244. številka. Ljubljana, vtorek 26. oktobra. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa piitl prejeman, za avitro-ogerske dežel« za celo leto 16 gold., za pol leta t gald. za četrt leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 trold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meeee I gold. 10 kr. Za pošilja«}« na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taja dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na tfudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in aioer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti preieman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne Eetit-VTSte 0 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska, trati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v LJubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zvesdt". O f t m •• n i a" * v o na katflro naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, Oznanila, t. j. a-lmmia.rativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovrj hiši. Jugoslovansko bojišče. Iz Dubrovnika se poroča »tare j „Presse", da je bil 21. okt. hud boj mej vstaši in turško vojsko pri Graba, kjer so vstaši zopet popolnem zmagali i turško vojsko zapodili v Trebinje nazaj. Torej deževno vreme, ki vlada po vsej Evropi, ne zadržuje Hercegovincev v nadaljevanji osvohojeval-nega dela Čisto nič. Pač pak trpe Turki nže zdaj veliko. Iz Dnbrovnika se „W. Tagbl." telegrafuje, da se je ne le nže živinska knga, ki mej turško čredo strašno razsaja tndi v Avstrijsko zatrosila, in turški konji crkajo na konjski kugi. Turki v Trebinji stradajo, ker ne morejo po živež na mejo v Karino, kajti vstaii jim pot zapirajo. Dalmatinski „Narodni List" piše : »Avstrijska politika nasproti vstanku nam je nerazumljiva. Nada pamet je morda preslaba, da doseže smer AndrasHvjevih osnov. Nam je samo to reči, da denašnja politika Avstriji nij koristna, ne vredna nje, ker je morda nehote politika turška. Avstrija se mora odloČiti." V Zadru se je sestavil odbor gospe za ranjene vstaše. — Službeni dalmatinski list potrjuje, da se je ob avstrijskih mejah vstaja razširila in je treba večjih mejnih straž. Da je tudi v Bulgariji veliko vrenja, ter bi cel narod vstal, ko bi le Srbija začela, potrjujejo z drugimi besedami tndi carigradski „Bassiret" ki pravi, da je v Bulgariji zarota, umoriti vse Mohamedane. Duhovniki in učitelji so na Čelu. Blizu Fili- Kupa brinjevca. (Izvirna povest, spisal Liborius.) II. (Dalje.) Učitelj se zgane, nekoliko zbledi, mrzel pot ga oblije pri teh besedah pod srednjeveško suknjo, v zadregi je, in še budi. Kaj bi rekel, kaj bi odgovoril, kako bi pokazal ženi, da je resnica, kar govori. Fosled se domisli svojih prejšnjih prepričevalnih znamenj in pravi : „01 cj ljuba Marjeta, resno besedo še nijsem omenil o tem z gospodom Pelinom, a dobro vem, da on ljubi najino Ireno in, da bi jo rad, zelo rad za ženo k sebi vzel. Pomisli starka, vsako nedeljo hodi v kleč-nico pri orgijah, da ložje opazuje Ireno, ki poje pri meni. Pred cerkvijo stoji vedno po službi božji in njo in mene pozdravlja, ponuja pipo tobaka. In kaj Še, posled kar je popja je bil boj. Turška vlada je zaprla več, nego 200 odličnih Bulgarov, obdolže-nib, da so zaroto snovali. Tudi druge vasi se imenujejo, kjer so nže boji bili. /v Sešltnca tik turške mejo 22. okt. [Izv. (lop, I Zadnji dopis iz Kostajnice ste valjda prejeli, gder sem vam popisal boj pri Bojni, sedaj pak je vstauek za nekaj časa prenehal, hočem vam druge bolje zanimive in jako važue reči, poročati; reči katere so še tukaj skoro večini neznane. Uže več časa je tu nekov vodja pod imenom G. Merkonić. Ko pa ogleda človek tega vodja, uvidel bode gotovo kaj višjega v njem, gotovo bode zapazil vsak nekakovo fizonomijo visoke aristokracije, njegov govor, obnašanje in sploh vse drugo h prič uje pak skrito poželenje po kaj višjem, neko strašno sovraštvo, z jedno besedo v njem uvidi se pretendent i ta predendent je knez Karadjorjević mladi. Tedaj sovražnik Obre-novieev. Tu v Kostajnici i Bešlincu znan pod imenom Merkonie v istini pak le Karadjorjević in tudi naš prvi poveljnik. On zapoveduje vsem vstašem tukajšnjim, on je priljubljena osoba, akopram se vsi, kateri njegove namene poznajo, ne vjemajo popolnem ž njim, kajti z njego navzočnostjo razdelili so se vstaši v dve stranki. Vendar njegovi nameni nijso sicer napačni, kajti Ž njimi dosežena je vsejedno pravična stvar. Pisal bi vam kaj več o njem, a sedaj nže nekaj dnij nijsem govoril ž njim, odšel je Beč i sicer z nekom drugim bogatinom Srbom, da bodeta nakupila zopet mnogo orožja i municije. Vrneta se v desetih dnevih i po- tem organiziravalo se bode na večji vsta-□ek, ter tudi v večjih četah napademo Turke. Mej tem časom nadlegujejo naše Čete vedno i sicer prav po gosto Turka. Radi našega vednega nadlegovanja so Turki zelo preplašeni, jezi jih tudi uže vse, posebno, ker jako slabo Žive. Njih hrana je tako pičla i slaha, da v resnici nij moči prenašati take velikanske 5 trapa ce i vedno čuvati na naše nadlogo-vanje. Na straži stoje kruti Azijati bosi in poleg tega pak, pečene buče za hrano. Živeža jim jako pomanjkuje, plače ne dobijo uič. Ves jesenski pridelek je še na polji i tega si tudi ne npajo osvojiti, ker jim prete krogle naše od vseh stran ij. Kakor čujem iz govorice izvedenih ljudi j, nastala bode na Turškem, ako le še vstanek dva meseca traja strašna lakota, pričela se bolezen vsake vrste, in vneti mora se vse drugo zlo, katero bode gotovo hujša vojna, kot vstanek. Leni Turek ne dela nič, kdo mu bode obdeloval polje? Raja je v Avstriji. V neizrecnem strah.i žive Turki. Bogme! Jaz si ne voščim drnzega, nego bogatin, potem bi Turčinam strašno škodoval. Kje so tedaj slovanski bogatini, da položo na oltar slovanski svojo žrtev?! T. I« BeSlinea 23. okt. [Izv. dop.J Pretečem četrtek bila se je pri Bojni zupet bitka. Vspeh nij še znan, tedaj neodločen. Palo je zopet mnogo Turkov, ranjenih pak je še več. Kadar natanko poizvem o tej bitki, hočem vam poročati. T. najvidnejše, prižiga mimogrede vedno cigaro pod Ireninim oknom in se ozira po njenem prijaznem obraza. Kaj hočeš Še več dokazov njegove ljnbezui ? Jaz pravim in trdim, vse je v redu in pripravljeno, le povabiti morava še enkrat gospoda k hosilu. Se ve da, dobro bodeš morala kuhati tedaj, potem se zgovorimo, vda rimo roke in Irena je nevesta." „Da si neumeu in bedast in brez raz-sodka, vidim stoprv zdaj," se jezi zdajci še bolj razjarjena ženska in kriči na vse grlo. „Toraj po teh ueuronih, vsakdanjih znamenjih posnemaš ti ravno ljubezen in srečo najinega otroka. Povem ti, da se motiš zelo in da zidaš oblačne gradove. Da pa hočeš s tem motiti še dekleta in mu vrivati nespametne misli, tega ti ne pustim in prepo-vem enkrat za vselej. Irena naj ljubi mladega dacarja, lep, pameten Človek je iu njene mere. Ako hoče, živola bode lehko ž njim in zadovoljno. Skapuh, starec, pa naj bode sam, je najbolje." „Oh," vzdabne zdajci učitelj in se prime za glavo, znamenje hudega, notranjega boja. „Dacar, tisti mladič, in pa gospod grajski, ta razloček. In prvega naj bi imela ona, druzega pa pustila. Da, če babnice gospodarijo, je vedno tako in gre vse pod pot. A povem ti, dokler živim jaz, plesale bodete tako, kakor bodem godel jaz." V tem treuotku se zopet pogumno spre nčitelj, zbledi še bolj, žari z očesi in dvigne roko proti svojej zakonakej polovici — prvič v dolgem zakonu s sovražnim namenom. Žena se prestraši. Tacega še nij videla moža nikedar, a poznala ga je, da je hude, jako hude jeze. Kaj jej je začeti, ugovarjati ne sme več. Jeze in žalosti jame jokati na ves glas, in ko se mož tudi za to ne zmeni, začne zopet kričati in mu dajati taka imena, da jih ne moremo popisati na ta beli papir. Trenotek pozneje je učitelj sam. Polno glavo mislij ima in nikakorŠnih, mnogo sklepov se mu budi, a on jih skoraj ne ume, da, brez uma je skoraj, in to samo Politični razgled. notranje elešele. V Ljubljani 25. oktobra. iti-itivni «Aor je 23. t. m. obravnaval postavo o ribštvu. Pri tej priliki se je oglasil i poslanec za Ljutomer-ptujsko okolico, g. Herman, in dokazoval, da dr MTM ibor nij kompetenten v tej zadevi jklepaH, t "m"1 deželni zbori, ki imajo yse aw!pi*'«ii« zadeve v svojem področji. nZi-Uatfeo j»," pravi, „kako lehkomiselno se dcir'vu pravice jeniljo. Uže dalje časa mora gledati kakor ravno dr žava, ki prava na raznem polji ne s poŠta je". Dalje pa pravi Herman: „Drugega je nam treba, nego pečati se z ribami, z raki in pijavkami. Ali ne gleda materijalna in moralična nitja nže skozi okno k nam. V soseščini so bili patrijotjo prisiljeni, svojega vladarja prositi, naj jim da domoljubno, pravično vlado. Res je žalostno, da se mora za kaj tacrga prositi. Ali tndi v Avstriji moramo za to prositi, vsi poginemo, če se vladni sistem, ki je brez daha in brez morale, kmalu ne popusti." <8 ržavr. Iz €Vttifftttffu se oficijoznim listom poroča, da je turški vojni minister sklenil, nič več turške vojske v Bosno, Hercegovino in podonavski vilajet pošiljati, ker je tam postavljenih uže 100000 mož v vsem skup in se mu zdi to dovolj, da se „ veljava" otoman8ke vlade izkaže. Na *V*ftteasketn se nadaljnje boj idej. Kakor je Thiers one dni govoril velik govor za republiko, kateri je vse francoske novine zanimival, tako je potem Rouher šel v Korziko za Napoleonizem propagando delat. — Papež je dovolil francoskim škofom, da se po cerkvah moli za republiko: „Domine salvam fac Rempublicam." V Mit m u se vrši pravda proti morilcem urednika Sonzogno. Vidi se iz preiskave, da ima ta umor političen in osobno maščevalen uzrok. Neki Lnciano je rekel morilcu, fanatiziranemu Garibaldincu, da Garibaldi želi smrt Sonzognjevo in precej je bil ta pripravljen zabosti ga. Več o tem še izpre-govorimo. Iz Angleškega se poroča, da je vsled deževja na mnogih krajih velika povoden], ki je ob bregovih rek veliko škode naredila, in celo izguba človeških življenj je obžalovati. JVemiki cesar je zapustil 23. oktobra Milan, kjer so mu Italijani dvoranili. Ponav- zaradi trmaste žene, najhujše njegove pokore. Da, pred eno uro, kako srečen je še bil. Irena je bila nevesta, on je prebival v lepem gradu, kadil iz srebro vkovane pipe, pil sladko domače vino in spoštovan in če-ščen je bil. In zdaj, vse je proč, vse nič, vse le dim, dim. Vendar zaigrano še nij vse, nekaj upanja še ima. Žena se bode vtolažila počasi, hči bode ubogala, dacarju bode prepovedal, govoriti z njo in — gospod Pelin bode zopet hodil na kor, čakal pred cerkvijo, ponujal tobaka in zažigal cigaro pod dekletovim oknom. Priložnosti bode dovolj, da se postavi modra beseda na modro mesto, in vse bode lepo, neizmerno lepo in srečno. V tacih mislih zapali učitelj novic po-gasnjeno pipo in se splazi bolj skrivaje v klet, kjer napolni še eno knpico dišečega brinjevca, njegovega najzvestejšega prijatelja, ki ga nikdar ne pika in ne draži, te-muč vedno tako sladko boža po večno posušenem grlu. Da, to je pravi prijatelj, prava božja kapljica! (Dalje iJrih.) ljal je, kako prijaznega sprejema ne bo pozabil in da je zveza Nemčije z Italijo jako potrebna za vzdržanje mirti. General Cialdini in nemški poslanec ga spremljata črez Tarin do meje. Dopisu ■z Dunaju 22. okt. [Izv. dop.] Državni zbor je uže dve sednici imel. V 1. seji je finančni minister Depreti« predložil državni proračun za 1. 1876, no po-alanci nijso bili veseli slišati, kako slabo je financijelno stanje države. „Dolgov nećemo delati" je obečal Depretis; ker pa se deficit 24 milijonov gold. vendar mora z nečem pokrivati, ne ostaja druzega, uego novi davki i povekšanje starih. Oko finančnega ministra se je oziralo po prednostih kateri še nijso ali se njemu zde pre malo obloženi z davki. Zasveti se mu petrolej, ki je preveč po ceni i lehko državi kakih 3 milijone gold. na leto prihodkov donaša. Dalje tobak, ki je upravo le raz-koš i bi bo lehko del dražje prodavati. In tako je Depretis našel še več stvarij, iz katerih bi se dalo od finančnih organov kak goldinarček izprešati. Hvaliti pa moramo moža, da je naravnost izrekel, da s špa-ranjern nič nij. Državni stroški se ne dado ponižati, armada uradnikov ne zmanjšati, tedaj druzega ne ostaja, nego državne prihodke, to je, davek povekšati, ali na novo dolgove delati, kajti onih 80 milijonov gold., katere je državni zbor leta 1873 privolil „NotstandBanlehen" je v dveh letih srečno potrošenih. Kljubu slabemu gospodarstvu ustavoverna stranka nikakor ne misli na 'odpoved ; v državnem zboru ima veliko večino, za volitve po deželah pa dovolj sredstev, da jih po svoje ureduje; čemu bi se tedaj odmaknila opoziciji? — Dr. Razlag je prosil i dobil šesttedenski odpust. Iz ZitgprelMa 22. oktobra [Izv. dop.] V finančnem odboru našega sabora pretre-suje 86 sedaj deželni proračun za prihodnje leto. Razprava je precej Živa. Vladni zastopnik Živković se teško brani raznih prigovorov. Znamenite pomembe je, da sta vodja narodne strjanke M razo vir in Miškatovie v očitno opozicijo proti njemu stopila. Največja obtožba, ki se mu očituje, je, da je zakonski Članek o preustrojstvu deželne uprave slabo izvel. V tej obtožbi je veliko resnice. Od vseh stranij dežele prihajajo tožbe o slabej upravi, o neredu, o zapiranji javnih poslov, o počasnem sodstvu itd. En del krivnje pada pa gotovo tudi na narodno stranko samo. Ona je bila zastopana v vseh enquetnih poverjenstvih, je sodelovala pri kodifikaciji zakonske osnove o preustrojstvu uprave, je osnovo v saboru potrdila, pri njenej izvedbi pripomagala in celo v osobnih vprašanjih vpljivala: sedaj pa naenkrat vladi očituje, da je deželna uprava slaba. Če bi Makančeva opozicija to vladi očitovala, bi imelo to smisla, da pa narodna stranka sama svoj „opus" obsojuje, to ima, kakor sem uže gore rekel, svojo znamenito pomembo Živković sam je rekel, da bi bil te prigovore pač od opozicije, nikoli pa od narodne stranke pričakoval. Da bi narodna stranka Mažuraniću oponovala, to nij res. Drugi Mažuranić se ne bi nikjer več našel. Narodna stranka vzdiguila se je „in specie" samo proti Živkoviču, ki pri njej nij nikoli priljubljen bil. Povod njenega napada, da nij srečno izbran, in čudno je, da Živković nij z istim orožjem se branil. Cela stvar se tako vidi, ko da bi se Živković odstraniti hotel. Malo je tacib v deželi, ki bi se za njim plakali. Živković pa tudi nikoli nij v deželi zaslombe iskal, nego zmi-rom le pri ogerskej vladi, ki ga bode gotovo tndi sedaj pod svoja krila vzela. Sicer pa počakajmo, kako se bode razpor mej njim in narodno stranko nadalje razvijal. Odkar je Ristićevo ministerstvo v Bel-gradu palo, in je odločeno, da Srbija to jesen še ne gre v vojno, so Turki v Bosni proti kristijanom še bolj razdivljeni. Kristijani se ubijajo brez vsakega povoda, samo za to, ker so kristijani. Kristijanske vasi se požigajo iz zgoljne obisti, kristijansko premoženje otima iz lakomnosti. Vstaši vračajo Turkom koprivo za pelin. Noben Turčin ne dobi več pardona, za vsako kristijansko poslopje zapali se deset turških, in turška živina odganja se na avstrijsko stran, da pribegle familije od nje živijo. Nasledek tega bo popolno opustošenje dežele. Diplomacija je Srbijo na kolec nabila, vstaja v Bosni je pa kljubu temu neupognena ostala. Da, inostrani prostovoljci gredo kljubu na-stajajočej zimi zopet v večjih trumah v Bosno. Domače stvari« — (Lepoznanska literatura.) V Ljubljani bode od naše strani z novim letom začelo izdajati v se zveskih po deset pol romane in novele, originalne in na slovenski jezik prevedene iz druzih jezikov. Da bi le slovensko občinstvo tako podvzetje izdatno podpiralo. Več povemo še kasneje, kadar bode cela stvar osnovana. — (Iz Novega mesta) se nam tele-grafira, da je znani učitelj Stanonik, ki je bil v obtožbo dejan zarad agitacije v narodnem smislu pri trgovinskih volitvah, — v soboto pri glavnej obravnavi ne kri v iz-poznan. Njegov odvetnik dr. Mošč je imel ravno ta dan v Ljubljani obravnavo, za to je toženega učitelja zagovarjal g. dr. Julius "VVurzbacb in sicer izvrstno kakor pravi telegram. Pričakujemo več poročila o tej političnoj pravdi. — (Poziv.) Vaje pevskega zbora čitalničnega so se začele 15. t. m. in se bodo nadaljevale redno vsak torek in petek ob 8 nri zvečer v pevskej sobi. Pevska šola za začetnike je vsako sredo in soboto ob 8 uri zvečer, šola za gospodičine vsak ponedeljek in četrtek ob 6. uri zvečer. Kdor se vpisati želi v šolo ali zbor, to lehko stori ob omenjenih urah. Sodelovanje Čitalničnega pevskega zbora, ali tudi oddelka zbora zvnnaj čitalnice pri kakej veselici, pogrebu itd. dovoliti ali odreči ima pravico le pevski odbor, kar Blavn. občinstvu naznanja Čitalnični odbor. — (Državni zakonik), ki je te dni izšel, obsega poduk o zidanji šol in varovanje zdravstvenih ozirov pri teh zidanjih za Kranjsko. — (Izza Save) 24. okt. se nam piše: Krško socijalno živeujc se krepi v narodni probitek. Duša mu bodeta novi župan in pevsko društvo, katero ima jako odličnega tenorista, Žarkovega trgovca g. Jermana, narodnjaka. — (Izpiti.) Pretečem' teden so se na tukajšnjem c. kr. učiteljišču vršile učiteljske skušnje v sposobnosti. Preskuinje ae je udeleževalo 9 gg. nčiteljev iu 2 gospodičlni učiteljici. — (Iz Radeč) 22. okt. se nam piše: Napredek na polji naše narodne prosvete je znaten. V ta trg letos dobodo poleg hvalevrednega g. Lundra drugo vrlo učiteljsko moč, ki dohaja stoprv letos z učiteljišča. Nadejati se je, da se onda okrepi nervus vi vendi i v socijalnom i v narodnem obziru. Treba je, da nebi Še jeden pot onda pri volitvah v dunajsko lesenjačo glorije pel prvak vseh nemškntarjev. — (Učiteljsko društvo) za okraje Kozje, Sevnico iu Brežice ima 4 nov. shod v Brežicah sledečim dnevnim redom : 1. Pre-Čitanje zapinn;ka. 2. Poročilo o delovanji Kozje-Sevnica-Brežiškega učiteljskega dru-šta v pretečenem letu 1874/5. 3. Predna-šanja. a) o vinoreji (g. Kokot), b) o fiziki (g. Poljanec), c.) o geometriji (g. Ocnik), d) 0 zgodovini Slovencev (g. Kunstič). 4. Poročilo komiteja v presojo pisank izvoljenega. -5. Poročilo delegata o zborovanji štaj. „Leh-rerbnnda" dne 15. in 16. sept. v Mariboru. •6. Volitev novega odbora. Nadejati se je obilne ndeležitve, da se celi dnevni red prvega shoda v novem društvenem letu reši. — (Delavska veselica) v čilalničnej restavraciji v nedeljo večer je bila jako močno obiskana in živahna. — (Povodenj.) Vsled zopetuega več-dnevnrga dežja so reke pri nas na mnogih krajih svoje struge prestopile in planjave zalile. — (V Cerkniškej županiji) se ja nabralo za uboge na avstrijske tla pribegle Hercegovince in Bošujake od gospodov : Adolf Obreza 5 gl., Andrej Milavec 5 gl., Ignacij Majdič 3 gl., Leon. Verli 2 gl., J. Trebar 2 gl., K. Dermelj 1 gl., P. Mahnič 1 gl., A. Hren 50 kr., F. Šerko 5 gl., A. Krašo-vic 5 gl., Pogačnik 5 gl., Jos. Milavec 3 gl., Jan. Meden 1 gl., Jan. Milavec Kranjc 3 gl., J. Klančar 1 gl., Nahovskv 1 gl., Neimenovan 1 gl., Rešič 1 gl., And. Svigelj 1 gl., Ant. Švigelj 1 gl., Jurij Svigelj 1 gl., Tom-Bič 2 gl., Klavdar 1 gl., Ag. Gaspari 1 gl., E. Hieng 2 gl., Završnik 1 gl., Jos. Reuk 20 kr., Devjak 30 kr., Cekada 20 kr;, Ur-bas 20 kr., Obreza Matevž 30 kr., Š veleč 50 kr., Obreza Miha 1 gl., Hren Jakob 50 kr., Milavec Anton 1 gl., Blažon 2 gl., Debevec Jarnej 60 kr., Svigelj Franco 10 kr., Obreza lteza 10 kr., Brežic 30 kr., Meden M. 1 gl., Toršifi L. 1 gl., Detoui Ana 2 gl., Lovko J. 1 gl., Škerlj J. 10 kr., Rožanec Neža 40 kr., Popek TomaŽ 20 kr., J. Gaspari 1 gl., Janez Zalar 20 kr., Grbic 1 gl., Pavlovčič 2 gl., Meden Jože 2 gl., Hrast 1 gl, Vidrih 1 gl., Godina 1 gl,, Keuko 50 kr., Orešek 1 gl. 40 kr., Hren Karlina 1 gl., (lostiša 10 kr., Spanublek 30 kr., Fr. Klančar 20 kr., M. Steižaj 50 kr., Ku-šlau 30 kr., Rupnik Mica 10 kr., Grmek 10 kr., Potokar 1 gl., Jovcc 1 gl., Tnrk 24 kr., Ant. Milavec 50 kr., Jos. Honač 1 gl., Lov. Buuač 1 gl., Auilr. Oorozu 10 kr., Jurij Meden 1 gl., Jak. Mudeu i gl,, Roža-aec Jera 30 kr., Aud. Debevco 00 kr., And. Vidmar 1 gl., Greoeuec Bizar 1 gl., Prem rov 3 gl., Skuk 30 kr., M. Turflič 1 gi., Žvageu 50 kr., Jan. Prudič 2 gl., Košir 2 gl., Debevec Miha 1 gl., Neimenovan 16 kr., skupaj 102 gl. 20 kr. (Ta svota je tudi bila uže izkazana, denes smo pa na posebno željo pošiljalčevo tudi posamezne darovatelje imenovali. Ured.) Razne vesti. * (Tožen a mi ni str a.) Iz Aten se poroča, da je tamošnji državni pravd nik dva bivša ministra v obtožni stan del, ker sta se dala podkupiti pri podeljensnji škofij. * (Iz Sretna) se nam piše 11. okt.: Tu je letns tako obilna letina, da najstarejši ljudje jednake ne pomijo. Za vino nemajo dosta posode. Koruza dobiva se cent po 1 gl., pšenica je cenejša ko oves, katerega letos nij. Slovenci ki hočejo potovati doli, naj potujejo do Mitrovice, vsak ponedeljek zjutraj odlazi ladja iz Sinka, plača se blizu 12 gl. in potrebuje se samo dva dni. * (Samomor ali ne.) Pred kratkim so trije Angleži ogledovali saško tvrdujavo Koii'gatein. Eden izmej njib, 21 leten mlad m 1, stavi, da bode brez škode skočil z zida. M:h je skočil v Rtrašno globel a ubil se je. * (Psu 2000 gl. a vnuku GOO gl.) 2. t. m. umrla Ana Marija Weigl bišna pocestnica na Dunaji zapustila jo 11 hiš in 152.000 gl. v denarjih. L«girala je Samostanom na Avstrijskem jednaka dela, dalje ujeui služabnici Josipi Friedl 20O0 gl. za živež njenega psička nLidiu in služabnici pak 1000 gl. ker bode to opravljala ; 25.000 gl. za maše i a večjih b >žjib, potih potem 25.000 gl. v srebru za božji pot „Marija Zeli" in slednjič njemeni vnuku Fr. Hartinauu 6O0 gl. kateri bode pak postavno gotovo univerzalni dedič, ker oporoka nij podpisana, samo na zavitku so tri Ženske kot priče p >dpisaue. FoNlmio. Neki „Tagblattovec" napada v št. 231. „Laib. Tagblatta" in psuje vse slovenske učitelje, ter toži, kako so sprideni, mej katerimi bi bil po njegovem mnenju najbolj spriden in izgubljen podpisani sam, ker „81. Narodu" dopisuje in v dopisih celo svoje predstojnike pika i biča. Res je nedavno neki gospod učitelj v družbi rekel: Tisti učitelj, ki „81. Narodu" dopisuje je izgubljen. Ne daleč od tega gospoda, če ne ravno isti v prostaški koži preselivši se v Kranj z otroci na strani, katero bo gotovo le z učitelji iz nemškega „rajha" odgojeval, je tudi oni „Tagblattovec", ki trdi, da jaz „fabriciram" dopise za nSlov. Narod". Dobro vedoč, da se spravi ta dru-hal zmčija), piSo v (Berliner Kli ni sche Wocheuschrittu od \ aprila 1872 to le: -Nikdar ue labito. da jc ozdravila enega mojih olrok le takozvana ^lievalenti A.ra->icau (Kevalebciere). Dete je v 4. meseeu veduo več in več hnjSalo, tvedno v. ij'iv 'o, h.ir vsr* zdravila lijso bila v stf»nn odprav'ti: todn Revalessičre gaje izdravila popolno >a v G tednih. St. 70.810. Gospo v''... !f1v.'fli--.jvo,Dilg8eldorf, na dolgoletnem bolehanji glavo iu davljenji. Št. 64.210. Markizo do Breoau, bolehajo sedem et, na Denpanji, treslici nn VB^h uaih, : ter *© pri odr.tgčeniii in otrt>cio prihrani ftOkrat več na oeni, gleuu hrane. V ploha« ti h pniioah po pol fonta 1 gold. BO kr., 1 fant 2 gola. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 6 run lov 10 gold., 12 ftintov 20 gold., 24 fantov 36 gold., — Bevaloiioiere-Biscuiten v puiicah a 2 gold. 50 kr. ta 4 »cold. 50 kr. — Revalei^ci e-Chooolatee v praha ia v y. -scia '•. m 2 ta« 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 kr.. tU taa 4 gr,ld. 50 kr., v rah .a 120 tat 10 gold., za 288 tal 20 gold., — M 57(i taa 36 gold — Prodajo: Barry du Barrv & Comp. na l»n-tuajl, W»U S*«-'K«««« it. 8\ v Ljubljani Ed M a bi-, J. Svoboda, lekar pri „ zlatem orlu", v f>iia..Jui brati« Obeianamejr, v lua-ksrnkn Dieohtl A Frank, v Celo vel P. Hirn-baoher, v Lon«l Ladvig Mtiller, v Harlbon M. Moric, v Hleruna J. B. Stookhanteu, v Zagrebu v lekaiaici usmiljenih Beater, v < >r bovlctth pri N. Snirhu, v Oseku pri Jal. Davida, lekarju, v Vradeo pri bratih Oberranz-meyr, v TeniVHvara pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v \ »miti in u pri lekaiju ur. A. iialterju, kakor v vaoh mestih pri dobrih lokarjih in špecerijskih trgovcih tndi razpoiilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznioah ali povzetjih. (250) Tujci. 24. oktobra: .Evropa: I v k iz Ogorskoga. Pri m«hh : Springer iz Pariza. — pl. Javor-nik iz Botjaka. — Siidfold iz Dunaja. Pri Malici i Baum iz Brna. — Kraljavskv iz Dunaja. Pri Zaiuorei: Mildner iz Gradca. —Skoka iž Trsta. Dunajska borza 25. oktobra. (Izvirno telegrafidno poročil;).) Enotni dr:. dolg v bankovcih . GO gld 70 kr. Enotni drž. dolg v srebra . • 74 „ — • 1860 drž. posojilo .... . 111 . 50 • Akcije narodne banke . . 929 . — • Kreditno akcije .... 206 . 20 ■ 90 ■ . 9 . 03 V, ■ . 5 „ 37'/, ■ . 104 . 25 • Loterij ne srečke. V Trato 23. okt.: Š6. 59. 1. 71. 48. Naznanilo. Štajerski deželni odbor naznanja s tem, da je služba jednega potovalucgra učitelja in druzega strokovnjaskega učitelja za sadje-, vino- in kletovo gospodarstvo oddal na deželnej sadje- in vinorejskej Soli pn Maribora 1. septembra t. 1., gospoda Henrika Kalmanu. P. n. podružnice c. kr. Staj. deželnih gospodarskih društev, vinorejskih društev, občinam in drugim korporacijam Štajerske, katere se hočejo poslužiti posla potovalnega učitelja, in kateri žele udeležiti se potovalnega predavanja o sadje-, vino- in kleto-gospodarstvn, naj se obrnejo v tej zadevi n» ravnost na ravnateljstvo deželne sadje- in ▼inorejske šole pii Mariboru. Radi jednakih potnih predavanj prouzročeni troški na dijetan in potovanji potnega učitelja izplačevali se bodo iz deželnega zaklada, tako, da ne nastanejo nikaki troški družbam itd. (308—l) Gradec, IG. oktobra 1875. Štajerski deželni odbor. St. 13988, (364—2) Moj imetak u obc'ini KeSlnc© sprahiluku Djakovačkom u Slavonij leteea kraj Druma ito: s pripadaj urim zgradama, velikom avlijom, velikom basčom i sljivakom. 64. jutra zomaljah I. klaso komasirane u dva komada; k tomu 9—10 jut. šume na uživanje dotičnog gospodara, prodajom iz slobodne ruke. Cena je 8400 for. Kupac neka se na mene u Ujakovu obrati radi pogodbe, tko ovaj imetak kupi može ga a rate izplatiti. Djakovo, 22. oktobra 1875. Gav. Rasković, (367—l) ekonom. prodajajo četiri mesarji goveje meso od ertelca po 26 kr. in drugo meso pak po 24 ur. in slabejše tudi po IO kr. fuut. Četiri omenjeni mesarji (369—1) v starih mesnicah. M. Neumann usnja se p. n. občinstvu uljudno naznanjati, daje v Lukinau-oi «-| liišl nasproti hotela ,,prl Slonu-* odprl veliko (3G3—3) zalogo obleke za gospode, dečke in otroke, ter se priporoča z garancijo reelne in solidno postrežbe po neverjetno niski ceni. Za mnogo obiskovanje prosi; tudi iie-kupci vabijo se uljudno, da ogledajo blago. Lekarna Piccoli. Menoti-Pastilje (ki so na dunajskoj svetov- nej izložbi IH 7 3 dobile darilo). To pastilje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor 1>roti kašlju, j etiki, ki se še To začenja, proti iripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti VBakovrstnein kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lok užo poskusil Bam na sebi, so bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 Btekleuica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja bo z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. RajŽevi pulver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito kropilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. (182—130) Stt^K"* NaroČila se izvršujejo vračaj o-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Dunajska največa Razglas. Mestni magistrat v Ljubljani daje na /nanje, da se letošnji peti letni sejni v ponedeljek po sv. Leopoldu, torej novembra isT.i prične. V Ljubljani, 18. oktobra 1875. 27 Izdatelj in urednik Josip Jurčič. te Zaloga solidno in znane zanes1jivo firmo Bernhard Pollak-a na Dunaji, Kamtnerstrasse 14, (vis-:i-vis VVoihburggasso), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno JVaJnovefše za vKalto sa i so no. ovcje-volnate oblačilne snove. Ravno tako tudi vse si mislečo vrste, platnenega, modernoga, kurentnoga in pletenega blaga, svilnate iu zametaste trako, ravno tako tudi guipir-Čipke vsake bazo, poleg se tisoč drugih .stvarij. Izgledki i zaznamek blaga zastonj in lian k o. Naročila, tudi najmanjša brzo po poštuem povzetku. (325—7) NepristujoČe jemlje se nazaj brez zadržka. Hiiilaomouro Krneli ml« trn unb «ur»ii< IrU-u Untti forttoii^rtnbrt Garanti« unb Su|fid)t btfl ©taatt* flrtji-nb, fmb tt\ bifjnit UnttiiKtjtntii foroob,! nufirrfle ©olibitSt alt gut« <5iU(id)tung bttart bettinigt, um bit Zbcilnatmi tmulrijltnfrctctti ju niatfctn, unilumttjr, bo bic trfotbaliC&tn Uoflen gtgtnlibeT btn bafilr gtbottntn feortbeittn nur un> btbcuttnb ju »cnntn flnb. gy* Wut CrlQliialloo|t lurrDni nuBgtfltbni tttbct blc £alfti ttt Voo|c roeiben iimrrijaib fltbtn vibitjolutigcu obet Clafltn nit ©ciuimitn atjugru, ndsiliilj CDCtlt.: 375,000.218,750 Apee.t ™~ itfriimie SFhit. U «50000 («rniinn . 1S5000 (Sctuian - noooo (»ciulnn „ ooooo ulctnlnn m ftOOOO (»rtoinn . 40000 (Hcluinii „ 3GOOO CScminne „ soimm) tflrttiinn „ >i«MM> (flrluiniic „ S«>000 0) c in t nn - 1H(MH) in vi.41 Oulbtn f. B). 8 PktoituicShuii 15000 0 Wcwinnc „ 1SOOO lOOOO „ eooo , -IHOO „ 4000 „ 3000 saoo „ iHOO „ 1500 „ runo ote. uto. 12 (iictuinue 'M: ^ciuinuc 5 (Hrtaiunc 40<Đetotnne 1 buluiiiii 901 C.iilnir.uc 4 oiriuutne 1 @ch)iun 412(9ttninne ,700 ^troinat. 3u bcu rfifl)iino erflti Slani Cttieaofn \v (mbung bt9 blanina{;igtn 81(ttaq«; nan^eCrfgiualsVoofefurSblt.S obcrfl.3.50. r „ „ 1.75, 'iDaO tticrttducn, rotldjeO fid) bielt Copfe (o lafdi trraoTbtn Ij.ibcn, Ibfit unO beDeuicnbe ^ufuagc citoaitcn, fotdjt merbtn bifl )n btn fttin« |i .i .-• -i aelbkt n..t „ Hen entfflrntenten tcgmilen ptomvt unb u«t< uiitec 8?eifiigung tti amt(i(l)(n v )ugcfcnbct; bie amtlicficn ®tniinnli|im, forolt bie Hud^atjlung bet « u-rmiuu itfol' gen fofott naq ^icljiunv Hufttngt fflt bit ttflt 0ttloo|unf) mtn Cinfcribung bcO ISttragt.« obei unter l;ufl» naa)naljmt ntljmen um cntgegtn man ttlitbe (ld> botbigp unb ti Inki juTotubeiTaii Adolph Haas & Co., (3taut«cffecfpri '^anblunu lit .^ombtir^. r On unlet fltto oom Slad bfgUtilligttB 0«qttft fiele« to futjtn ^ttlidttt« tSnmtn bie groprn ffltrolnnt bon m 250,000, 180,000, l20,ooo, oo ooo 00,000, 50,000,40,000, ao.ooo, ao.ooo u. Ditle oilbttt. S5et teUte orčJpte ©crolnn ftet um 6. Det. in imfer 3)ebtt. f.30. bta gum , October. Lastnina in tiBk „Narodne tiBkarne". 6JH