Glas zaveznikov Leto II \ St. 308 orm aa z ustanovitvijo na- ganja, je v demokratskih državah I ^" ga ek]enUaT .T*' * j° J* •»41 ta»,c tak po*t»n« svet svoboden, Zavezniki so prinesli v področje A Julijske krajine tudi svobodo tlaka. Omogočili so Slovencem, da čitajo — če hočejo — v slovenščini zavezniški list, ki se mu ni treba Prav nič sramovati družbe najboljših časnikov, ki smo jih kdaj koli -. ovenel imeli v demokratičnih ali i.a pol demokratičnih Časih. Zavez-V, . S° al* S1°vencem priliko, da (..tajo in začno premišljevati ter pri. merjati njihovo g,aailo z m, listi. Zavezniška politika je vedno trdila, da je treba ljudem povedati resnico. Dobro ali slabo, toda vedno resnico. Razumljivo je, da se list, k‘i Je zavezniško glasilo, ne spusea v Polemiko in razpravljanja. Toda pr! tem je upoštevana svoboda tiska, ki je najosnovnejša zahteva demokraciji3 Ljudem je dane na izbiro: Očitajte, položaj dr. Sjahrira okrepil, ker so v svetu zastopniki ljudske stranke in vlade. RAF-ova letala so v bližini Su-rebaje odvrgla Utake, s katerimi opozarjajo Indonezijce, da utegne priti brez predhodnega opozorila do letalskih napadov, če bodo še primerjajte, sodite! To svobodo je »Glas zaveznikov* prinesel tudi primorskim Slovencem. Naš list ime leto dni za seboj. Ni bilo vselej prijetno to leto; pogo-stoma je bilo razburljivo, toda mislimo, da je v t«n času naš list v marsikaterem pogledu razbistril pojme ln pomagal Slovencem poja^snje. vati stališče zaveznikov. Istočasno pa je primorskim Slovencem pokazal, kakšen mora biti svobodni tisk — in na to smo ponesni. Primoi Brdnik nadalje prem kali čete in vlake. Zbiranje cet v okolici Surabaje nasprotuje prevzetim obveznostim voditeljev strank. Zavezniške čete in Indonezijci so se namreč obvezali, da bodo napravili vse, da med pogajanji preprečijo oborožene spopade. Možnost letalskih napadov bi nastopila dve uri p0 odmetu letakov. vredni le 7 do 10 milijonov. Dodal je, da bi bilo za Italijo bolje, če bi del odškodnine plačala s proizvodnjo, kot pa da bi se odrekla vsej ixovini v tujini. Bevin je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena odreči se vsem zahtevam po vojni odškodnin; do Italije, če so isto pripravljene storiti tudi druge države. Molotov in Bidault sta se. temu uprla. Vprašanje vojne odškodnine so nato preložili na nadaljnja zasedanja. Zunanji ministri se bodo ponovno sestali danes zvečer. Razpravljali bodo o vrnitvi ameriške le&tnine v Italiji ln o usodi italijanske imovine na italijanskem ozemlju, o katerem predvidevajo, da bo odstopljeno. Včeraj dopoldne so se sestali tudi namestniki zunanjih ministrov. Pripravili so dnevni red popoldanskega zasedanja zunanjih ministrov. Kot poročajo, so predložili ministrom tudi še naslednjih šest točk za razpravo o gospodarskih določbah mirovne pogodbe z Italijo: 1) vprašanje komisije za nadzorstvo izvrševanja bodoče pogodbe; 2) umik zavezniških čet iz Italije; 3) Do-dekanez; 4) italijansko-jugoslovan-sko mejo; 5) italijanskoavsuijsko mejo; 6) italijansko vojno mornarico. Voditelj Italijanskega odposlanstva Meli Lupi di Soragna je včeraj izjavil: «Z Avstrijo želimo vzpostaviti dobre odnošaje, ne moremo pa razumeti, kako lahko zahteva od nas ozemlje, ko se je v zadnjih 20 mesecih vojne, ko se je Italija borila ob strani zaveznikov, se bojevala proti nam*. O vprašanju Trsta je Soragna potrdil nepremagljivo vero italijanske vla-d e v italijansko suverenost nad italijanskimi prebivalci Julijske krajine. Pariški dopisnik «TanJuga» poroča, da je dal jugoslovanski zunanji podtajnik dr. Aleš Baebler nekaj Izjav o vprašanju Italijanske vojne odškodnine. ((Jugoslovansko stališče — je dejal podtajnik — Je znano. Italija mora plačati vojno odškodnino. Zdi se, da to načelo danes odobravajo vse velesile*. Podčrtal je moralni pomen te vojne odškodnine, ki jo zahtevajo od glavnega napadalca na Jugoslavijo. Podtajnik je izjavil, da je znesek vojne odškodnine za vse balkanske države le 200 milijonov dolarjev, čeprav presega škoda, ki jo Je povzročil Italijanski napad in okupacija 9 milijard dolarjev. VPRAŠANJE MIRU WkUiam Steed Znan i angleški publicist Wickham Steed je napisal za agencijo zLondon Press Services komentar o vprašanju miru. V komentarju pravi med drugim: «Britansko odgovorno javno mnenje se popolnoma strinja z ameriškim zunanjim ministrom Bprnesom, da bi napredek na poti k miru v Parizu pomenil zmago za vse sile zahoda in vzhoda, ne pa samo zmago ene izmed njih; neuspeh konference pa bi pomenil poraz za človeštvo, enako pa tudi za tem zastopane sile. «Molotov in njegovi tovariši se ne bodo znašli pred nikakim konkretnim političnim načrtom, ki naj bi Sovjetski zvezi vsilil voljo Združenih držav in Velike Britanije. Tako dogovorjene politike enostavno ni. Vlada le skupna želja in skupen namen, ki ga bodo, kot upamo, deli tudi sovjetski diplomati, da pripomoremo Evropi k preroditvi iz vojnega uničenja in da zgradimo temelje, na katerih bo mogoče postopoma zgraditi mir. «Na kakršno koli stališče se bodo postavili sovjetski državniki — bodisi na stališče sodelovanja z zahoiom ali pa oddaljitve od njega — britansko mnenje bo v bistvu soglasno podprlo Bevlnovo politiko. O pogojih miru v Evropi si on vroče želi sporazuma s Sovjetsko Zvezo. Ce te želje v' Parizu ne bi bilo mogoč-e uresničiti, bo morda predlagal sklicanje konference 21 držav, ki naj bi preučila vprašanja, katerih štiri velesile ne bi mogle rešiti. Ce tudi ta konferenca ne bi uspela, bi se obrnil na glavno skupščino organizacije Združenih narodov. V vsakem primeru bo kot edini praktični način rešitve nemškega vprašanja predlagal federacijo trajno razoroženih nemških držav Čeprav Združene države nimajo nikakih obvez ali predhodnih dogovorov z Bevinom, tudi one željo, da Evropa zaradi pomanjkanja sovjetskega sodelovanja ne zapade v popolni kaos. aNiti laburistična vlada niti birtanski narod nista malo-dušna. Proslava zmage, ki je bila prejšnji teden v Londonu, je pravilno spomnila narod na nevarnosti, pred katerimi je stal in katere je premagal v vojn.h letih ter ga opozorila, naj bo pripravljen in naj se ne boji težkoč, ki so dediščina vojne.. Narod si želi prijateljstva s Sovjetsko zvezo — kar je pokazalo po ogromni večini tudi glasovanje kongresa laburistične stranke — ne more p: kot nekaj zaželenega in demokratičnega sprejeti ustroja sovjetskega komunizma. Kakršen koli naj bi bil izid pariške konference — britanski narod ne bo nič manj odločen delati za mir, kot se je upiral napadom na svojo svobodo v letih vojne*. Nove drznosti palestinskih teroristov Ugrabitev 5 britanskih častnikov JERUZALEM, 19. junija — «Reuterjev» dopisnik poroča iz Jeruzalema, da so včeraj sredi belega dne iz častniškega kluba v Tel Avivu ugrabili petbritanskih častnikov. To dejanje pomeni novo drznost palestinskih teroristov. Istočasno so lia vogalu neke jeruzalemske ulice s strelnim orožjem težko ranili dva britanska majorja. Streli so padli iz taksija, ki je pripeljal po cesti. UBilRISTlONO ODPOSLANSTVO V MOSKVO London, 19. junija Agencija »Tass* poroča danes, da je sovjetska vlada naklonjena predlogu laburističnega Izvršnega odbora, da naj gre odposlanstvo njegovih članov v Moskvo. Odposlanstvo tvorijo J-irje č.ani izvršnega od bo-ra pod. vodstvom sedanjega pred-sednika stranke prof. Harolda Laski ja. Sindikalni urednik britanske radio družbe piše o tem: »Kakor je znano, pripisuje laburistična stranka temu obisku veliko važnost In uipa dejansko, da bo mogla pojasniti, da sovražno stališče laburistične stranke proti britanskim komunistom nikakor ne škoduje čustvom prijateljstva in občudovanja ruskega naroda ln sovjetske vlade. NEMIRI V TABORIŠČU NA NIZOZEMSKEM Haag, 19. junija V nedeljo zvečer so v nacističnem taborišču Duindorpu blizu pristanišča Scheveningen izbruhnili nemiri. Novinarjem niso dovolili, da bi »e približali taborišču, v katerem so gorela poslopja in so streljali. Malo po 18, url, je skušalo 500 internirancev uiti iz taborišča; napadli so straže, ki pa so začele streljati. Okoli 22. ure so požar udu-šili. GOVOR KRALJA JURIJA VI. London, 19. junija Na otvoritvi zasedanja kraljevskega imperialnega znanstvenega društva je 17. jun. govoril angleški kralj Jurij VI. Izjavil je, da proizvodnja atomske bombe ne sme biti razlog, ki bi oviral znanstvena raziskovanja. Ob koncu govora je dejal, da Je britanski imperij labora-tnrlJ. ki Je dovoljno preskrbljen z vsemi prvinami. Pozval je k nadaljnjim znanstvenim raziskovanjem. Gromiko poziva Svet It dejanjem ....FrankistiČni krogi se veselijo“ PARIZ, 19. junija. — Varnostni svet je včeraj zvečer nadaljeval razpravo o Francovi Španiji. Na ponedeljskem zasedanju je britanski odposlanec Cadogan predlagal spremembo pododborovega predloga, po katerem naj bi vprašanje Francove Španije predložili glavni skupščini ZN v toliko, da Varnostni svet ne bi smel poročilu dodati nikakega posebnega priporočila. _______________________ Včerajšnjo debato je otvoril predstavnik Združenih držav Johnson. Izjavil je, da bi bil Cadoganov predlog prej lahko podpiral, zdaj pa se bo glasovanja o tem predlogu vzdržal. Dejal je, da ameriška vlada v celoti ne deli mnenja, ki ga je izrazil sir Alexander Cadogan. Nizozemski odposlanec dr. Van Kleffens je izjavil, da podpira britansko spremembo, da pa se bo o predlogu pododbora vzdržal glasovanja. Nato je povzel besedo Gromiko, ki je na prejšnji seji' Sveta obrazložil nezadostna priporočila pododbora. Včeraj je dejal, da k svojim prejšnjim izjavam v bistvu nima ničesar dodati. Izjavil je, da je bil po njegovi sodbi avstralski odposlanec Evatt upravičen predlagati predložitev frankističnega vprašanja v preučevanje glavni skupščini, v kolikor so vse članice skupš. čine na tem vprašanju zainteresirane. Dejal je, da je to resnično, da pa Varnostnega sveta ne opra-šča doč.nosti, da v skladu s členom 24 listine iz San Francisca, ki določa, da je v prvi vrsti za zagotovitev miru poklican Varnostni svet, vendarle sprejme dokončne zaključke. Gromiko Je pozval dr. Evatta; naj se zaveda nujnosti, da takoj preidejo k dejanjem. Pripomnil je, da so frankistični politični krogi navdušeni zaradi nepričakovane akcije avstralskega delegata. Dejal je, da v Madridu upajo da Velika Britanija in Združene držav? trenotno ne bosta hoteli ničesar storiti v škodo Francovega Režima. VLADNI PORAZ V LORDSKI ZBORNICI London, 19. junija Včeraj se je v malo ved kot treh tednih 2e drugič zgodilo, da je britanska vlada doživela v lordski zbornici poraz, s 51, proti Z8 glasovom so namreč sprejeli spremembo, ki so jo predlagali konservativci v pogledu spremembe zakona o podriavljenju premogovne industrije. DEMANTI PREMIKOV Kairo, 19. junija Britansko poveljstvo na Srednjem Vzhodu je v ponedeljek označilo kot »popolnoma neutemeljenu* poročila o domnevnika preimkih čet na Srednjem Vzhodu, ki so se razširila v Kairu. Poveljstvo Je izdalo naslednje tolmačenje: Poljske čete v Iraku: »V Iraku ni poljskih čet, tja jih tudi ne po-Siljajo.*- Ameriške divizije, poslane na Srednji Vzhod: »Ne vemo ničesar o tem domnevnem pošiljanju ameriških čet na Bližnji Vzhod.* Rekvizicija oporišč v Siriji: »Zapustili smo Sirijo in se tja ne mislimo vrniti. Dne 30. Junija bomo zapustili tudi Libanon * Do izgredov j3 prišlo po močnem streljanju v bližini železniške delavnice v Haifi, kar sj je zgodilo v ponedeljek zvečer. Britanske čete so ob tej priliki ubile pet Zidov, nadaljnjih pet pa ranile. Vsi Židje so pripadali skupini, ki je pognala v zrak nekaj važn h železniških naprav. Poročila o ugvabljenju petih britanskih častnikov pravijo, da je prišlo v klub, ki je v eni izmed najbolj prometnih ulic, pet oboroženih Z dov. Trije so s pištolami v avtomobil, ki je stal na ulici. Ko so se ugrabitelji oddaljevali, so vrgli proti prihajajočemu vojaškemu avtomobilu bombo. Leteči, oddelki palestinske policije in patrulje britanskih vojakov so prišle na lice mesta nekaj minut po alarmu, vendar doslej še niso našlj za ugrabitelji nlkake sledi. Pri preiskavah sodelujejo s tanki ter oklcpmmi avtomobili tudi britanske čete 6. divizije, ki so se bojlvale pri Arnheimu na Nizozemskem in ki jih dovažajo z letali. Poročilo iz Tel Aviva pravi, da drže ugrabljene častnike kot talce ter da bodo izgubili življenje, če bo vrhovni poveljnik voja.čkth sil v Palestini general Evelyn Parker potrdil smrtno obsodbo, ki jo je vojaško sodišče 13. junija izreklo proti dvema židovskima teroristoma, ki so ju spoznali za kriva, da sta marca izvedla napad na največje palestinsko taborišče Safa-rsnd. Zelenničke delavnice v Haifi so bile včeraj zjutraj videti po dvo-nočnih napadih Zidov na železnice kot bojišče. Zidovsko uporniško gibanje je zahtevalo, naj vsi jeruzalemski židovski trgovci med pogrebom enega izmed saboterjev, ki so ga v nediljo zvečer ubili med napadi proti cestnim in železniškim mostovom, zaprejo trgovine. Tajna radijska postaja ž;dovske-ga uporniškega gibanja »Glas Izraela* je v včerajšnji oddaji opozorila vrhovnega poveljnika na Srednjem Vzhodu generala sira Bernarda Pageta, da nikaka kazen ali represalija ne bo ustavila upora. Radijska postaja je ponovila svarilo, da židovsko uporniško gibanje ne bo dopustilo, da bi Palestina postale britansko oporišče, če ne bodo upoštevali židovskih pravic. Palestinska vlada je včeraj zve. čer javila, da sta bila dva izmed petih ugrabljenih častnikov ranjena, ko sta se skusala upreti ugrabiteljem. V Tel Avivu in Haifi so uvedli policijsko uro. Pričela se Je danes zjutraj ob 5. uri. Britanskim voja- kom so prepovedali dostop v Tel Aviv. , Bivši britanski nvnlster za kolonije, konservativec Oliver Stanley je včeraj v spodnji zbornici vprašal ministrskega predsednika, če zaradi težkih dogodkov v Palestini ni nujno potrebno, da bi vlada dala inrlam;ntu možnost razpravljanja o predlogih anglo-amertfke komisije za PaUstino. Attlee Je odgovoril, da je v »tikih z Združenimi državami, da pa trenotno ne more dati pojasnila o vladnem stališču. Zaradi izgredov na sirsko-pale-stinski meji je sirska vlada poslala na področje motoriziran« stražne oddelke. KDAJ BODO VOLITVE NA POLJSKEM Nadi TUDI AMERIKA NEZADOVOLJNA Z ROMUNIJO Washington, 19. junija Vlada fflruienih drZav je obvestila romunsko vlado, da je njena poslanica z dne S. junija o voliv-nih pripravah ^nezadovoljiva*. STANISLAV MlKOLAJCZVK Kaj bo pri bodočih volitvah napravila poljska polopozicija? London, 19. junija Glavni britanski tožilec sir Hart-' ley Shawcrosa, ki Je na povabilo poljske vlade na obisku na Poljskem, je v govoru, ki ga j? imel na krakovski univerzi, izrazil željo, na bi bile na Poljskem kmalu svobodne volitve. Sir Hartley Shawcros3 je dejal: «Kakor hitro bo Poljska svobodno izvolila vlado, ki bo predstavljala koristi ljudstva, bo Velika Britanija želela sodelovati s tako vlado, pa naj ima kakršno koli politično obeležje.* ANDERS V PALESTINO Jeruzalem, 19. Junija Generala Andersa, poveljnika 2. poljskega zbora v Italiji, pričakujejo v petek v Palestini, kjer bo pričel razgovore za nastanitev 5.000 poljskih vojakov in civilistov, ki so trenotno v Palestini. Ameriško-sovjetski gospodarski sporazum v Nemčiji Ustanovitev stalne komisije za izmenjavo BERLIN, 19. junija — V soboto in nedeljo so zasedali v Berlinu ameriški in sovjetski gospodarski strokovnjaki. Po napetih pogajanjih in sestankih so sklenili dogovor o izmenjavi industrijskih proizvodov in drugega blaga med obema podro-čjima. V prihodnjih treh mesecih bodo izmenjali blago v vrednosti 2 in pol milijona šterlingov. Ustanovili bodo tudi stalno komisijo, ki bo imela nalogo, da odloča o omenjeni izmenjavi. Nemški gospodarstveniki ter ameriške m sovjetske oblasti upajo, da bodo zamenjavo vsak mesec lahko celo zvišali. Prihodnja konferenca, ki bo razpravljala o rezultatih sklenjenega sporazuma, bo septembra. Na britansko področje v Nemčiji Novi sovjetski veleposlanik v \Vashingtonu Nikolaj Vasiljevič Novikov (43 let, dober šahist, najprej sovjetski minister v Egiptu). Na levi njegova žena Lidija Ivanovna. BRITANIJA ZAMEVA ALBANSKI ODGOVOR London, 19. junija «Reuter» poroča, da je britanska vlada opozorila albansko vlado, da še ni prejela nikakega zadovoljivega odgovora na zahtevo po pojasnilu o topovskem streljanju albanske obrežno artilerije na dve britanski križarki v bližini Krfa. Na prvi britanski protest je bil albanski odgovor nezadovoljiv; zaradi tega je Britanija zahtevala na-daljna pojasnila. Teh pa do zdaj niso prejeli. Po posredovanju britanskega veleposlanika v Jugoslaviji so vprašali albansko vlado, kdaj bo mogoče dobiti odgovor. Zahtevo so morali poslati preko Jugoslavije, ker Velika Britanija ni v diplomatskih odnošajih z Albanijo. Je prispela skupina laburističnih članov britanskega parlamenta in funkcionarji «Trade Unions*. Sestali se bodo z voditelji nemške delavske zveze in s člani nemških demokratičnih strank. Z njimi bi moral potovati tudi bivši predsednik izvršnega odbora laburistične stranke prof. Laski, ki pa so mu svetovali, naj se pred svojim potovanjem v Sovjetsko zvezš, kamor tnlsll odpotovati prihodnji mesec, odpočije. V ponedeljek je moskovska radijska postaja komentirala pariško konferenco ter se ob tej priliki dotaknila tudi nemškega vprašanja. Izjavila je. da je edina rešitev nemškega vprašanja v skupni politiki štirih velesil za uničenje nemškega vojaškega potenciala- Bruseljska radijska postaja je poročala, da belgijska komisija za zunanje zadeve zagovarja potrebe po bolj decentralizirani vladi v Nemčiji. Poročilo je med drugi m vsebovalo tudi naslednje stališče: »Ce Porenja ln Porurja ne bodo ločili od Nemčije, bo BeL gija zahtevala popolno razorožitev države ter trajno internacionalizacijo rudnikov, težke industrije in Porurja. Poleg tega bo zahtevala soudeleilo pri upravi tako ustvarjene organ^aclje*. AMERIKA NUDI SOVJETOM POSOJILO Washington, 19. junija Ameriško zunanje ministrstvo je v soboto naznanilo, da je ameriški zunanji minister Byrnes na predvečer odhoda na konferenco v Pa. riz poslal Sovjetski zvezi noto z novim ameriškim vabilom za pogajanja o posojilu ene milijarde dolarjev. V noti, ki je tretja te vrste, Je ameriški zunanji minister, v kolikor amo izvedeli zahteval, da bi sovjetsko-ameriški konferenci o po. sojilu neposredno, razpravljali tudi o dokončni likvidaciji stroškov v zvezi z zakonom o najemu in zakupu. Kaj je demokracija ^Manchester Guardian Weeklyr> je nedavno priobčil članek pod gornjim naslovom, ki, ga je napisal znani profesor 8alvador de Madariaga, ja verjetno eden izmed največjih živečih Spancev, Madariaga je bil v Španiji aktiven liberalni politik. Ko je izbruhnila v Španiji državljanska vojna, je pobral svoje knjige in odiel v Cambridge na AngleSko, kjer je profesor na univerzi. Ni hotel podpirati bratomorne vojne ne na strani totalitarca 'Franca in ne na strani njegovih totalitarnih nasprotnikov. Kot svobodoljuben človek je rajii zapustil domovino, kakor pa da bi služil prvim in drugim — kajti vsem je 9lo samo za oblast in uničenje svobode na Španskem, kakor je dejal Madariaga. Napisal je veliko knjig, * izmed katerih je morebiti najbolj znana S-.-. «««/..f/ Na tgodovlntkem trgu sv. Vaclava v Pragi upoštevanja tega dejstva. Sledili so ukrepi, ki jih lahko označujemo kot posledico tega spoznanja. Druga svetovna vojna je razvoj v tc smer še pospešila. Češkoslovaška politična emigracija je odšla sicer na zahod, toda do absolutne skladnosti z zahodom ni prišlo. Češkoslovaška politična emigracija je bila prva, ki so Je postopoma vračala v domovino preko vzhoda. Politika demokrata Benesa je včasi vzbujala začudenje, ki pa ga je posebno v zadnjem času skušal odpraviti z izjavami, da Češkoslovaška ne bo pretrgala svojih vezi 2 zahodom. Isto je Izjavil tudi v svojem nedavnem govoru, ki ga Je imel sredi junija. Zaradi izpostavljenega geopolitičnega položaja ln nekaterih drugih splošno znanih dejstev je današnja češkoslovaška politika razumljiva. Vsekakor pa nakazujejo presenetljivi izidi zadnjih češkoslovaških volitev, ki bo bile pretekli mesec, ln iz katerih Je izšel kot večinski blok levice, vse možne posledice, ki bi jih utegnila doživeti Češkoslovaška. Notranje strankarsko življenje v Češkoslovaški je zelo močno. Jutrišnji položaj države danes ni več t< Jiko odvisen od geopolitičnih činl-teljev, ki bi narekovali češkoslovaški politiki do neke mere opravičljivo politiko, marveč v notranji vzdržljivosti nekaterih strank, ki bodo morale ohraniti vso načelnost in tudi določeno mero poguma, če naj bi država hotela ohraniti tisto vlogo, kakršno ji želi dati — kot vsaj trdi — predsednik Be-neš in kakršno pričakuje od nje tudi ostali svet. Od gospodarja do hlapca je v današnjih nenavadnih časih včasi le majhen korak. Kakšen je današnji položaj v Češkoslovaški? Na Češkem in Moravskem so štiri dovoljeni® stranke; enako število jih imajo tudi na Slovaškem. Predvolivna kampanja \seh strank Je bila jako ostra. Začetek volivnega boia je bil precej čuden: levica ln desnica sta se obtoževali, da pripravljata udar. Komunistični notranji minister Vaclav Nosek je šel celo tako daleč, da je izdal komunike, v katerem je izjavil, da so v zvezi z domnevnim uporom na Slovaškem aretirali dva ugledna, člana katoliške ljudske stranke. Zadeva se ni pomirila toliko časa, dokler se ni pojasnilo, da je bil zapor le hišni zapor ln da so oba izpustili celo nekaj prej, preden so objavili komunike. Do in-C!denta je prišlo tudi v Brnu, kjer go pretepli nekatere študente zaradi tega, ker so domnevali, da so »proti delavcem*. Od takrat dalje so se strasti seveda pomirile ln položaj se je vskladil v smislu dogovora med strankami narodne fronte — nobena druga stranka ni smela postaviti kandidatov — da bo dovoljena neomejena kritika. Bilo je precej ostrega streljanja, zadostuje pa, če mod pripombami, ki jih prl-p »ujejo dr. Heleni Koželuhovi, omenimo samo tole želo, ki je bilo objavljeno v časopisu ljudske stranke »Lldova Demokracle*: (Ljudska demokracija) «...gotovo v! u da v naši državi svoboda, treba pa je pogumnega človeka, da se je poslužuje*. Kot v večini osvobojenih držav so bile tudi volitve na Češkoslovaškem v znamenju merjenja moči med dvema pojmovanj ima demokracije: vzhodnim in zahodnim. Vzhodnjaki se bojujejo za regimen-tacijo poedincev po željah njih voditeljev, zahodnjaki pa se borijo, grobo rečeno, za pravice poedincev. Trdno verujejo v svobodo govora; so proti diktaturi, pa najsi bo diktatura desnice ali levice. Iščejo vrnitve k demokraciji predsednika Masaryka. Levičarji pravijo, da pod Masarykom v državi sploh ni bilo demokracije, marveč Je bila država pod oblastjo najslabše oblike kapitalizma — namreč nemškega — obtožba, ki bi Jo desnica rada omilila, ne more Je pa poskušati zanikati. V obeh čeških deželah imajo sledeče stranke: češke socialiste, komuniste, ljudsko stranko in socialne demokrate. Na Slovaškem so štiri dovoljene stranke nekoliko drugače obeležene. Komunisti držijo seveda korak s svojimi češkimi tovariši. Laburistična stranka, ki je zavzela mesto socialnih demokratov, ki so se v teku vojne združili s komunisti, je precej bolj desničarska kot češka socialdemokratska stranka. Novoosnovana stranka svobode še ni pokazala nlkake življenjske sile. Slovaški demokrati so konservativna stranka in precej bolj desničarski kot češka ljudska stranka. Ce bi bile češke volitve pred približno enim letom, bi jih verjetno dobila desnica. Med tem časom pa je komunistična stranka znatno okrepila svoje vrste. V kolikor Je bila zaradi nepopularnosti, ki Jo. Je povzročila sovjetska zasedba določenih predelov, izgubila tla, v toliko je v zadnjem času spet pridobila. Vzdrževanje zavezništva s Sovjeti je za vsakogar, ne glede na njegovo politiko, aksiom ln komunisti so vsekakor v najboljšem položaju, da se sklicujejo na to splošno čustvovanje. Po drugi stra- teških časov označuje meč lastnika kot svobodnega moža, ki Je vedno pripravljen braniti svoje pravice, svobodo in zakone svojega kantona. Ni jim za življenje, če bi ga morali prebiti v suženjstvu- V majhnih gručah se volivci približujejo mestecu in na trgu postaja vedno bolj živahno. Zbirajo se okoli mestne hiše, kjer se bodo kmalu odprla starinska vrata in bodo prišli v svečanem sprevodu funkcionarji. Oblečeni so v starinska oblačila, na glavah imajo škofovskim kapam podobna pokrivala in v rokah dolge palice. Za njimi nosijo simbole pravne oblasti: državni pečat in meč. Nato korakajo upravni uradniki, bobnarji ln godci na piščali. Na trgu se je medtem zbralo že nekaj tisoč ljudi in svečanost se prične; na dnevnem redu je otvoritvena molitev in petje stare junaške pesmi. Tajnik prečita vprašanja. na katera bodo morali volivci odgovarjati. Kdor se prijavi za edgovor, dvigne po novajšt navadi roko. Stari očanci pa se javljajo k besedi s tem, da dvignejo meč. ni pa postajajo Cehoslovakl od svoje druge osvoboditve spet vedno bolj nacionalistični. Lansko poletje je bilo vsaj toliko rdečih zastav kot 'češkoslovaških trobojk in. vsaj toliko slik generalisima Stalina kot predsednika Beneša. Slik prvega predsednika — osvoboditelja Masajka ni bilo, kar je padalo v oči. Ob prvomajski proslavi in ob svečanosti obletnice osvoboditve pa se je poudarek popolnoma spremenil. Celo komunisti so štedili z rdečimi zastavami in generalisimovltri slikami, dasi bi navdušen sprejem, ki so ga priredili maršalu Konjevu, ko je prišel na proslavo • v Prago morda pokazal, da se je splošno občudovanje Sovjetske zveze povečalo. Češkoslovaška doživlja vsekakor zanimivo usodo. Spošni znaki, ki so pred volitvami kazali, da je država prebrodila krizo medvojnega in neposrednega povojnega ekstremizma v levo, so postali z razglasitvijo volivnih izidov nekako megleni. Morda pa je to le zunanji videz, posledica^ določenih okolnosti, ki smo jih srečali tudi že pri volitvah v nekaterih drugih državah, katerih najpomembnejša značilnost pa je res le ta, da je zameglitev trenotnega značaja. Demokratični svet bo brez dvoma z velikim zanimanjem zasledoval razvoj opre-deljevenja Cehov in Slovakov v njih notranjščini In zunanje zaznavnih oblikah. Težave na Eoieji Koreji so zavezniki obljubili, da bo po končani vojni z japonsko postala neodvisna. Ta nova samostojna država se poraja z velikimi težkočami. V glavnem ima dve težavi. Prva je v sedanji razdelitvi Koreje na dve polovici vzdolž 48. vzporednika: severni del imajo zaseden Sovjeti, južnega pa Američani. Druga težava je politična praznina, ki je v zadnjih petdesetih letih, ko so Korejci živeli pod japonsko zasedbo, postala skoraj popolna. Do leta 1895 je bila Koreja neodvisna kraljevina, ki je plačevala davke Kitajski. Njena kultura je bila preleta s kitajsko. Leta 1895 so Japonci naredili prvi korak k zasedbi Koreje. Prisilili so Kitajsko, da prizna meodvisnosts Koreje. Patem so tam dobivali vedno večji vpliv, dokler dežele leta 1911 niso končno priključili k Japonski. Vključili so jo v japonski ustroj, njeno gospodarstvo izenačili z japonskim in korejski položaj je bil kmalu kolonijski. Ta odvisnost je ustvarila vrsto pogojev, ki danes vplivajo na korejsko neodvisnost, pile angleški gospodarski tednik eThe Economistz. Japonska strahovlada Japonci so skupno s staro korejsko kraljevino odpravili tudi stari vladajoči razred. Na Korejo so priili japonski veleposestniki in agrarne družbe. Organizirali so domače kmetovalce in ustvarili velika riževa polja, ki so služila v glavnem japonski prehrani. Japonci so deželo do neke mere razvili tudi industrijsko. Zgradili so železnice. V severnih predelih države so kopali premog in druge rudnine; precej se je razširila kovinarska industrija. Po letu 1931 so Japonci zgradili tudi nekaj velikih rečnih pregrad in začeli deželo elektrificirati. Ves ta gospodarski napredek je imel en sam namen: okrepiti japonsko vojaiko silo. Industrijo v severni Koreji so razvili samo zaradi vojaikih koristi. Ravnatelji, tehniki in strokovnjaki so bili skoraj vsi Japonci. Japonska je bila tudi vsa uprava. Z Japonci je sodelovalo samo majhno Število Korejcev, toda kot kolaboracionisti se niso zmenili za težave korejskega prebivalstva. Končna posledica japonske politike na Koreji je bila, da je dežela postala samo gospodarski privesek Japonske, ki je deželo oropal vladajočega upravnega in gospodarskega razreda. Zavezniška zmaga na Daljnem Vzhodu je stvari izpremenila v toliko. da so namesto japonskih, na- jeli, vendar niso priznali njihove vlade. Nekaj let pozneje so sprejeli v vlado nekaj članov narodnega revolucijskega gibanja, ki je bilo večinoma komunistično. Vendar je vlada Se vedno ostala po večini meščanska in nacionalistična. Vrsta zgodovinskih dogodkov je spravila precejšnje Število Korejcev pod sovjetsko gospodstvo. Korejci so se ob začetku našega stoletja v večjem Številu naselili v Sibirskem Primorju. Ko so Japonci Korejo priključili so se preselili Se bolj na sever. Leta 1937, ko so bile v Sovjetski zvezi velike čistke, so Sovjeti odkrili med to korejsko kolonijo večje Število japonskih vohunov. Zato so vse Korejce preselili v Kazahstan v Osrednji Aziji. Veliko teh Korejcev je služilo v Rdeči armadi. Nekatere so izvežbali kot politične agente in jih lani poslali na Korejo. Železni zastor S takšnimi pomagači sta obe zasedbeni vojski prišli na Korejo. Uspeh doslej še zdaleka ni zadovoljiv. Razdelitveni 48. vzporednik je postal tako železni zastor, skozi katerega ni nobenega prometa, Koreja je razdeljena zelo nespametno. Večina prebivastva, ki ga je okoli 21 milijonov, živi na poljedelskem jugu, sever pa ima premog in večino industrijskih naprav. Na drugi strani so politično praznino izpolnili s skrajno politično zmešnjavo. V ameriškem področju se je po izdaji dovoljenja za politične stranke prijavilo nič manj kot 50 političnih organizacij. Sčasoma se je število teh političnih strank znižalo in danes imajo v južni Koreji v glavnem dve skupini, ki zatrjujeta, da sta evladin. Po eni strani predstavlja sedanja začasna korejska vlada isto politično smer, kakršno je zastopala korejska evladan v Šanghaju in različne korejske begunske skupine v Združenih državah. Po drugi strani predstavlja korejska eljudska vladan skrajne levičarje pod komunističnim vodstvom s precejšnjo podporo Sovjetske zveze. Ta «vlada» pobira od kmetov adavken. V sovjetsko zasedbeno področje dopisniki doslej še niso imeli dostopa. Zato je tudi malo podatkov o političnem položaju na severni Koreji. Niso poizkusili osnovati osrednje uprave, pač pa upravljajo deželo krajevni narodno osvobodilni odbori. Grobna tišina Na trgu vlada grobna tišina; dostojanstveno resnostjo in odločnostjo dvigajo možje roke. Volijo razoglavi, z dvignjeno roko in ponosno zavestjo, da so državljani četudi majhne države, kjer lahko vsakdo govori in brez strahu izraža svoje mišljenje. Na te stoletne pravice so navezani bolj kot na svoje premoženje, črede ovac in domove. I,e redko se zgodi, da bi bilo težko ločiti glasove. Razlike so navadno velike in uprave, ki izidejo iz teh volitev, so lahko prepričane, da imajo za seboj skoraj popolno večino volivcev. »Izvolili ste kot »Landamanna* sodržavljana Ulricha Landerja, pomagajte nam, da ga posvetimo v novi funkciji*, reče predsednik zborovanja. V množici se nenadoma dvigne deset golih mečev, ki tvorijo krog. Novoizvoljeni Je v sredi kroga in sosedje z meči označujejo kraj, kjer stoji — kot otoček v morju tisočih glav. Počasi si majhno spremstvo utre pot med množico ln pride do odra. Novi funkcionar s počasnim ln svečanim korakom stopi manj, da ga zaprisežejo. Svečanost se nadaljuje vedno po starem vzorcu. Obravnavajo najbolj raznolika ln težavna vprašanja, katerih zapisnik spravijo v državni arhiv med podobne stoletja staro listine. Kakor že stoletja, tako volijo svoje predstavnike letos ln prihodnje leto, nelzpretnenj®-no, a vendar vedno z novim navdušenjem ter zavestjo, da so svobodni državljani svobodne države. sedbenih oblasti Korejci dobili sovjetske in ameriške. Ni pa izginila politična praznina. Zavezniki hočejo Korejcem pomagati, da si zgradijo neodvismo državo, ne vedo pa, komu naj to delo prepuste. Sovjeti in Američani imajo med Korejci neka) prijateljev, ki bi prišli v poštev. Njihovo število pa ni tako veliko, da bi lahko sestavili zadosti obširen upravni aparat. Poleg tega so ti različni ljudje politični nasprotniki. Korejci - prijatelji Amerike ® Američani se lahko zanesejo na določeno število Korejcev, ki so jih vzgojile ameriške misijonarske šole, ali pa na tiste, ki so živeli v Združenih državah in petdeset let v begunstvu delovali za neodvisnost svoje domovine. Veliko teh mol je več ali manj v zvezi s korejsko začasno vlado, ki deluje več ali manj že od leta 1919 naprej. Takrat so namreč Korejci dobili pogum, ker so se zanesli na 14 točk ameriškega predsednika Wilsona, na temelju katerih so mislili, da bodo dobili neodvisnost. V korejskih mestih so priredili velike demonstracije. Japonci pa so gibanje z njim znano surovostjo zatrli.. Toda nekaj voditeljev je vendarle ušlo v Šanghaj, kjer so pod vodstvom Kirn Kooja sestavili korejsko začasno vlado. Ta začasna vlada je poslala svojega predstavnika Sgngmanna Kheeja v Združene države, kjer je navezal stike z misijonarji in drugimi osebami, ki so se zanimale za korejsko bodočnost. Politična sestava začasne vlade je bila nacionalistična in meščanska, z močnimi krščanskimi vplivi. Leta 1937 so se morali Korejci preseliti v Cungklng, kjer so jih Kitajci ljubeznivo spre- Popolna zmešnjava Popolnoma zaprta meja vzdolž 48. vzporednika je ustvarila skrajno gb8pHiftiri/k6 IH upravno zmešnjavo. S severa ni premoga in med obema deloma ni nikakih železniških zvez. Danes ni mogoče niti misliti o ukrepih, ki naj bi privedli Korejo iz japonske podrejenosti v položaj neodvisne države. Istočasno povzročata politična negotovost in nasprotja zmedenost v političnem in gospodarskem življenju Koreje. Po zadnjih vesteh bo v kratkem konferenca med sovjetskimi in ameriškimi predstavniki zasedbenih oblasti. Namen te konference je, da odprejo mejo med obema deloma ■dežele. Pogovorili se bodo tudi o bodočnosti Koreje, ki naj bi bila vsaj pet let pod zaupno upravo. Teoretično ne bi smelo biti nobene zapreke za ustvaritev neodvisne Koreje, kajti riževa polja na jugu so bogata in premogovna ležišča ter drugi rudniki na severu tudi. Japonci so pustili na Koreji zelo obsežne industrijske naprave, čeprav je verjetno, da so jih Sovjeti deloma že odpeljali. Koreja nima srednjega stanu — ker so ga uničili Japonci — prav tako pa tudi nima veleposestnikov. Japonski veleposestniki so zbežali in zdaj je lastnik zemlje kmet. Težave pa so, ker leži Koreja med Mandžurijo in Japonsko ter med sovjetskim in ameriškim vplivno-stnim področjem. Korejci potrebujejo tujo pomoč in tehniko ter tuje strokovnjake, ki bi jih izvežbali, preden bi bili sami sposobni, da se gospodarsko in politično upravljajo. Zaradi tega je videti zaupna upr a va koristna. Toda Korejci se bojijo take uprave, ki bi nadaljevala s sedanjo delitvijo njihove.de-žele in bi jih- zaradi spora med velesilami spravljala v nevarnost. V starih časih v naši vasi nismo imeli pravega pastirja. Na svinje, ovce, krave in konje so pazili vaški otroci. Stari oče Mihail je sedel ob robu njive, pletel opanke in pazil na otroke, da ne bi delali neumnosti. Stari oče Mihail je bil že zelo star ln pogostoma se Je zgodilo, da ni opazil, da so otroci splezali na drevo »gledat Moskvo* ko Je zatopljen v misli prepletal tanke vrvice. Ko se je zdramil lz zasanjanosti, je opazil, kje Je čreda. Ovce so bile v mladem ovsu, konji na njivi z zeleno sočnato ržjo, krave v mladi detelji, svinje pa na dedovi krompirjevi njivi. Otroci so poskakali z drevesa ter stekli za čredo kolikor so jih nesle noge. Gorje tistemu, ki je bil prepočasen. Padel Je v dedove raskave roke! —«o»— Nekega dne so sl mali pastirji stavljali uganke. Tisti, ki je pravilno uganil, Je smel obesiti vib, najnižjo vejo drevesa majhno palico, tisti, ki niso uganili, pa so morali s svojimi palicami čakati. Ce je uganil še drugič, je smel obesiti palico na višjo vejo ln ta- ko naprej. Cim višje je obešal palico, temu bližje je bil «Moskvi» Najboljši je prihajal vedno višje in «potoval Je proti Moskvi* pred vsemi drugimi. . . Tega dne je bil prvi de živinorejo, K 2^. "T JT 2^. PRlSVIN kor peščica in tekla, kolikor so jo nesle debele noge. Čutila je pritisk na repu in si domišljala, da bo bolje, če teče. v trenotku je bila ob robu potoka in brez pre-mišljanje z Ribko na hrbtu planila v vodo in izginila v valovih. «Joj», so zavpili otroci in oka-meneli od strahu. Na površini so lahko videli le kolobarje, v sredini ra je plaval obroček iz skorje. Stari Mihail je še vedno pletel opanke. Starček ni videl ničesar, slišal nl( esar, ko je v mislih blo-ail po preteklosti. Otroci so nepremični stali ob bregu potoka in gledali proti kraju, kjer se je košček skorje « vedno vrtel na vodi. Nenadoma so se pojavil na vrhu mehurčki, voda se je razburkala ln iz nje “ Pogledal Katjin rilec, nato ušesa, katerih So se v obupu držale majhne ročice. Nato je pogledal iz vode Katjin hrbet in na njem je še vedno sedela mala Ribka. Dečki in deklice so plosknili od veselja. Vsi so mislili, da bo Ribka skočila s svinjinega hrbta, čim bo na suhem. Zdelo se je, da je kopel Katjo osvežila ker je stekla proti gozdu še predem so se otroci zavedli. Ribka ni Imela časa, da bi skočila s hrbta in je s Katjo Izginila v gozdu. V starih časih so ljudje pripovedovali. da so naši gozdovi globoki več kot sto kilometrov; mislim zato. ker čez sto niso znali šteti. Naši gozdovi so mno-go globlji kot sto kilometrov in polni divjih zveri: volkov, medvedov, risov in bog ve česa še, In v takšen gozd Je Ribka odjahala na Katjinem hrbtu! Deklica je že izginila v temnem gozdu, ko se je ded Mihail šele zdramil. Dvignil je pogled in skoraj omedlel: svinje vse vasi so marljivo rile po njegovem krompirju ovce so popasle pol njive ovsa, konji so dirjali po mladi rži- rž je bila zelo visoka in ded je 'lahko videl samo glave. —«0»— Ded Mihail je stekel kolikor so ga nesle star« noge. Otroci so še vedno gledali proti gozdu na drugi strani potoka. Starček je zavpil: «Kaj je z vami? Kje pa imate očito?» Otroci so še vedno buljili proti gozdu, kakor da ne bi bili slišali dedovih besed. Sele tedaj je stari oče opazil, da manjka Ribka in vprašal: «Kje je Ribka?« —«o»— Otroci niso odgovorili. Dali so se mu povedati, kaj se Je zgodilo z Ribko, ker je bila njegova vnukinja. Ded Mihail je prijel Komarja, ki mu Je povedal vse, razen da je pričvrstil Katji skorjo na rep in jo močno sunil. Ded ni izgubljal časa in je tekel v vas po ljudi. Kmetje so pustili delo in stekli za živino, da bi rešil# oves, rž in krompir. Ko so to storili, so takoj odšli na drugi breg potoka in v vseh smereh proti gozdu. Vso noč so iskali Ribko, šele proti Jutru ob prvih sončnih žarkih je stric Mltrofan pričel klicati, naj pridejo k njemu. Stric Mitrofan je opazil na veji belo otroško; oblekco; ko je pogledal pod grm, Je opazil Ribko, ki se je slekla ln pokrila z mahom ter trdno zaspala. Kako pametna deklica je bila Ribka! Obesila je oblekco, da bi se čez noč posužila. Vsi so se na klicanje strica Mi-trofana približali grmu in zbudili malo Ribko. Vsi so se srečni vračali proti vasi. Nekaj se Jih je Se vedno žalostilo: uboge stare Katje niso našli — gotovo so jo pojedli volkovi. A ho so prišli dmev-so videli, da so se zmotili. V hlevu Je bila Katja, zdrava in čila. Ponoči je sama našla pot domov iz gozda. v glavnem se bavi največ ■ prašiči. V teh dneh, ko je bitka za proizvodnjo hrane na višku, je Ous zastavil vse svoje sile, da pridela čim več živeža. Gusovo posestvo meri okoli 100 hektarjev rodovitne črne zemlje. Ob strani mu stoji sin Dale, ki mu je 28 let in ki je svojemu očetu podoben predvsem po vztrajnosti, s katero se je lotil posla. Oče Gus živi s svojo družino v značilni ameriški kmeftški hiši, ki se lepo prilega okolici, v senci košatih orehov. Rad bi jo nekoliko popravil in prenovil, a trenotno primanjkuje Ameriki gradiva za take stvari. Posebno si želi prizidati lično kopalnico. Sin Dale si Je svojo hižo, ki leži blizu očetove, uredil z vsem preprostim udobjem, ki ga najdemo povprečnih ameriških domovih. Na leto opita do 280 prašičev Gospodarska poslopja na Kuestro vi kmetiji so glavno prizorišče proizvodne bitke za hrana Gus in njegov sin Dale sta na glasu kot najboljša in najpremožnejša kmeta Haleč naokoli. Večji del koruze, a tudi drugih pridelkov, porabi Gus za pitanje prašičev. Na leto jih opita do ,280 ln sicer najboljše in najtežje vrste, med katerimi omenimo le tako zvane «Poland-China» ln pa progaste prašiče. Vsako zimo Kuester določi 40 najlepših mladih svinj za pleme. Nekaj nad polovico jih obdrži, ostale pa oddf v skrb svojemu sinu Dalu. Ne bomo na drobno opisovali skrbi, ki so v zvezi s prašičjerejo, posebno ob času, ko pridejo na svet mladi prašički. Gus Kuester prebile tedaj marsikatero noč v staji. Dovolj naj bo, ako omenimo, da se je lani povečalo številčno stanje prašičev v 2 tednih od 40 na 320. Sami si morete misliti, koliko dela Je ob takih prilikah na kmetiji. Mlade prašičke je treba pitati posebno pazljivo in ameriški živinorejci poznajo mnogo uspešnih načinov, kako je treba mlade prašičke pravilno hraniti. PraŠIČjereja ni preprosta stvar, kar si morda predstavlja marsikdo, ki ne pozna stvari pobližje. Gus Kuester pravi, ln to bi potrdili tudi naši kmetje, da Je pri reji prašiča važno predvsem pitanje mladičev. To je velika umetnost, pa tudi skrlvnoet. Umetnost je v tem, da živinorejec v*, kaj J« treba napraviti ta koliko Je treba pokladatl živini; skrivnost pa Je v znanju, kdaj je treba krmiti. To pa Je mogoče vedeti le tedaj, če se človek bavi leta in leta z živina Oče Gus in njegov sin Dale vesta, da je njihova prašičjereja odvisna tudi in predvsem od uspeha na njivah. Poljsko delo se začenja prej in traja dalj časa, kot pa glavni posel s prašiči. Poleg tega je poljsko delo tudi napornejše. Cim se zemlja v marcu osuši, oče Gus pregleda svoj poljedelski traktor. Pohiteti je treba, v marcu rado dežuje. Ob štirih zjutraj Kuester prižge luči na traktorju in se odpelje na njive. Z delom ne odneha prej, dokler ni preoral vsaj 20 juter (okoli 10 hektarjev) zemlje, kar traja do 18 ur. Za ovsom pride na vrsto koruza. Kuester porabi vso koruzo za pitanje prašičev, kot je to v navadi v Ameriki. Le redkokdaj proda kak mernik na trgu. Večkrat je moral koruzo celo dokupiti. Koruzo sadijo Kuestrovi običajno sredi maja meseca in se poslužujejo pri tem stroja za sejanje, ki ga vlečejo konji. Okopavanje opravljajo prav tako s pomočjo stToja. Dale Kuester pravi, da zamore okopati tudi do 40 hektarjev koruznih njiv na dan, kadar gre vse po sreči. Po trojnem okopavanju s strojem, okopava Kuester koruzo še dvakrat s strojem. Medtem pa Je že prišel čas za košnjo sena in kmalu nato čas za žetev ovsa. Koruzo požanjejo meseca oktobra s strojem, ki je skupna last mladega Kuestra Irt dveh stricev. Komaj končajo s tem delom, že pride na vrsto izbiranje in pošiljanje prašičev na trg. Nedeljski počitek V nedeljo cela družina praznuje in obišče bližnjo cerkev. Po maši, ko se možje zberejo v družbi, stari Gus Kuester rad pripoveduje spomine iz svojih mladih let. Rad razpravlja o stvareh, ki ga zanimajo. To je predvsem njegova družina, kmetovanje, pa tudi politika, kot pri mnogih ameriških kmetih. Malokdaj povč kaj nepremišljenega in večkrat se spomni v razgovoru na svojega očeta, ki ga Je učil, kot pravi Gus, «naj veruje v Boga, naj bo varčen in naj ne odpira ust, če nima ničesar pametnega povedati«. Leta 1932 so Gusa Kuesterja izvolil v zakonodajni odbor v ameriški zvezni državi Iowa. Izvoliti so pričakuje, da bo v 20 letih zamogel pričeti z redno sečnjo. Ti uspešni poljedelci plačujejo svoje delavce in nameščence bolje kot je to na splošno običaj drugod. Neki podjetnik, ki se bavi sedaj s poljedelstvom in živinorejo, plačuje svojim sotrdudnikom na mesto 10 dolarjev več kot drugi gospodarji. *Ne želim, da moji delavci ne bi imeli nobenih koristi, ko posel vendar dobro napreduje. Ako jaz tam dobro zaslužim, zakaj ne bi dobro zaslužili tudi moji pomočniki?», je izjavil. Modernizirajmo kmetije! Ti uspešni kmetovalci, ki smo jih opisali, so seveda samo majhen del tistih, ki so pustili mestno življe-nje in se lotili kmetovanja. Za mnoge izmed njih velja še vedno to, kar smo rekli na začetku: svoja posestva obdelujejo ali negujejo bolj v zabavo kot pa v korist. Vendar je nekaj, kar se nam zdi važno: prodrlo je spoznanje, da je z umnim kmetovanjem mogoče doseči povprečni letni dohodek, ki je v nekem pametnem razmerja z vloženo glavnico. Ni pa ta ugotovitev toliko važna za neprave kmetovalce, o katerih smo malo prej govorili, kot za pristnega kmeta, ki mu njegova kmetija pomeni vse v njegovem življenju. Ce so poprej omenjeni posamezniki, ki so zapustili mesta iz veselja do življenja in dela na deželi, dosegli tako pomembne uspehe, pomeni to. da lahko marsikateri pristni kmetski posestnik doseže iste alt pa še večje uspehe, ako se odloH poslužiti se pri svojem delu novih načinov, ki so se le obnesli (n če se bo zanimal za nove pridobitve znanosti in tehnike, ki bi mu utegnile koristiti pri Obdelovanju zemlje in gospodarstvu. Valen korak na poti k napredku je prebiranje dobrega strokovnega časopisja. Vemo, da vlada v naši deželi sedaj še veliko pomanjkanje slovenskega kmetijskega čtiva, a upajmo, da se bo to s časom izboljšalo. Seveda je pri vsakem novem poizkusu treba paziti na to. da ne posnemamo slepo katerega koli uspešnega soseda. Prepričati st moramo poprej, ali so razmere na naši kmetiji podobne sosedovim. Ce sosedova kmetija leži na sončni strani, a naša na senčni; če je zemlja drugačna; če je na sosedovem več moče kot na našem; potem ne smemo brez preudarka posnemati soseda v uporabi umetnih gnojil, pri izberi semena, pri izbiri sadnih vrst, pa četudi se Je vse to pri sosedu izvrstno obneslo. Kjer je to mogoče, vprašajmo za nasvet kmetijskega strokovnjaka, ki nam bo po navadi rade volje pomagal. Slovenci »o dobri kmetje Pri vsem tem pa nikar ne pozabimo na sledeče: vsi uspešni kme- ga hoteli nekoč celo za guvernerja te dežele, ker je bil vsakdo prepri-1 tovalci imajo poleg drugih dobrih čan, da bi bil Gus Kuester, ki je | lastnosti predvsem nekaj, kar jih znan so vsej deželi kot pošten in nepodkupljiv mož, prava oseba za to mesto. Gus je tudi politik Leta 1932 Je Kuester volil za pokojnega Roosevelta, čeprav je sam najbolj odlikuje pred drugimi: vztrajni, delovni in živahni so. Zaspanci, lenuhi in zanemarjenci še nikdar niso ničesar dosegli. Slovenci smo na splošno na glasu kot dobri kmetovalci. A med nami so najboljši Gorenjci. To pa ravno pristaš nasprotne stranke. Vzrok zara(Ji njihove izredne pridnosti, temu Je bilo, kot Gus sam pravi, vztrajnosti in naprednosti v kmeto-pomanjkanje pravega poljedelskega \van]U_ No so Nemci leta Vil *°- programa republikanske stranke. Gus Kuester je socialen človek, sedli Gorenjsko, so oholo prišli v deželo in prepričani, da imajo ki spoštuje delavske pravice. N&*| opraviti , kakšnim zaostalim balkanskim narodom. Kolikšno je bilo njihovo presenečenje, ko so videli vzorne Gorenjske kmetije, urejene domačije, snažne stanovanjske prostore in hleve. Seveda so skušali razlagati to z nemškim vplivom. A sprotuje pa na drugi strani vsakemu razsipanju z državnimi denarjem. Pravi, da je pravilno, če tudi država gospodari enako varčno, kot mora kmetovalec na svojem posestvu. V svojem življenju Je Gus Kuester objektivnejši med njimi so priznali, dosegel mnogo uspehov, pa tudi marsikatero bridko uro je doživel. V veliko zadovoljstvo mu je zlasti zavest, da mu je uspelo obdržati svojega sina na rodni zemlji in ga vzgojiti v dobrega kmetovalca. Kako stoje danes stvari v svetu, stari Kuester dobro vč. Mnogo premišljuje o tem in tudi razpravlja o | uspešni. vseh teh zadevah temeljito in prebrisano, kot to samo kmetje znajo. Gus Kuester se zaveda, da je hrana danes ena izmed glavnih težkoč v povojnem svetu. Toda pozna tudi svoje rojake, svojo rodno deželo in njene zmožnosti in zato misli, da ameriški kmetovalec, od katerega toliko zavisi, ne bo pustil gladujo-čega sveta na cedilu. Angleški farmar ogleduje svojo stajo ovac. da je tudi v Nemčiji sami malo krajev, kjer bi kmetje stali na tako visoki stopnji napredka. V Evropi prištevamo med najuspešnejše poljedelce Dance. Čeprav je marsikje drugje zemlja še rodo-vitnejša, vendar je le malo narodov, ki bi bili v kmetjstvu tako Treba je le pogledati dom povprečnega danskega kmeta in na jasnem si bomo, kaj je mogoče doseči s pridnostjo in z uporabljanjem pravilnih metod v poljedelstvu. Življenjska raven kmetovalcev v teh naprednih deželah je izredno visoka. Zadostuje naj, če omenimo, da ima velika večina danskih kmetov svoje domove opremljene z električno lučjo, kopalnicami in električnimi hladilniki, v katerih hranijo meso, maslo itd. Stroji v njihovih gospodarskih poslopjih to prav tako v veliki meri elektrificirani. Trdnejši kmetje peljejo svoje družine v nedeljo k mali v novih avtomobilih. Nekdaj je posebno pri Slovencih imel vsakdo, ki si je hotel pomagati k boljšemu življenju za potrebno, da dd slovo plugu ln motiki. Marsikdo se je lotil obrti ali trgovine brez prave potrebe. Danes pa lahko trdimo, da je za vsakega bistrega kmetovalca, ki ima dovolj odločnosti in vztrajnosti, obilo možnosti, da ustvari iz tvoje kmetije vzorno posestvo, ki mu bo donašalo dovolj dohodkov, da dvigne svojo življenjsko raven in omogoči sebi in svoji družim do-stojno življenje. Pravica povprečnega človeka Fašizem se je začel s skupino brezobzirnih zločincev, ki so se zaradi nepoučenosti množic igrali z usodo naroda ter trdili, da govorijo v njegovem imenu. Vsi poznamo sredstva, ki so se jih navadno posluževali: napadali so ljudi na ulici, zlorabljali zaltone, delali prijave brez podpisa, trgali zastave, odpelje-vali ljudi iz hiš, jim grozili ter jih prisilili, da so se vpisali v njihovo stranko, preden so jm dali zaposlitev; od ljudi so odločno zahtevali, da se udeležijo pro- cGl&s zaveznikov* ima nar men dati svojim čitateljem obsežen vestnik brez polemičnih zahtev in političnih ali nacionalističnih zadev. Nobena grožnja ali denarni pritisk ne moreta in nikakor ne bosta mogla vplivati na njega. Istočasno predstavlja naš dnevnik neobhodno zvezo med Zavezniško vojaško upravo in civilnim prebivalstvom, ki je zdaj pod zavezniško upravo. slav in silili so otroke, da vpijejo gesla, ki jih niso mogli niti razumeti; tistim, ki so delali za nje, so dajali izredne nagrade, drugim pa glad; ustavili so neodvisne protifašistične liste in začeli z ukazano vrsto namišljenih stavk. To so zločini, proti katerim so se Združeni narodi dolgo časa srdito bojevali. Med njimi Velika Britanija, ki se v teku šestih let nikoli ni prenehala bojevati. Na žalost pa ta strašna sredstva niso prenehala niti zdaj, ko smo dosegli zmago nad Nemčijo. V tej nemirni povojni dobi so se znova ustanovile dru-hali zločincev, v družbi s precejšnjim številom zahrbtnih o-seb, ki se v vsej Evropi poslužujejo takšnih sredstev ter ss pod različnimi nazivi radi sami sebe imenujejo «antifašisti». Toda v bistvu ima vse skupaj isti pomen; v bistvu hočejo prvi in drugi odpravo svobode mišljenja, govora in delovanja povprečnega človeka ter še posebej delavca. Ker je bila zmaga nad Nemci zmaga povpreč. nega človeka, mora tudi mir postati mir povprečnega človeka. Toda za dosego takšnega miru mora povprečni človek začeti misliti na sebe ter mora predvsem pozabiti na slabe navade, ki se jih je nalezel za časa fašistične nadvlade. Potrebna sta za to red in disciplina. Toda povprečni evropski človek mora imeti možnosti, da premiHjuje ter ne sme dopustiti, da bi ga lažnivi demagogi in zločinci znova prevarali. (Iz prve številke «Glasa zar veznikov*, novi prevod z dne 19. junija 1945) «Radar na Kolesih« 'h ' T. ‘ l' '!*• '•J. .Hri-- . I- % .•»-T - I \ \ V > .♦ S r* . X- J v ' %<>■ . ■*r -1^.. . Radarska naprava je v letalstvu pravcati preobrat. Varnost poletov Je bila z novo iznajdbo zelo zvečana. Sprva nepremične radarske naprave pa so postale v zadnjem času že pokretne. Izdelali so posebne avtomobile, v katerih so nameščene vse potrebne aparature. Slika kaže notranjščino takšnega aradarja na kolesihn. V ospredju nadzorovalec poleta, ki daje letalcu, oddaljenemu četrt milje, zadnja navodila: aPazi, na pristajalno ploskevletališče je porstoi). ZANIMIVOSTI Uprava občin v Združenih državah I SOC. POLITIKA ZASEDANJE SVETOVNE SINDIKALNE ZVEZE London, 19. junija Moskovska radijska postaja sporoča, da Je prispel v Moskvo glavni tajnik britanskih cTrade Uniona* sir Walter Citrine. Udeležil se bo zasedanja izvršnega odbora svetovne sindikalne zveze. V govoru, ki ga jo imel sir Wal-ter Citrine na moskovskem letališču In ki ga je prenašala moskovska radijska postaja, je potrdil mnenje, da bo pomenilo zasedanje, na katerem bo zastopanih 68 milijonov delavcev, ojačen je bratske vezi, med sovjetskimi delavci ln delavci, ki bodo zastopani na konferenci. Sporočil Je, da bo zasedanju izvršnega odbora sledilo zasedanje zveze. V Moskovo so prispeli tudi predsednik ameriškega sindikalnega združenja in odposlanci »C. I. O.* lz Amerike. II. Toda v Združenih državah, kjer ni skupnega zakona o občinah, ki bi urejeval upravo različnih občin, jo celo mesto, katerega namesto župana in občinskega sveta, upravljajo na način, ki je podoben upravi trgovskega podjetja. Volilci izb:-rejo upravni odbor, ki postavi upravitelja, ki je upravičen urejevati vse zadeve, ki spadajo v delokrog redne uprave. Samo v določenih primerih mora upravitelj sklicati občinski svet na izredne sestanke. Med temi zadevami je tudi odobravanje letnega prera-Cuna. Ta način uprave, katero bi lahko imenovali poslovno, je izjema od pravila, ki velja v veliki večini ameriških občin, ki jih upravljajo kot v New Torku župani in občinski sveti. Način občinske uprave, ki v resnici zelo spominja na neposredno d:mokra-cijo v stari Grčiji, srednjeveški Italiji in ki se je ohranila še v nekaterih predelih današnje Švice, najdemo v starih občinah ameriške pokrajine Nova Anglija, ki je severno vzhodni del Združenih držav in obsega naslednje ameriške zvezne države: Connecticut, Masa-chussets, Vermont, Mayne, Rohov-de, Island in Neuhamshire. Nova Anglija je bila zibelka naseljevanja Združenih držav in je kot taka ohranila največ starih šeg in navad, katere nudijo hvaležno snov za preučevanje. V teh majhnih občinah nove Anglije ne sklepajo o občinskih zadevah v ta namen izvoljeni občinski sveti, ampak sami državljani, ki se zbirajo na sestanke v kaki dvorani javnih poslopij. Navadno jih imenujejo meščanska zborovanja. Takšno zborovanje imenuje za dobo enega leta župana in višje uradnike, ki po svoji pristojnosti približno odgovarjajo načelnikom upravnih odd.lkov. Občinskega sveta v navadnem pomenu besede ne poznajo ali bolje rečeno: nadomešča ga splošno zborovanje vseh občanov. Naravno je, da je potrebna dolgoletna tradicija svobode in demokracije, da se takšni splošni shodi vseh občanov ne spremenijo o spore in prepire. D:jstvo pa je, da v občinah nove Anglije razpolagajo ljudje z zadostno mero politične izobrazbe. Splošni shodi občanov, ki so najmanj enkrat na leto, se razvijajo ne samo mirno, temveč skoraj vedno tudi svečano. Prva točka na dnevnem redu je navadno izvolitev uradnikov. Nato sledi odobritev preračuna, pri čemer razpravljajo o razn:h izdatkih, m:d leaterimi igra veliko vlogo plača uradnikov, popravila cest, izdatki za šolstvo in dobrodelne namene. Kakor vidimo ni v Združenih državah skupnega zakona o občinah, ki bi določal upravo različnih občinskih teles. Tako najdemo primere neposredne demokracije po vzoru starih grških občin poleg občinskih uprav, ki jih lahko primerjamo vodstvu zasebnih trgovinskih družb. Kakor vidimo, ni v Združenih dr-pridobiti pravico, da nastopi kot neodvisna občinska upra va t Z drugimi besedami, katera oblast sme po veljavnih zakonih odobriti tej ali oni vasi pravico do občinske samouprave t Pristojna za to je uprava vsake izmed 48-tih zveznih držav, ki trenotno sestavljajo Združene ameriške države. Osrednja vlada Združenih držav v Washingtonu nima nobene za to potrebne pristojnosti. Po zakonu ima osrednja vlada samo tiste pravice, katere so ji odstopili zastopniki posameznih zveznih državic v ustavi Združenih držav. Zaradi tega je zvezna država, n. pr. zvezna država Neto York ali Connecticut pristojna za odločitev o prošnji za ustanovitev nove občine na svojem ozemlju, kateri v ugodnem primeru podeli «Home Rulet, to je pravico na občinsko samoupravo. Zadeva takšnega naselja ali mesta, ki je dobilo pravico za ustanovitev neodvisne občine, je izdelati si takšno upravo, kakršno misli, da ji je potrebna. Takšna uprava je lahka po želji svojih občanov podobnejša bodisi starodavni grški občini ali pa sodobnejši upravi. To je odvisno od razpoloženja in stremljenj njenih prebivalcev. V predmestju Detroita v Združenih državah je divjal silovit ciklon, ki je povzročil smrt tl oseb, več pa je ranjenih. Porušenih je bilo mnogo hiš. JULIJSKA KRAJINA ] Zaključek šolskega leta na slovenskih osnovnih in srednjih šolah TRST, 19. junija — Slovenske ljudske šole na področju A Julijske krajine bodo zaključile šolsko leto 15. julija z zadnjo učno uro. Zaključne ocenjevalne konference se bodo začele 16. julija ob 8. uri in smejo trajati največ do 18. julija. Izpiti na osnovnih šolah se bodo pričeli najpozneje 18. julija in morajo biti zaključeni do 31. julija. Zaključni izpit ne dela letos, kakor poprej, tretji in peti razred, temveč samo zadnji najvišji razred, ki je na šoli; t. j. lahko peti, lahko pa tudi kakšen nižji razred. Letos morajo delati izpit učenci, k’ ao že prej dovrš li peti razred, pa letos nadaljujejo ljudsko 'šolo v 6., 7. ali 8. razredu, ki sicer po zakonu ne delujejo, dejansko pa letos izjemoma poslujejo. Ti učenci bodo delali Izpit, v spričevalu pa jim bodo napisali, da so obiskovali »nadaljevalni tečaj* osnovne ar.le. Vse podrobnosti so razvidne iz odredbe, ki jo je Prosvetni oddelek ZVU že razposlal. Zaključek šolskega leta na srednjih šolah bo 1. Julija z zadnjo ue..o uro. Zaključne konference bodo 2. julija. Vsi izpiti, razen sprejemnih in matur, se bodo zaceli 3. julija oh 8. uri. Nižji tečajni izpit im mature se bodo začele 8. julija ob 8. uri, s pismeno nalogo lz slovenskega jezika. Prijave za vse iznite sprejemajo do 1. julija pri ravnateljstvih šol. Prijave za mature sprejemajo rav-nateljatva šol do 3. julija. Prijave za sprejemni izpit za 1. razred srednje šole sprejemalo do 20. julija. Sprejemni izpiti za 1. razred srednje sole se začno dne 22. julija, in sicer po programu, ki ga je Prosvetni oddelek ZVU razposlal posameznim šolam že pred mesecem dni. Vse podrobnosti o izpitih in ra-zinih predpisih bomo objavili v prihodnji številki. Prizivi o najemninah Splošni upaz št. 54 B, ki je izšel ket dodatek k Splošnemu ukazu št. 54 ZVU, predvideva povišanje in nadzorstvo nad najemninami v Julijski krajini in ustanovitev urada za preučitve in odločitve v sporih, ki jih vložijo stranke s prizivi v stanovanjskih zadevah. Nova odredba predvideva ustanov vitev višjih prizivnih komisij za najemnine; prizive je treba predložiti višjim prizivnim komisijam v 15 dneh po prejemu odločitve s strani občinskega prizivnega urada. Obvezna nrPava žta Splošni ukaz št. 62 ZVU določa, da morajo vsi pridelovalci žita prijaviti količino pridelkov iz leta 1946; na ta način bo omogočena najpotrebnejša razdelitev med prebivalstvo Julijske krajine. Vse žito, rž, oves, koruza in ne. luščeni riž — izvzete so količine, ki so dovoljene, da jih lastniki ob-drže — mora biti oddano v žitnice. Prijave je treba opraviti pri uradih UCSEA v občinah, v katerih je poljedelsko nadzorništvo, v skladu z razporedom in olajšavami, ki Jih je določilo poljedelsko pokrajinsko nadzorništvo in jih bodo objavili občinski uradi. IZ SLOVENIJE Društvo slovenskih književnikov je Imelo ta dni v sejni dvorani Slovenske matice redni letni občni zbor. O društvenem delu so poro. čali Miško Kranjec, Ignac Koprivec in France Vodnik. V novj odbor so izvolili za predsednika Miška Kranjca, podpredsednika Franceta Koblerja, tajnika Janeza Logarja in Milana Sago, za blagajnika Franceta Vodnika, gospodarja Lina G-.giso ter za odbornike: Fre-ž hovega Voranca, Mileta Klopčiča, Mateja Bora, Jožeta Udoviča, Franceta Bevka, Antona Ingoliča in Ludovlka Mrzela. Neki dopisnik »Ljudske pravice* p še, da jo je nedavnp mahnil v Trbovlje. Stopil je v gostilno in sl privoščil liter vina, za kar je plačal — 56 dinarjev. Vino je bilo ničvredno, dasl je moral zanj plačati ceno, ki je določena za prvovrstna kvalitetna vina, ki se niso krščena. Dopisnik predlaga, da bi morali takšne gostilničarje poklicati na odgovor zaradi gospodarske sabotaže ter da bi povsod ustanovili zadružne gostilne. Od količine sladkorja, ki ga je jugoslovanskemu Rdečemu križu poslala irska vlada, je odpadlo na slovenski Rdeči križ 37.500 kg. Glavni odbor Je sladkor razdelil med nad 60 let stare ljudi, rejnike jiartizanskih in bosanskih sirot in med šoloobvezno mladino vključno partizanske in bosanske 8'rote. Vsako izmed 7 okrožij Je prejelo od 6 do 7.000 kg sladkorja. Glavni odbor je razdel.l sladkor na podlagi podatkov, ki so jih poslali krajevni odbori Rdečega križa. Kjer pa podatkov ni bilo, so ga razdelili sorazmerno po številu prebival-slva. V Zagradcu, na robu strmega skalnatega brega Krke, so med' vojno porušili most, ki je predstavljal najvažnejšo zvezo s Suho kraju no. Novomeški okrožni gradben! oddelek Je v letošnjem marcu Izroči prometu 33 metrov dolg hrastov most čez Krko v Zagradcu. Most so gradili v silno težk.h okolnostih, snj je jbllo treba premagovati naj-veeje ovire, pomanjkanje materiala, orodja ter občuten mraz. Zaradi visokih rečnih bregov je bila zelo težavna že sama izvedba mostne konstrukcije. Razpetlna najdaljšega loka znaša 14 metrov. Ljudstvo je bilo te vazne gospodarske in prometne pridobitve zelo veselo. Umrli so: Ana Rape, vdova po šolskem nadzorniku, Ivanka Eržen, vdova Kramaraie, roj. Feldštetn, vdova po zvanlčniku drž. železnic, Konrad Brezovšek, vsi v Ljubljani; Ivan Volk, mlinar v Sv. Petru. Moderno britansko stavbarstvo Lady Hardingova v Devinu Med soprogami britanskih lastnikov, ki so nedavno prišle na področje, je tudi soproga poveljnika 13. armadnega zbora generala sira Johna Hardinga, ladg Ilar-dingova. Stanuje v Devinskem gradu ter bo v bližnjih dneh obiskala razne oddelke. Križarka ..Mauritius" v tržaškem pristanišču S prihodom križarke britanske mornarice «Mauritius» so zdaj v tržaškem pristanišču dve britanski križarki, več rušilcev, fregata in ladja za izkrcevanje oklopnikov (LST), ki je enaka listi, ki je vzbudila veliko zanimanje meščanov pred nekaj tedni. Druga križarka je «Liverpooh, ki je prispela v Trst lt. junija. v ^Mauritius» je bil zgrajen pred «Liverpoolom» in predstavlja zelo moderen tip križarke. Jma 8.000 ton in je dolg 164 m in širok 18 m. Oborožen je z dvanajstimi 152 milimetrskimi topovi, z osmimi 102 milimetrskimi protiletalskimi topovi manjšega kalibra in s 0 cevmi za spuščanje 533 milimetrskih torpedov. Križarko so začeli graditi meseca marca 1938 in so jo dokončali leta 1940, Od takrat je. izvršila, številne vojaške misije do zavezniške zmage. Aretacija 4 Italijanov zaradi udeležbe pri nedavnih neredih Včeraj dopoldne so zavezniške oblasti aretirale 4 osebe, ki so osumljene, da so bile udeležene pri nedavnih nemirih, ki so jih povzročili nekateri italijanski elementi v Trstu. Aretiranci so: Gentile Raffaello, stanujoč na Korzu št. 10, Spina Fe-lice, stanujoč na trgu Venezia 4, Capatorto Pasejuale, *anujoč v uli. ci S. Maurizio in De Boni Mario, stanujoč v Vicolo dell’Ospedale 13 Napadalec na Povodnika aretiran Številna množica na pogrebu Karla Hlača, ki so ga zabodli na trgu Gavana Zavezniške oblasti so predvčerajšnjim aretirale 15 letnega mladeniča in ga zaslišale glede ranitve Slovenca Gilberta Povodnika. Mladenič Sergio Reganzin je bil zaslišan, toda proti njemu ni bilo obtožb. Po ranjenega Povodnika je prišel v soboto zvečer na trg Orologio avtomobil Rdeča križa; našli sc ga z rano na želodcu, katero mu je povzročil napadalec z ostrim predmetom. Javili so, da ga je napadla skupina oseb na mestu, kjer ga je nato našel avtomobil Rdečega križa. Iz bolnišnice, kamor so ga prepeljali, javljajo, da je Povodnik izven nevarnosti in je na poti k ozdravljenju. Številna množica delavcev in prijateljev Je spremila včeraj na zadnji poti Slovenca Karla Hlača, ki so ga umorili v soboto zvečer. Kot poročajo, ga je napadla skupina oseb v kavami na trgu Cavana. Kmalu po prevozu v bolnišnico Je podlegel zaradi težkih ran, ki jih je dobil v srce. Policija zasleduje oba zločina z največjo natančnostjo. Pogreb umrlega Karla Hlača Je bil včeraj popoldne ob 16. uri izpred mrtvaške kapele v bolnišnici Regina Elena; pogrebni sprevod se je razvil po ulici Pietž in drugih mestnih ulicah, ki vodijo do Sv. Jakoba. Na čelu sprevoda je šla skupina mladeničev v rdečih srajcah, za njo pa so šle skupine mož, žena in otrok, ki so nosili vence in cvetje; za krsto je šla gosto strnjena množica, med njo skupina uslužbencev cestne železnice, pred katero je korakala godba, ki je igrala žalne koračnice. Krsta je bila pokrita s komunistično zastavo, na kateri je bil položen srebrni križ in cvetje; krsto so nosili na ramah, na številnih vencih so bile jugoslovanske zastave. Številna množica Je bila razmeščena po ulicah, kjer se je vil pogrebni sprevod. Pol'c!ja Julijske krajine Je nadzorovala promet in množico. Po končanem cerkvenem obredu pri sv . Jakobu so odpeljali krsto na pokopališče k sv. Ani. GORICA Ugrabitelja pred sodiščem Pred višjim zavezniškim sodiščem, ki mu Je predsedoval stotnik Robertson, so včeraj nadaljevali z razpravo proti Ivanu Saksidi in Erminiju Bratuši, obtoženima, da ata z orožjem v rokah skušala u-grabiti neko osebo. Razpravo so predložili na 24. junij. Angleži so po svojem okusu precej konservativni. V Angliji zaradi tega v primeri z drugimi deželami ni velikih sledov modernega stavbarstva. Vendar pa so se že pred vojno pojavili nekateri zelo zanimivi stavbarski vzorci, ki so precej vplivali na povojne gradnje. Slika prikazuje očarljivo podeželsko hišo, katere načrt je napravil znani angleški stavbenik Maxwell Fry. POZIV OSEBAM, USTAVLJENIM V JUTRANJIH URAH 16. JUNIJA Vse osebe, katerim sta grozila ali jih aretirala v zgodnjih urah v nedeljo 16. junija dva moška v brilah-skih uniformah, oborožena s samokresi, naprošajo, da se javijo pri častniku-poveljniku «93 Special In-vestigation Branch C.M.P.* v ulici Universita št. 3, Trst, tel. 3873, ali pri kateri koli zavezniški vojaški policiji. ODREDBE ZA IZVOZ IN UVOZ POSTNIH ZNAMK NA PODROČJE «A» Trst, 19. junija Vsa določila, ki se tičejo uvoza in izvoza znamk na ozemlje področja «A» Julijske krajine morajo biti v skladu z odbredbami, ki jih ima «Banca dTtalia* ln poštni uradi. A. T. CKONIN 1. KALEJDOSKOP Nočna bolniška strežnica je pritisnila kolena k grevcu centralne kurjave; skozi zaprta okna oddelka K je žalostno gledala v prazno r.cč. V oddelku je še vedno bilo temno, v veliki sobi Je dišalo po Jodoformu In vosku; od časa do časa Je nenadno kašljanje prekinilo dihanje bolnikov; gluho šumenje vod« v grevcih je motilo nočno tišino. Zunaj je bila tema, bleda ln tiha tema februarskega jutra, ki je bila podobna velikemu zastoru, v katerega Je bilo ogrnjeno mesto; v sivi megli se je negotovo svetlikala lučka nočnega čuvaja, kot da bi btla boječa zvezdica v skrivnostnem, nedosežnem vesoljstvu; bila je videti kot rdečkast madež tam doli na dvorišču, kjer so popravljali tlak. Toda bolniška strežnica ni mislila na vesoljstvo, niti na zvezde: mislila je na zajtrk. «Ne», je mrmrala, »tako ne gre. Vsako Jutro praženo meso ln vso to zaradi električne peči, ki so jo pokvarili, sita sem ga. Oh, kakšno življenje!* Razočarani obraz se Ji j? skrčil. Nikoli ne bo postala stalna bolniška strežnica. To je bilo nepravlv.no. Vse noči so potekale enako; vBaka noff je bila prazna, razočaranje in utrujenost sta se vedno bolj večali. Življenje. Nerodovitna ln nepre-sežna puščava — vsako peščeno zrno je bilo podobno drugemu zrnu —r a edino upanje, ki se Je svetlikalo v daljavi, je bilo napredovanje. ki Pa Be ni nikoli uresničilo; edina zelenica — postelja. Zakaj? Moj Bog, zakaj? Vendar so vsi mer.iil, da Je bil oddelek K še dokaj prijeten in vesel. Seveda po zaslugi Miss Fans-have. Ncs se ji je pobesil. Res je udobno prlp!satl vse zasluge ’Fa-ny-. Toda morala je priznati, da je bil položaj miren: trije okrevajoči bolniki, ki niso motili žive duše in en sam težki primer — St. 16 — dane* ga bodo operirali; Bog ve, kaj ga čaka. Strežnica je zazdehala tn stegnila trudne ude. Kaj ji je tako dolgočasilo življenje? Tale prekleti mir, tale plazeča, vedno enaka in neumna enoličnost vsega. Nikoli nič novega, nikoli. Dnevi potekajo, potekajo noči in nikoli se ne zgodi nič. Nikoli nič. Nenadoma je slišala iz mestne palače biti uro, kot da bi nekdo v temi z nožem rezal nit njenih misli. Zamolklo in dolgo je bila ura pet udarcev, ki so se porazgubili v praznem zraku. Strežnica je prižgala električno luc jn svetloba je preplavila hodnik. Zamežikala je proti mrzli svetlobi ln odmaknila kolena od grevca; nato se Je obrnila ln odšla po hodniku; počasi in vdano je vlekla noge za seboj. Komaj je bila ura pet, so se na temnem pročelju bolnišnice Že prižigale luči, kot da bi bila očesa. Vsak oddelek Je polagoma oživljal. Čutil si, kot da bi se brezdušne In nežive stvari spreminjale v žive in dobivale obliko: v belih posteljah so se premikala telesa, bolniki so odpirali oči. Tudi Vod-delku K je mlin življenja spet začel mleti. «TJhh...!» je zaspano zazdehala št. 8. «Ali res ni mogoče ležati ta- ko mirno, kot leži Peter Flana-gan?» Zofija Flanagan, št 8, je odprla eno oko in pogledala naokoli. »Ali ste vi, strežnica?* je tiho vprašala in s težavo privzdignila, opirajoč se na komolce, svoje zavaljeno telo. »Vrag naj vzame onega, ki si je izmislil takšen urnik. Ni mogoče, da prisilijo kristjana, da bi tako zgodaj vstajal...* »Saj vam nj treba vstajati*, Je suhoparno odgovorila strežnica. Kot da bi bila mučenica, ki se umiva tik pred smrtjo, je Zofija nejevoljno sprejela posodo ln brisačo; smešno se je šobila. »Umivati se, vedno umivati!* Je zamrmrala, ko se je strežnica oddaljila; nato se je pripognila nad toplo vodo. »Ce ostanem tu le še količkaj čaBa, pa bo Zofija Flanagan izginila is tega sveta*. Oprezno sl je omočila nos; nato je pogledala proti postelji, ki je stala na njeni desni strani in kjer ja ležala št. 9. »Prekleto ravnateljstvo. Ob petih nas zbudi, kot da bi bile svinje, ki jih ženejo na sejmišče! Zakaj nas nesrečnežev ne pustijo spati, ne da bi nam stavili pod nos posodo s toplo vodo, še preden zaide luna? Nobene pravice ni več na tem svetu.* St. 9, mala Juljia Lester, sl je zavihala rokave nočne strajce nad okrogličaste komolce, ter se je bojazljivo nasmehnila. «Oh», je rekla »dva ali tri dni bom ostala tu, mislim. Potem pa zbogom!* Smešno je bilo poslušati Alijo Lester, ko je tako govorila; bila je tretja strojepiska in stenografinja pri Sollancz in C., Usnje in kože; videla je Ameriko le v filmu! Kino!... Ljubila ga je, upala Je vanj, bila Je edina stvar, ki ji je dajala veselje; vedno je sanjala o njem in po njegovem vzorcu s! je urejala življenje. Doma je vsak dan recitirala pred zrcalom; vadila se je hoditi, ustavljati se, govoriti — da, predvsem govoriti —, ker je hotela hoditi, ustavljati se ln govoriti, kot v Hollywoodu. In to Se ni bilo vse. Njeno življenje Je Imelo cilj, strasten, svetel cilj, čeprav je bil še daleč, ln sicer... Toda zdaj ni hotela govoriti o tem, «r*'.išia sem, da ugodim mamici*, je povedala. «Mislim, da sem se udarila na golenico, to je vse. Neumnost, ali ne?» Madame Flanagan, ki ni poslušala, ji je pritrdila ter ljubko pobožala svojo dvojno brado, postavila posodo na leseno polico in zazdehala; «Sveti Bog, kak dolg- čas!* Spet se je smešno našobila la vlekla svoje razkuštrane lase. «Ah, strašna noč! Niti trenotek miru!* Na postelji, ki Je bila na levi strani, je št. 7 nagrbančila čelo. «Smrčali ste, kot da bi bili kakšna trobenta*, Je prezirljivo dejala; v njenih besedah je bilo čuti zasmehovanje. «Nltl uro nisem spala.* Zofija je s sladkorazdraženim izrazom pogledala samkln dolgi in suhi obraz. »Dobro jutro, Miss Baxter», Je zamrmrala. «Hvala Bogu, zbudili ste se dobre volje. Skoraj bi prisegla, da se bova spri. jaznili.* Janet Baxter j? stisnila ozke ustnice; nehala je česati svoje že-lezno-sive lase. «N!mFm prav nobenega nameče, da bi se sprijaznila z vami*, Ji je kislo odgovorila: »to si dobro zapomnite. Nočem imeti nobenega stika z Irci, a -še manj* — govorila je še bolj prezirljivo — «z ženo, ki dovoli, da ji pijani mož polomi rebra...* Zofija Je zazehala in Izzivalno odprla oči: «Poglejte no, ali ne priznavate možu pravice, da tepe svojo ženo? (Nadaljevanje prihodnjič). MEZDE ZA MLATICE Urad za delo sporoča, da Je komisija sestavljena v smislu 2 čl. Ukaza 78 ZVU, s sklepom z dne 12. VI. 46, določila naslednje plače za delavce zaposlene pri mlatilnicah: strojniki za 10 ur dnevnega dela 670 lir; poiajači 570 lir; delavci pri stistkalnicah 520 lir; mladeniči od 16 do 18 leta 350 lir. Za nadure (nad 10 urami) povišek 30 odstotkov; za nočno delo in delo ob praznikih, povišek 50 odstotkov; noč je imeti od 22. do 6. ure. SMOLA SOIMENJAKOV Soimenjaka 25 letni Giro Corvi-no, stn Gennara ln 20 letni Ciro Corvino, sin Luiglja, oba doma iz Neaplja, sta istočasno prišla v Gorico, da bi sl s prodajo blaga zaslužila nekaj denarja. V ponedeljek ju je srečal na cesti agent civilne policije in zahteval predložitev dokumentov. Izkazalo se Je, da sta prišla na področje Julijske krajine brez predpisane dovolilnice in niti nista imela dovoljenja za prodajanje blaga. Agent Je oba Corvina aretiral In ju prijavil sodišču. KAMENJE V «JEEP» Policija je prijela tudi Globatta Vidoza, stanujočega v ulici Madon-nina del Fante 25, ker je metal kamenje v neki avtomobil, v katerem se je vozil ameriški vojak 88. divije. Sprejemni izpiti za prvi razred Sprejemni Izpiti za vstop v prvi razred Slovenske nižje srednje Sole v Trstu se bodo začeli 22. julija ob 8. url. Tajništvo šole v ulici Corsica 11/11. nadstr. sprejema od danes dalje pa do 18. julija prošnje za pripustitev k tem izpitom; prošnje opremljene z 8 lirskim kolekom je treba nasloviti na ravnatelja šole. Prcšnjj je treba priložiti rojstni list, potrdilo o cepljenih kozah in potrdilo o plačani taksi preko poštno čekovnega računa štev. 11/124; taksa znaša za dečke 110 ln deklice 150 lir. Takse ne plačajo otroci družin, kjer je več kakor sedem otrok, nadalje vojne sirote, otroci vojnih invalidov in beguncev. Polovico takse plačajo otroci družin s petimi ali šestimi otroki; za oprostitev je treba predložiti uradno potrdilo. K sprejemnemu izpitu bodo pri-puščeni otroci, ki so ali bodo do 31. decembra tega leta dovršili 10 let. Izpiti bodo po novem načrtu, ki je izobešen na oglasni deski v šoli. Privatni izpiti Privatni izpiti čez poedine razrede se bodo začeli 3. julija. Tajništvo Slovenske nižj® srednje šole v Trstu sprejema prošnje od dane« dalje do 1. Julija; prošnje opremljene z 8 lirskim kokkctn je treba nasloviti na ravnatelja šole. Prošnji Je treba priložiti vse po odredbi določene priloge. Točnejša navodila dobe prizadeti na tajništvu šole v ulici Corsica 11/11. nadstr. Dve oprostitvi pred izrednim porotnim sodiičem Včeraj dopoldne je izredno porotno sedišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov Ermana Reattija, rojenega v Pulju leta 1895 in Et-tora Travaglija, rojenega v Pulju leta 1898; oba sta bila obtožena, da sta sodelovala z Nemci pri gra<-dltvl vojaških naprav. Cebrbv je Javni tdžilče prtžhal. da obsojenca nista imela namena podpirati Nemcev, sta vseeno delala izključno za njune koristi in ker so bile te koristi v pomoč Nemcem, je ugotovil okoliščine sodelovanja. Pripisujoč Reattiju večjo odgovornost je javni tožilec zaključil svoj govor z zahtevo, da ga obsodijo na 4 leta in 6 mesecev zapora in Ta-vaglio na 2 leti in 6 mesecev zapora. predsednik sodišča Roatl; javni tožilec Pincherle; ljudski sodniki Brattina, Rugo, Zaccaria ln Milleri. RADIO TRST I 263,2 m - 1140 kc SREDA, 19. JUNIJA 17.30 glas Londona; 19 glas Amerike; 19.40 radijska univerza; 19.55 kolesarska dirka po Italiji; 20 Kramarjev Jazz; 2015 vesti-v ital.; 20.30 glasbena galerija; 20.45 ameriška kronika; 21.15 radijski orkester; 21.45 klavirski koncerti; 22.15 kvartet; 22.45 lahka glasba; 23 zadnje vesti iz Londona; 23.15 plesna glasba. RAD O TRST II 411 m - 731 kc 2ENI JE GROZIL V nedeljo zjutraj je 39 letna gospodinja Maria Buso, stanujoča na trgu Tommaseo 25, prišla na policijo, kjer je oddala 9 rrilimeter-ski nabit revolver. Obenem je prijavila svojega 36 letnega moža Ernesta Busa, ker jo je pretepal in ji grozil z orožjem. Oblasti so nasilnega moža aretirale. TATVINA KOLESA Dnevna kronika ukradenih koles je zabeležila včeraj le eno tatvino: ob kolo Je prišel Bogomir Bizjak, ki Je tatvino prijavil policiji. ŠPORT ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V BOKSU New Vork, 19. junija Okrog 700 novinarjev iz 21 držav, vključno Sovjetsko zvezo, je prispelo v New York, kjer bodo danes prisotvovali srečanju za naslov evropskega prvaka v beksu v težki kategoriji, in sicer med Joe Lui-som, znanim pod imenom «Crni bombarder* ln Bllly Connijem, SREDA, 19. JUNIJA 17.15 glasba; 18 BBC v slovenščini; 16.15 radijska univerza: Kako voli Anglija svoj parlament; 18.30 delavska ura: Julijski sindikati; 19 predavanje: Iz svetovne književ- nosti; 19.15 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.45 vesti v slovenščini; 20 Glas Amerike v srbohrvaščini; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasba; 20.45 predavanje: Sodobne osebnosti; 23 vesti v ital.; 23.15 vesti v slov.; 23.30 plesna glasba. ČETRTEK 20. JUNIJA 7 vesti v slovenščini; 115 koledar; 7.20 jutranja glasba; 7.30 vesti v j talij.; 7.45 lahka glasba; 8 zaključek. _ „„ 12 glasba po željah; 12.30 melc-dlje in serenade; 1245 vesti v slovenščini; 13 vesli v ital. — napo. ved časa; 13-15 paabeni spored; 14 pregled vesti — čitanje sporeda; 14.05 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence; 14.15 zaključek. P R I MvT BlreRR d N 1 K Izd»Ja /„ I. S.- Vabilo na občni zbor Pokrajinski poljedelski konzorcij v Pulju (Consorzio Agrario Provinclale dl Pola) vabi svoje člane na občni zbor ki bo 30. junija 1946 ob 10.30 uri ha sedežu konzorcija v »Cassa di Risparmio* v Pulju, s sledečim dnevnim redom: 1. ) odobritev preračuna za 1«*° 1944; 2. ) odobritev preračuna za leto 1045: 3. ) imenovanje Izvršnega odbora; 4. ) nakazila odškodnin za let0 1944 ln 1945. Predsednik Fabro Qulrino