158. številka.
f jiibljaoa, v petek 11. julija.
XVII. leta, 1884.
Isbaja vuak dan avefler, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogersko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po (i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a v niš tv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Minister pl. Kallay v Bosni.
Vkupni finančni minister ter minister za Bosno pl. Kallay podal se je na pot v posedene naše južne pokrajine in pri tej priliki množijo se poročila o razmerah v „novi Avstriji" ob Savi in Narenti. Poročila so ugodna za avstrijsko vnanjo politiko, in da je tam tako, največ zaslug ima baš potujoči bosenski minister pl. Kallav.
Ves drug mož je on, nego-li je bil njegov neposredni sprednik pl. Szlavv. Le-ta čepel je na Du-naji, poznal svoje delokroge v Bosni le iz poročil in aktov in za zeleno mizo sede vodil je upravo deželam, katere je koj iz začetka bilo pridobiti s pravo vladarsko modrostjo in blagonaklonjenostjo. Vsak opažu ji politik moral se je čudom Čuditi takej mlačnej in lenokrvncj politiki, ki je po svojem malovestnem birokratstvu bosensko prebivalstvo pri silila do tožbi, da Be je poprej pod turškim konjskim repom laglje živelo, nego-li sedaj pod dvoglavatim orlom, predočujočim kulturno državo z moderno vlado. Če si torej Avstrija ni hotela od-ljuditi posedenih dežela, če je svojo oblast razširiti hotela proti jugu, če ni na velike oblasti, ki so jej bile izročile mandat, hotela napraviti slabega utiša, bil je pač pred dobrimi dvemi leti zadnji čas, da je poklicala sposobnijega moža Bosni na krmilo in to z osobo sedanjega ministra Kallay-a. S pravo vnetostjo in vestnostjo polotil ae je Kallav svoje državniške, za Avstrijo in mej narodno polit'ko prevažne naloge. Že poprejšnje njegovo življenje dajalo mu je obilo prilik, spoznavati deželo in narod, ki sla mu sedaj izničena bila; ali navzlic temu popo-tuje letos že tretjič po novih naših pokrajinah, v čislih imejoč pravilo, da je le tedaj mogoče vzpol-njevati narodu pravične želje in vladati ga namenu primerno, ako se pozna pravo narodovo misel in teže d je.
Letošnje njegovo potovanje zanimljivo je zavoljo tega, ker mu svet ne ve nobenega vnanjega povoda, nobenega posebnega dogodka kot uzroka. Tudi pl. Hofmann je potoval v Busno, ko je vodil njeno upravo; ali to njegovo potovanje bilo je hrupno,
oglnšljivo in kazalo je, da hoče le povedati nekaj narodu, a od njega ničesar ne čuti. Minister pl. Kallav pa hodi v Bosno po svojih opravilih, po svojem poklici; na svoje oči hoče se prepričati, kako je z upravo pokrajin; on dela, kakor cesarjevi namestniki delajo po starih cesarskih deželah v navaduih okolnostih.
Da je pa kaj tacega mogoče namestniku avstrijskega cesarja, to kaže, da so se razmere v Bosni precej učvrstile in obrnile avstrijski državi na prijazno plat. Tega pa ni storila vojaška moč, tega ne bi dosegli zgolj avstrijski generali, ki bi se jih postavilo namesto turških paš. Nego to je dognala misel, da je treba Bosno prav tako vladati, kakor je vladati druge kronovine z ozirom na njih posebnosti. In to misel zastopal je zmagovito pl. Kallav in jo ae zastopa. Cela gromada pregreh in zlob se je koj iz začetka bila zaredila v avstrijski upravi za posedene pokrajine, zato pa se je prebivalstvo pripravljalo na uove boje proti avstrijskemu biro-kratstvu in svojo pravično mržnjo je udarilo Avstrijcu na čelo sploh, češ, da se je bati in z vsemi sredstvi otresti tacih prijateljev, ki neso druzega, nego krvosesi v tlačrni deželi. Da se to ni skladati dalo z evropskim mandatom, izročenim naši državi, jasno je to in angleško Časopisje se je resno potrudilo, spraviti ob dobro ime Avstrijo, češ, da ona, kakor priča njena svoja zgodovina, ni v stanu, zbliževati raznoličnih narodov, da celo oi možna, pomiriti dveh malih pokrajin, kaj si torej domidljuje o svojem poslanstvu v orijentu! Vso to zasobno publicistično agitacijo angleško postavil je minister pl. Kaliay na laž. S krepko roko iztrebil je sumnjive elemente iz bosenskega uredništva, popravil upravo in sodstvo, uredil je javno varnost in sploh storil vse, kar je mogel, da se zboljSajo finančne in gospodarske razmere v izročenih pokrajinah. V kratkem začno graditi veliko železnico od Mostara do dalmatinskega pobrežja, ker se je stvar parlamen-tarično že odobrila.
Celo zoperni listi, ki se še sedaj ne morejo sprijazniti z okupacijo bosensko, priznavajo, da je sedanje stanje v novih pokrajinah za nas jako po-
voljno in da se je do sedaj doseglo veliko napredka za avstrijsko misel. Skrbi jih le bodočnost. Ali mi mislimo, da si avstrijska politika sedaj prav pripravlja svojo bodočnost v Bosni in Hercegovini, zato namreč, ker si z deli kulture in z narodno-gospo-darskimi podporami pridobiva hvaležnih in zvestih državljanov ter zanesljivih prijateljev v posedenih deželah.
Volilna reforma v Angliji.
Jeden najvažnejših političnih dogodkov poslednjih dni j je gotovo ta, da je angleška zgornja zbornica zavrgla predlogo o volilnej reformi. Od tega je mnogo zavisno za bodočnost, mordh celo za obstanek sedanjega angleškega liberalnega ministerstva. Saj pa tudi nasprotovanje konservativnih lordov nikakor ni naperjeno proti volilnej reformi somej, ampak samo proti seda njej angleškej vladi.
Volilno reformo je s toliko večino vsprejela spodnja zbornica, da ni nobene dvojbe več, da narod jo želi. Zato so tudi mnogi mislili, da si lordi v zgornjej zbornici ne bodo upali tako po robu po-Btaviti se Željam angleškega naroda. Kajti vsled tega bi se utegnilo zahtevanje po reformi zgornje zbornice, katere organizacija je že zastarela, kakor marsikaka druga angleška institucija, še povekšati, ko že tuko vedno več angleškega prebivalstva goji željo po tej reformi.
Tud« vladni listi strašili so s tem lorde, pa ti se neso dali prestrašiti. Dobro vedoč pa, da bi se konservativci s tem, da zavržejo vladno predlogo, utegnili zameriti narodu, poslužili so se zvijače.
Že zgoraj smo omenili, da tu ne gre za volilno reformo, ampak samo za vlado. Konservativci bi radi prilezli na krmilo. To je pa samo tedaj mo-goče; ako bodo volitve še na podlagi starega volilnega reda, ko bi pa nov volilen red bil upeljan, so jim pa tla izpod nog umaknena. Zato so pa interesi konservativne stranke zahtevali, da se sedaj pokoplje volilna reforma. Da pa pri prihodnjih volitvah zmagajo, objavili so svetu po svojih organih in po govorih na ruzuih shodih, da so tudi oni za volilno reformo, samo sedanja  predloga se jim ne
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
Opisuje Prostoslav Krotanov. XXXVIII.
V Idrijskih hribih.
Peljajočemu se od Poljan gori po dolini, odmevale so mi v duši iskrene^ odkritosrčne izpovedi starega Šubica o svojih umeteljniških težnjah in načrtih. Zlasti nekako milo mi je zvenelo na uho pripovedovanje častitljivega starca o svojih uzorno-najivnih sanjah, v katerih je videl blaženo obličje Marije, kako bi se imelo slikati. Iz vsake njegove besede se je razodevalo globokočutno zamaknenje v vzvišene umeteljniške uzore, katerim je vrli mož bil posvetil vse svoje življenje.
In zdaj — sprehajajočega se na obali jadranskega morja — dohitela me je tožna vest o smrti tega plemenitega človeka. Bodi mu zemljica lahka in časten spomin njegovemu imenu! Najlepši spomin ostavil nam je blagi pokojnik pač v svojih nadarjenih, umeteljniško izobraženih sinovih, kateri bodo izvestno nadaljevali njegovo sveto poslanstvo. Žal, da si morajo naši umetetjniki iskati zaslužka križem sveta ter, kakor bi rekel Jenko, posojevati čas, glavo in roke — tujcem!
Res, da smo Slovenci mal, ubožen narod, kateri nema ne umeteljniških akademij, niti veleduš-nih mecenov; pa vender bi se tudi pri nas dalo nekoliko več, ali vsaj nekaj storiti v prospeh in razvoj umeteljnosti. Nakopičilo 86 nam je, zlasti v poslednjem času, toliko slavohlepja, da ne vemo kam ž njim; poklekovanje pred samim sabo je zdaj v Slovencih tako rekoč na dnevnem redu; ali da bi se kak tak samoslavitelj dal ovekovečiti bodi si z hojami ali v marmorji, ter privoščil kak bore desetak našim spretnim umeteljnikom, tega si ne domisli nobeden. Imamo „petičnih" mož, plemenitašev in „graščakov", kateri bi lahko strpeli tiste groše; pa kaj pomaga, ko jim je umeteljnost — španjska vas, deveta briga ali pa le predmet neslanim dovtipom! Koliko prekrasnih pokrajinskih slik se nam razgrinja po širnej domovini, ki bi se lepše podajale v okra-šenje pojcdinskih dvoran, nego-H u. pr. prizori iz mesarskega življenja, pa ga ni človeka, da bi jih dal posneti! Jedina je še pri nas častita duhovščina, ki podpira umeteljnost; žal, :da Često tudi ta — ka kor sem Be bil prepričal nedavno na Vipavskem — oddaja znatna cerkvena dela iz Štedljivostnih ozirov, ka-li, neukim šušmarjem, rekše: „Za kmeta je že dobro!" Katerim pa se razjasni pojem lepote, ne ravnajo se po vodilu „Svoji k svojim!", temveč pitajo s slovenskim denarjem tuj,
nam sovražen živelj, kakor se to godi doli na Štajerskem, kjer črez dvajset let cerkev za cerkvijo slikajo — Italijani, dočim je, našim slikarjem hoditi po kruh v — Atene, Pariz in gor« v Nemce! Drugi narodi se ponašajo s krasnimi umotvori, obhajajo sijajne svečanosti, prirejajo umeteljniške razstave, naš slovenski dom pa stoji gol, prazen neo-krašen z umeteljniškimi proizvodi! Pa saj ni čuda! Čehi na pr. romajo iz vseh delov sveta, da čelo sem preko oceana v zlato Prago, občudovat prekrasni spomenik požrtovalnosti češke: „Narodno diva-dlo" Hrvatje postavljajo si dične, Modricam posvečene domove, mi Slovenci pa — tužne nam majke! — borimo se za sence ničemernega povaštva ter si v bratovskem svojem prepiru bogatimo književnost z „genijalno" izumljenim — psovkoslovjem! Da, da: Brno pač res „filologiški narod" — da se nas Bog usmili —!
Prt mišljevaje ta naš narodni greh, pripeljal sem se v G oren j o vas. Ondu sem šel preko Sore na Trato. Tu je ob cerkvi, :>red katero stoji košata lipa, lep razgled po širni, z gozdnatimi holmi okvirjeni dolini, po kateri se je bojda nekoč razprostiralo jezero. Po dolini so različne vasi, bele cerkve in posamične hiše te pozdravljajo s prijazuih gričev. Cerkev sv. Ivana na Trati, ki je bila do nedavnega časa Poljanska poddiuinica, vzgrajena je
zdi zadosti dovršena, zato bodo pa,, če pridejo na krmilo, takoj v parlamentu lotili m tega dela in ga še bolj radikalno iivr.-iii.
Glad8tonova predloga volilne reforme ima to napako, da je sicer u ponižanjem cenzusa poveksala število volilcev za nad 2 mdjoua, a qh razdeljuje na novo volilnih okrajev. To je isti madefc, katerega bo našii konservativci na njej. Gladstone bi un bil rad predložil parlamentu novo ra/.delitev volilnih okrajev, a temu bi se bili zoperstavili liberalci sami v zbornici. Liberalcem v obče nova razdelitev volilnih okrujev uikakor ne bi škodovala, pač pa posamičnim. Marsikdo je sedaj popolnem zagotovljen, da zmaga pri volitvah v .svojem volilnem okraji, ko bi Be pa volilni okraji druguee razdelili, bi pa njegova zmaga ue bila tako gotova.
Razdelitev volilnih okrujev na Angleškem je pa tudi res jako pomanjkljiva. Kajti izvira še prav za prav iz onih Časov, ko je še Anglija bila pred vsem kmetijska država, če tudi je| je reforma s 1838 leta dala še le sedanjo obliko. Tako imajo še sedaj one kmetske pokrajine, ki so nekdaj cvetele, veliko število poslancev, ona mesta pa, ki so se v novejšem času povzdiguila, pa jako malo. Vsied velikega razvoja industrije in trgovine so je prebivalstvo v mnogih mestih neizmerno povekšalo. Iz krajev, ki so brojili po nekaj stot n ljudij, postala so velika obrt-nijska in trgovinska središča, ki brojijo na deset ali celo na sto tisoče prebivalstva. In taki okraji so vsled zastat ele volilue reforme premalo zastopani v postavodajalnem zboru. Kako protiuaravna da je razdelitev volilnih okrajev na Augleškem, kaže to, da najmanjši volilni okraj v kmetskih občinah ne broji še popolnem 4000 prebivalcev, mesti Manchester, ki ima 400.000 in Lverpool, ki ima celo 500.000 prebivalstva, pa voliti samo po tri poslance.
Še bolj se pa razvidi, kako malo primerna je angleškim interesom ta razdelitev, če se pomisli, da je obrtnija in trgovina prav za prav podlaga angleškemu blagostanju, ali bolje rečeno angleškemu bogatstvu. Kmetijstvo pa na Angleškem vedno bolj zgublja svoj pomen, in se že davno s trgovino in obrtnostjo uiti primerjati ne da. Pa tudi bodočnost angleškega naroda je le od obrtnosti in trgovine zavisna, kmetijstvo bi pač uikakor ne moglo viti gostega angleškega prebivalstva. In veuder jo kmetijstvo mnogokrat bolje zastopano nego trgovina in industrija.
Gladstone pa nikakor ni mislil opustiti razdelitve volilnih okrajev, ki je res nujno potrebna. Hotel jo je Bamo predložiti še le prihodnjemu parlamentu, v katerem se je vsled volilne reforme nadejal pridobiti še več Bvojih privržencev, tako da bi s to predlogo zmagal tudi proti volji onega dela liberalcev, kateri mislijo, da s to novo razdelitvijo preti nevarnost njih mandatom. A konservativci so že sedaj porabili to priložnost pioti mnisUrstvu.
Gladstone bode gotovo jeseni še jeden pot predložil zbornici volilno reformo. Najbrž pa ne bode imel boljšega uspeha, potem mu pa ne bode ostalo dtuzega, nego apelovati na narod, to je ruzpustiti spodnjo zbornico ter razpisati nove volitve.
To pa ravuo žele konservativci.  Vnanja poli-
v priprosiem slogu, z lednim zvonikom; trije skromni alturji s prižuico iu orgijami >o ves njen notranji lišp . . .
Od Trate navzgor proti zapadu zavije se cesta ob Sori mej hribe, tekoča v razuih ovinkih mimo posamičnih kmetskih dvorcev vedno višje. Ondu ob mostu preko Sore se razdeli v dve panogi: jedna vede na desno gori po soteski v Cerkno, ona ua levi strani pa se vijuga črez razne holmce v prostrano Ž rsko doliuo. razgrebajočo se mej visokimi, s košatimi gozdi obsen enimi hribi.
Tukaj so razvrstene ob cesti mej bujnotravnimi senožeti iu po zeleuib, z njivami m tratami pre-grnemh gričih prijazne kmetske hiše, nekatere mej njimi \isuke, v nadstropje zidane in s škriljami krite, s prostornimi gospodarskimi poslopji. Lično Belo Žire s župno cerkvijo, šolo in pošto, ter z z nekaterimi štacunami in gostilnami, stoji v zapadnem kotu doline, ob prisojnem vznožji strmega hriba. V tem mejgorsaem selu sem preživel kacih štirinajst dnij. Nagajivi dež, ki nas letos v tolikem pre-obilji oblija, poplavil ie bil namreč vso, po svoji zenici . ki legi močvirnato dolino.
Bilo mi jc torej počakati v božjem strahu lepega vremena. Ta jednakomerui čas sem porabil v v prou evanje bitja in žit ju vrlih Žirovcev. S prijateljem Kavčičem, ki ima po dolini različne so-
tika Gladstonova, ki je bolj mirna nego je bila njegovega predniki, ne dopada velikemu delu angleškega prebivalstva. Zlasti neuspehi v egiptovski politiki ne ugajajo angleskej sebičnosti. Velik del Angležev, mej njimi celo liberalnih, je želel prisvojiti si Kgipet iu ravno baš zaradi tega so tako na-uduseno pozdravljali angleško vojevanje pred dvema letoma v tej deželi. A baš Gladstone se upira tej želji večine angleškega prebivalstva. Ni Angleškem je še premalo se ukoreninilo prepričanje, da ima Anglija premalo vojakov, da bi v vseh slučajih mogla uspešno braniti svoje kolouije, in da si z vsakim povekšanjem svojega ozeml|a le pomnoži nevarnost za državo. To misel namreč goji Gladstone. Sedaj pa še egiptovska konfeienca nič dobrega ne obeta za Angleže. Zato je jako dvomljivo, katera stranka zmaga na Angleškem pri bodočih volitvah v parlament, iu prav lahko je mogoče, da zmagajo konservativci. Mi Slovani, pa tudi druge zatirane narodnosti bi kaj tacega morali le obžalovati, posebno še z ozirom na vstočoo vprašauje. Kajti Gladstoue je tisti, ki je izumil najboljše iu uajpravičnejše Bredstvo rešiti to vprašanje, namreč, da se dežele propale Turčije prepuste tamošnjim narodnostim. Zato bi želeli, da bi on tako dolgo vodil Angleže, da bi nj'gove ideje prošinile tudi narod, kar bi bilo koristno zatiranim uarodom, pa tudi Angležem samim.
Volilni shod pri sv. Lovrenci v Slovenskih goricah.
V prostornej, lepo s cesarsko in slovenskimi zastavami okiučanej biši g. Koserja bilo je 6 t. m. obilno naroda zbranega; iz Ptuja bili so navzoči gospodje: dr. Gregorič, dr. Ploj, Jurca, Romih. Predsednik g. Petek nagovori zbrane jedrno, predstavi g. pl. Premersteina, c. kr. glavarja, kot vladinega zastopnika. Z o/.irom ua bližnje volitve pravi, da je nam treba kandidata učenega, zgovornega in pogumnega. Vse te lastnosti najdemo pri gosp. dr. L. Gregorcu, profesorji bogoslovja v Mariboru (rojenem pri sv. Urbanu nad Ptujem), njemu podelim besedo.
Kandidat živahno pozdravljen, razlaga v 5/* ure trajajočem govoru in dokazuje, kako je kmetski stan pa s'ovenski narod na Štajerskem v nevarnosti uničen biti. Sedaj imamo upanja, da se tukaj pom?.ga, ker je mogoče, da zmagajo nemški konservativci in Slovenci pri volitvah in dobijo večino v deželnem zboru v Gradci ter deželo Štajersko rešijo 23ietnega nasilstva nemških liberalcev.
V poslanca izvoljen hoče kmetskemu stanu v korist v Gradci nasvetovati takšno „kmetske enketo" (t j. odbor ali komisijo mož, zlasti žujmnov, ki imajo uzroke propadanju kmetov preiskati in potrebne pomočke nasvetovati), kakeršno je g. dr. Vošnjak v Ljubljaui spi ožil in ki je že najpotrebnejše v rešenje kmetov nasvetovaia Posebič pa hoče delati na to, da se kmetom v korist prenaredi občinska in domovinska postava, okrajni zastopi odpravijo ali popravijo, občinam pravica da ugovarjati zoper prosto že-nitovauje nemtmičev, dalje da se prenaredi sedanje dedno  pravo  (Erbrecht), ustavi  svobodno trganje
rodnike, dospel sem v marsikatero hišo. Žirovci so veseli, prostodušni ljudje; nekateri mej njimi jako imoviti, kar se podrta že od daleč ua njih postavnih, lično pobeljenih liišuh, velikih hlevih in kozolcih. Kot posebno znamenitost mi je omeniti njihovih lepih sobnih stropov, umeteljno izrezanih iz me-cesnovih debel, ki stanejo za vso hišo po več stola kov. Druga posebnost je takoimeuovano kleklja nje čipek, s katerim se peča tu v Idrijskih hribih zlasti po zimi in ob slabem vremenu ves ženski spol od nežne petletne deklice do sivolase starke.
Ž'iovci pa so vam tudi dobroživci. Toliko po-vojene svinjetine kakor tu v /irski dolini ue poje se meuda na vsem Slovenskem iu kar so dostaje pijače, ugaja jim najbolj pristno in to dobro Vipavsko vino: s kislim dolenjskim cvičkom bi si pri teh ljudeh nakopal dosmrtno sovraštvo. In poseben, nenavaden običaj jim rabi pri pitj« in vzajemnem na-pivanji, katerega pa ne bodem opisoval, da se mi ne pobujio kak „leposloveu Turek" —.
V Žireh sem se Beznauil z „Vrtčeviratt pesnikom, Č. g. Fra njem Krekom, porojenim v onostrauski dolini, v prijaznih Selcih, kamor v predzadnjem „ Vrtci" pošilja preko hribov presrčne pozdrave . . .
Ko je naposled pobelil pomladanski sneg gorsko vrhove, razvedrilo se je nebo.
gruntov kmetom pa, kredita vreda-'m in potrebnim, pomore pri posojilnicah itd. do penezov proti manjšim obrestim itd.
V narodnem oziru hoče boriti se za uresničenje Slovencem postavno že zajamčene jednako-pi as no r i: v deželnem zboru, deželnem odboru, deželnem šolskem svetu, sploh povsod na Slovenskem v šolah, uradih in javnem življenji.
Boriti se pa hoče za svetinje narodove, za koristi svojih kmetskih volilcev s tisto odločnostjo in neustrašljivostjo, s katero on že deset let kl,uhu vsemu preganjanju ureduje list „Slovenski Gospo-daru vselej po lepem gaslu: „Vse za vero, dom, cesarju!"
Govornika so uavzoćui jako pazljivo poslušali, zaporedom glasno in živahno odobravali. Naposled priporoči v ginjeuih besedah g. Petek kandidaturo g. dr. Gregorca za Ptujsko-Rogački okraj. Z burnim živio-klici bila je vsprejeta.
Na to poprosi še g. kandidat besede in reče: „Dne 9. junija t. I. bil je v Celji sli.d odličnejih domoljubov sklican po odboru „Stov. društva". Pozvani so bili vsi državni in deželni poslanci iu narodnjaki vseh okrajev spoduje-štajerskih. Za Ptujsko-Rogački okraj je gosp. Bož. Raic, ker se je on sam odločno branil, mene nasvetoval za kandidata in to je bilo radostno vsprejeto. Vender danes se o tej reči prvič govori javno, dal^e je g. B. Raič naslednik Hermanov za Duuaj. Zato je spodobno in umestno, da se njemu kandidatura najprvo od slavnega volilnega shoda ponudi tudi za Gradec. Le če g. R. ne bi hotel, prevzamem jaz kandidaturo. Tako postopanje nam je potrebno, da vsi in povsod po-primemo volilno borbo in sijajno zmagamo." Ta nasvet je bil v zadovoljnost vsem vsprejet in potem s trikratnim živio svitlemu cesarju vol Ini shod končan. Hvala vsem, ki so pripomagnli.
„Slov. Gosp."
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. julija.
Včeraj se je otvoril inoruvskl deželni zbor s kratkim nagovorom namestnika. Ko sta deželni glavar in njega namestnik storila obljubo, nagovorila sta z nekaterimi besedami zbornico in poudarjala, da bosta povsem objektivna. Deželni glavar grof Vetter, ki je govoril večinoma nemški, iu se, opravičil zaradi pomanjkljivega znanja česčiue, spomnit se je velikih zaslug svojega prednika, in izražal željo, da bi vsi zastopniki složno delali za blagor dežele. Volitve v kmetskih občinah iu veleposetvu so se brez ugovora potrdile. Danes pa pride verifikacija volitev v mestih iu trgih na vrsto m se bode najbrž izročilu posebnemu odseku v pretres.
V veleposestvu ua Spodnjem Avstrijskem izvoljeni so liberalni nemški kandidati, razen jeduega, ki pripada k srednjej .strank«. Bilo je treba voliti petnajst poslancev, in postavili so se od treh stranij kandidati. Konservativci postavili so svoje, liberalci svoje in srednja stranka pa nekaj konservativnih iu nekaj liberalnih. Absolutno več'no jih jo dobilo sedemnajst, tedaj dva več, nego jih je bilo treba voliti. Tedaj je mej tistmi štirimi, ki so imeli najmenj glasov, moral odločiti žreb. Mej temi štirimi sta b lu dva konservativca in dva liberalca, pa slu-
Porabivši jasen dan, pohodili smo s prijatelji Ledine, svetlo gorsko selo na solnčni planoti, rojstni kraj pesnika Rodoljuba Ledinskega (Ža-klja,) kateri umrši dne 26. aprila 1868, počiva doli pri sv. Duhu nad Krškim.
Drugi dan zapregel je prijatelj Jakob svojega Rujavca in peljala sva se po dolini gori preko vzvišenih, z gozii obrašenib hribov in gori na Razpotji, kjer se na slemenu neke hiie voda razteka v dva morja: z iztočne plati strehe doli proti črnemu morju, na zapadui strani pa v sinjo Adrijo obrnila sva se po strmih, v smelih ovinkih se križajočih „ključihw po hribu zopet navzdol v globoko pod nama se odpirajoče doli usko naročje. Nepopisan, t liven razgled je tu gori po romantični planinski panorami: ua desno in levo visoke, v podnebje kipeče gore, obsenčene s temnim smrečjem, mej gorami slikovit'' perspektive jedna tja notri v Cerkniško dolino, druga na jug v mračni Trnovski gozd in tretje tu doli na levo proti — Idriji.
Zdaj se cesta zasuče k sebi, po hribu v dolino in pred zavzetimi očmi se razgrne idilska slika — Dolenje Idrije, dvigajoča se ondu na ozkem s bliščečim trakom bistre Idrijce  ovitem poluotoku.
V naglem teku zdrčul je voz črez most preko šumeče Idrijce, po široki, z akacijami obsenčeui cesti, tja v gorsko, 8vetovnomauo rudniško mesto Idrijo,
čaj je tako nsnesel, da sta oba posle loja izžrebana. V deželnem zboru bode 56 liberalcev, 8 konservativcev, 2 poslanca iz sređuje stranke in 2 proti.se-mita.
Glaliikl namestnik pl. Zaleski poda se kmalu na Dunaj, da se dogovori z vlado, kdai se bole Bklical deželni zbor. Misli se, da bode letošnjo zasedanje deželnega zbora trajalo celih sedem tednov.
Dal mati uski deželni zbor seje predvče-raj zaključil. Preduo ne je koncil skušal ji zopet pridobiti hrvatskemu jeziku ouo pravico v uradih, katera mu gre po število deželn^a prebivalstva. Pred vsem, da bi vsi uradniki v Dalmaciji morali se priučiti hrvatskega deželoega |ezika, in bi hrvaščina postala notranji in vnanji uradni jezik. 30. dne m. m. /acel je dotični odsek svoje delovanje. Imel je pretresovati zakon, kateri naj bi se sklenil v ta namen. Odsek je povabil k posvetovanju tudi vladne zastopnike, pa vlada je neki odgovorila, d* jezikovne zadeve urejati ni stvar postavodajalnih ampnk izvršujoči!) obla.stij. Odsek je potem to stvar pretre-aoval in nasvetoval sledeče: 1. Da bi se določbe mi-nisterstva notranjega in pravosodja z 20. maja 1872 raztegnde na vse urade v Dalmaciji 2. Da se za oficijalni jezik pri vseh administrativnih iu sod-nijskih uradih proglasi hrvaščina. Zlasti napisi na grbih, pečatih bi morili biti hrvatski ravno tako upisne knjige, notranje občevanje uradov in dopisovanje s strankami moralo bi se vršiti v hrvaščini. 3 Da bi vai uradniki v civiloej službi v Dalmaciji morali temeljito znati hrvaščino, in to dokazati pred posebno komisijo. 3 Vlada mora preskrbeti hrvatske prevode: a) civilnega pravdnega reda, b) kazenski pravdni red s 29. apiila 1848, c) one dele „Code Napoleon" ki so še veljavni v Dalmaciji. Italijani so protestovali proti tem sklepom. Kako, da je jiotem deželni zbor o tem skleuil, nesmo zvedeli, ker so dalmatinske oblasti dotični telegram, ki se je odposlal časnikom čudno okrajšale, tako da ni nič druzega povedat, kakor da se ]e o tem v zboru obravnavalo.
% nanje države.
„Pol. Corr." piše, da je vest „Narod. Listov" da bi bil crnogorski knez zastopnikom velevlasti) i/.ročil noto, v k a te rej se pritožuje proti Avstrji, da utrjuje mejo ob Črtnjgon, izmišljena. Znamenito je pa, da ta dementi nema oficijozue signature „P. C.M, da je le kot originalno poročilo zaznamovano, za katero ie samo uredništvo odgovorno. Pomenljiv je neki dopis v „Times" iz Carigrada, v katerem se trdi, da je povod prijaznosti mej Čruo-goro in Turčijo to, da obema državama grozi od lBte strani nevarnost. Črnogora iu Turčija, ki sti se sovražili cela stoletja, sklenili bosti brambeno zvezo.
Itiinki car se bode sredi avgusta podal obiskat ozemlje douskih kozakov, katerih betm m je carjevič naslednik Od tam se bode pa podal čez Odeso ali Kijev v Varšavo, kjer ga bode pozdravil nemški vojaški pooblaščenec VVerder, ki je sedaj na odpustu. — Važen dogodek je, da je car kar na tihem Odpravil komisijo za prošnie in njene posle izročil šefu car.-kega glavnega stana. Prejmji komisija je po svojej volji reševala promje. Pritožbe proti ministrom, gubernatorjem in drugim visokim uradnikom je tem samim izročevala, čeč, da dado* sami pojasnila. Da potem take prošnje neso imele uspeha, je gotova. Nova začasna pravila pa natančno določajo, katere prošnje se jmajo odbiti, druge prošnje se pa predlože državnemu suvetu, katerega rešitve se pa predlože carju Pritožbe proti ministrom iu družim visokim uradnikom morajo se pa najprej preiložiti carju, in uu odločuje, se li izruče senatu ali državnemu sovetu.
Komisija francoskega senata za revizijo ustave izvolila je senatorja Dauphiua predsednikom. Ta izvolitev smatra se za znamenje, da komisija ne bode brez sprememb vsprejela revizije.
Finančna komisija egiptovske konference ne more s svojimi deli nič napredovati. Največjo težkočo jej napravlja pomanjšaoje zemljiškega davka, ki znaša nad pet milijonov, kar je jako veliko, ako ae pomisli, da ves budget ne znaša nad 8 milijonov funtov. Angleška vlada misli, da se mora vsekako pomanjšati ta davek, ker ga Egipčani ne morejo zmagovati. Če se pa to zgodi, se bodo pa morale znižati obresti od egiptovskega dolga. Francozi pa temu ugovarjajo, in trdijo, da mali dohodek zemlje, in nemožnost Egipčanov, plačevati ta davek, sta le začasna. Zato pa francoski zastopniki uikakor nečejo dopustiti pomanjšunja egiptovskega dolga. Dokler se pa o tem ue sporazumejo, pa ni dosti upanja, da bi konferenca imela kak uspeh.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) G. Josip Hubad, do sedaj učitelj na zasobnej realki v VIII. okraji na Dunaji, imenovan je učiteljem na c. kr. podgimua-ziji v Kranji.
— (Umrl) je 8. t. m. Filip Pavšic, c. kr. šolski svetnik iu bivši ravnatelj druge drž. gimnazije v Gradci. Pokojnik alužbeval je kot profesor matematike iu lizike tudi v Ljubljani in Gorici in je gotovo še marsikomu v spominu
— (V spomin na 14. julija 1883,) ko je presvetli ceau* s svojim pohodom počastil Ljubljansko ljudsko kuhinjo, pogostila bo ta v nedeljo 18. t. m. opoludue 320 oseb z jedili m vinom, in sicer 210 vsakdanjih gostov iu 110 revežev ubožue hiše. Svirala bo pri tej priliki tudi vojaška godba v spodnjih prostorih starega streliiča iu odpade zarad tega godba v „Zvezdt".
— („Ljubljanski pohajkovalec) nam piše: Posestniki „Kerna" v Krakovem izpuste spomladi s travnika, kjer se po zimi drsa mladiua in starina, vso vodo. da jim vzraste dobra mrva in otava. Na travniku pod Tivoli, kjer je drsalUČo večinoma nemške inteligence, pa puste še po letu vodo stati, da se pari in z mijazni polni vzduh ter je jako ugodno gojilišče žabam in jednakej go-Ia2.n1. Ali bi ne bilo modreje in praktičneje, posnemati Krakovce ?
— (An a r hi s ta ) mizarskega pomočnika Frana Eržena prijeli so danes zjutraj žandarji v Št. Vidu in ga priveli na Žubjek. V zvezi je b preiskavo, katera se vrši proti že zaprti sedmerici pri deželni sudniji Ljubljanski.
— (Za Celovški okraj) bode se, kakor j čitamo v „Miru" kandidatom postavil gosp. Martin i Štih, župan v Svettiej vasi. — Za. B^ljaški pa dopisnik Iz Bekštanja priporoča g. Fr. Iiaronu Marti-netza, c. kr. notarja v Kožeku, ki zna slovenski in je pravičen mož. — Za ŠmohorsUi okraj pa predlaga dopisnik izpod Dobrača kot slovenskega kan* didata g. Šnabelna, posestnika v Zahomc>, kot nemškega kandidata pa, g. Tom. Wa ld ne rja, umetnega mizarja in posestnika v Vratnej vasi.
— (Utopljenca), so danes v Grubarjevem kanalu videli delavci, ki gradijo mesarsko cesto. Kakor so pravili bil je mož še Čedno oblečen. Predno pa ho odklenili klavni'm čolu jim truplo zgine v kalni vodi in neso ga dobili kljubu pridnemu iskanju z drogom.
— (Slovensko u radovanje.) Vse občine Gorenjegrajskega okraja, izimši jedno, in oba okrajua zastopa urad u|e jo slovenski.
Knez Serebrjani.
(Kuski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil 1. P.) XXXVII. Poglavje. Odpuščen je. (Dalje.)
— Prizanesi mi, railostljivi car! — rekel je Mihejič ves prestrašen.
— Kaj ? Mari ti ni vseč ?
— Kako mi bode vseč, car! — zaječal je Mihejič, in malo stopil nazaj.
— S časom se bosti že privadila, — rekel je Ivan: — dal jej bodem dobro doto!
Mihejič je s strahom pogledal Onufrevno, katero je car še vedno držal za dušegrejko.
— Milostljivi oče Ivan Vasiljevič! — vzkliknil je pri tej priči in pal na kolena: — rajši me ukazi usmrtiti, Bamo ne sili me vzeti te pošasti! IUjši dam glavo, kakor bi se pa ženil pri njej, vrag naj jo vzame!
Ivan Vasiljevič je malo pomolčal, na jedtukrat 8e je pa glasno zasmejal.
— Nu, — rekel je in nazadnje izpustil Onufrevno, katera je hitro odšla, rogajoč in odkašljajoč
se. — Jako žal mi je! Hotel sem vajino srečo, a silil vaju ne bodem vzeti se! Služi kakor poprej svojemu bojarju, starec, a ti Nikita stopi semkaj! Odpustim ti tudi drugo tvojo krivdo. A teh klate-žev ne zapišem v opričino; to bi razžalilo moje fante. Naj gredo v Žizdro v vojni polk. Ker se radi bojujejo s Tatarji, bodo imeli saj kaj dela. Ti pa — nadaljeval je s posebno milostijivim glasom, brez primesi svoje navadne porogljivosti in položil je roko Serebrjanemu na ramo. — ostani pri meni. Pomiril te bodem z opričino. Ko nas bodeš bolje spoznal, se ne bodeš nas tako bal. Dobro je biti Tatarje, pa moji sovražniki neso samo Tatarji; ampak so še hujši. Te se nauči grizti in pometati z metlo.
In car je potrepljal Serebrjanega pa rami.
— Nikita, — nadaljeval je prijazno in pustil svojo roko na kneze vej rami, — ti imaš pravično srce, jezik tvoj ue pozna zvijače; takih slug je meni treba. Upiši se v opričino; dam ti mesto usmrtenega Vjazemskega. Tebi zaupam, ti me ne bodež prodal
Vsi opričniki so s sovraštvom pogledali na Serebrjanega; vidtli so že v njem novo, vzhajajoče svetilo, in kateri so bili dalj  od Ivana, začeli 80
— (Volilni shod) za Brežiški okaj bo Je v nedeljo 20. t. m. na Planini v g. Goriška gostilni. Isti dan pa bode tudi volilni shod za Ptujsk« in Bistriški okraj  v Makoljah  v Dravinskej dolini.
— (Kat. pol. društvo v Konjieah) ima z ozirom na bližajoče se volitve v nedeljo 13 t. m. svoje zborovanje.
— (Na učiteljišči v Mariboru) so, kakor poroča „Slov. Gosp.", dva izvrstna Slovenca kaznovali, ker sta k slavnosti v Mozirji odposlala telegram. Dobila sta iz nravitosti „nicht tadelfrei". Tu pač velja starega Slovenca pesen: „Kaj doživel Hem na sveti — moj Bog kaj se godi!"
— (Mašniška posvečevanja) bodo v Ljubljani 17., 18. in 19. t. m., v Mariboru pa 16., 18. in 20. t. m.
— (G. Josip Leop. Steinberger) učitelj glasbe in Čitalnični pevovodja v Ptuji priredi jutri popoludne ob 5. uri v tamošnji čitalnični dvorani s svoj;mi učenci skušnjo po 16. točk obsezajo-čem vsporedu. Vsega vkupo ima 38 učencev. Za goslanje jih je v treh oddelkih 23, v pevskem oddelku 10, v oddelku glasovir 4, za trombo 1. — Na programu je več slovenskih pesni: Domovina, Slovenska dežela, Gorenjke, Slavonsko kolo itd. Vidno je. da se v Ptuji jako marljivo goji glasba, kajti razen „Slovenskega pevskega društva", ki kaj vrlo napreduJH, ima Steinbergerjeva šola skoro toliko gojencev, kakor naše „Glasbene Matice', kar je za Ptuj izredno vel ko.
— (V Pazinu) so v gimnazijskem poslopji našli petardo, Okrajni glavar grof Manzano in gim. ravnatelj Hafner dobila sta več brezimnih pretilnik pisem. Misli se, da se je hotelo uplivati na obsodbo E. Gherseticha, ki je par dnij kasneje zaradi jed-nacih demonstracij bil obsojen na 8 mesecev težke ječe.
— (Posojilnica v Kopru) prične 20 dne t. m. od 9. do 12. ure dopoludoo svoj3 delovanje. Vsako nedeljo v isti čas bodo uradne ure. Vsi člani se pozivijejo, da plačajo svoje deleže do 17. avgusta.
— (Duhove neke spremembe.) V Ljubljanskoj Škofiji. G Mat. Prija tel je prezento-van za f ro Strugo. G. Leop. Lotrić gro v začasni pokoj, g. M Barbo za kaplana v Škocijan, g. Jan SukBer kot beie ficijat na Goiieieo, gospod Anton Nemec od bv. Trojice v Trebnje. V La-v tinti ns ki škofiji: G. J. Marzidolšek nameščen je kot kaplan pri sv. Jakobu v Slov. goricah.
— (V mestne j klavnici) se je zaklalo meseca junija: 236 volov, 4 biki in 16 krav, dalje 191 prašičev, 669 telet, 296 ovac in kozlov in 31 kozličev toraj skupaj 1443 komadov živine.
— (Razpisana je služba) 5. učitelja na rudniškej šoli v Idriji. Plača 450 gld. in šest petletnic po 40 gld. Službena doklada 90 gld. na leto. Prošnje v treh tednih na ravnateljstvo rudnika v Idriji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celovec 10. julija. Cesarjevič in Štefanija dospela ob lja 8 uri zjutraj in bila na kolodvoru pozdravljena po deželnem predsedniku, knezoškofu in dostojanstvenikih, potem je bilo v krasno olepšauej čakalnici predstavljanje dostojanstvenikov, častnikov in dam. Mej vož-
šepetati mej seboj in kazati avojo nezadovoljnost, da car, brez o/ira na u jih zasluge, stavi nad nje prišleca, ki je bil v njegovi nemilosti, obsojenega bojarja, starega kueževskega rodu.
Pa Brce Serebrjanega se je stiskalo pri carjevih besedah.
— Car, — rekel je in premagoval se, kolikor se je mogel, — zahvaljujem se za tvojo milost; pusti rajši tudi mene v vojni polk. Tukaj nemam ničesar opraviti, Blobodskih običajev neaem vajen, a tam bodem služil tvojej milosti, dokler mi ne zmanjka sil.
— Tako tedaj! — rekel je Ivan in vzel roko z rame Serebrjanega: — to pomeni, da mi nesmo po volji njega kneževskej milosti! Ostati pri tatovih je torej čaatueje, kakor pa biti pri mojih opričnikih! Nu, kaj se hoče, — nadaljeval je porogljivo, — jas nikogar ne silim v službo in nikogar ne držim. Ko ste Be privadili drug druzega, pa služite vkupe! Srečen pot, razbojniški vojskovodja!
In zanič!jivo je pogledal car Serebrjanega, obrnil mu hrbet iu odšel v dvorec.
(Dalje prih.)
njo v dvorec navdušeni klici pribivalstva. Vi soka gosta sta bila teh ovacij vidno vesela.
Toulon 11. julija. Od včeraj dopoludne umrla tukaj dva, v Marseille-u šest in dvajset, v Aix-u jeden za kolero. V mestu Nimes je iz Marseilla došli bolnik za kolero umrl.
London 11. julija. (Spodnja zbornica.) Gladstone izra/a upanje, da bode finančna ko misija egiptovske konference začetkom prihod njega tedna končala svoja dela, konferenca pa se sešla jeden ali dva dni pozneje. Komisija je delo tako skrbno priredila, da je pričakovati, da za delo konference ne bode treba veliko sej.
Razne vesti.
*  (Petrolej  —  pomoček  zoper kolero)   Po  tistih krajih  v Galiciji,  kjer izvirajo petrolejevi vrelci, se prebivalci ne spomiuajo, da bi kdaj kolera ra/sajalu.   Pri sosedih, kjer ni petro-lejevih vrelcev, je pa že morila in hudo kosila življenje ubozih ljudij. V onih pokrajinah tudi nemajo ne muh ne komarjev, ne bolh, ne stenic in ne druge golazni, Ker iz zemlje puhteči petrolejevi sopari vse žužke pomore in jim življenje ovirajo.   Te mnogoletne     ii uje in prikazni porabil je dvorni svetnik J. Kloako  in pisal iz Dunaja  pesniku Eduvardu Pailleronu v Pariz in mu priporočal, naj poskusi z naravnim, neočiščenim (rafiniranim) petrolejem pri koleri. — Že mogoče, da se obnese smrdljivo olje proti kužni bolezni.   Pa če tudi petrolej postaue dober lek zoper kolero,  ne bomo zavidali prebivalcev v Galiciji. Kjer male živalice zaradi po petroleji okuženega zraka ne morejo živeti, tam tudi za ljudi ue more biti posebno prijeten zrak.
* (Poraba piva pred 25 leti in zdaj.) Užitninski oddelek v finančnem ministerstvu izdal je poročilo o našem pivovurstvu v poslednjih 25 letih. Temu poročilu povzamemo naslednje podrobnosti: Leta 1858 bilo je v Avstriji vsega vkupe 3780 pivovarn, mej temi 1228 v Českei. 492 na Morav-skem, 168 na Dolenjem Avstrijskem. Zvarilo se je vsega vkupe 7,5G0 000 veder piva, katero se je vse doma popilo, ker se takrat ni izvažalo v inozemstvo. Danes čez 25 let pa so se te razmere močno spremenile. Število pivovarn skrčilo se je na 3190, tedaj v četrt stoletja za 590, za to so pa nekatere tolike, da bi si pred 25 ltti kaj tacega nihče niti domišljeval ne bil. V vseh teh sedanjih pivovarnah zvari se 12 milijonov hektolitrov piva, to je 20 milijonov veder, toruj *koro trikrat toliko kakor leta 1858. Teh 1200 milijonov litrov popije s« večinoma doma, kujti v iuostranstvo izvozi se okolu 400 000 veder našega piva. Ob sebi je umevno, da Oeska tudi sedaj glede piva zavzema prvo mesto s 4,900 000 hektolitrov. — Da se je zmanjšalo število pivovarn, temu je uzrok veliki kapital. Ponehale so skoro vse maujše pivovarne, ker ueso mogle ali pa neso znale tekmovati z velikimi podjetji v večjih mestih.
* (Vrl mož.) Iz^Oernovic se piše: Poštni oficijal Markovski, ki se je že sedemkrat podal v smrtno nevarnost in rešil v vodi pojemajoče smrti, je zopet te dni pr: veliki povodnji iz reke Prut izvlekel neko žensko, a pri tem težavnem delu bi bil kmalu sam poginil.
* (Potrošek tabaka.) v (Jislitaviji se je 1883 1. vsega vkupe na smodkah in tabaku potrosilo 66,803.118 gld., za specijalitete pa 2,196.484 gld. Blizu tolik utegne biti potrošek tudi v TranBlitaviji.
* (Spremstvo (suite) ruskega carja.) Grof Miloradović udal je letos knjigo o sviti carja Aleksandra III. K spremstvu carjevemu pripada 318 generalov. Izmej teh je 108 general-adjutantov, 86 general majorjev „en suite" in 124 pobočnih generalov (FlUgel-adjutant). 14 jih pripade carskej obitelji; 3 so vojvode Leuchtenberški 2 princa Olden-burška, 1 princ Hohenlohe Altenburg, 30 knezov, 40grofov, 22 baronov, 1 sultan Čingis(potomecslavnega Cingis-kaiia), kar daje v očeh Azijatov Rusiji poseben sijaj, 204 plemenitniki. Po narodnosti je mej temi: 226 Rusov, 61 Nemcev, 11 Fincev, 7 Poljakov, 6 Gruzincev, 3 Grki, 2 Rumuna, 1 Armenec (Loris Melikov) in jeden Tatar (Čingis kan.) — Sedanji car močno gleda nu to, da je kolikor možno mej generali Rusov, kakor se v obče uvaja pri dvoru pred vsem ruska nošnja ter podpirajo ruski pisatelji ;n umi teljniki. — Pri svečanosti, ko se je prestolonaslednik proglasil polnoletnim, zaukazano bilo je vsem dumam, da smejo k dvoru priti le v ruske] narodnej opravi.
* (Koledar za 10.0 0 0 let), od 1. 3000 pred Kristovem rojstvom, do 1. 7000 po kr. r. izdelal je učitelj Blitz ua Moravskem. Cena 1 gold. 20 kr.
* (Prašiči na potovanji.) Pred nekoliko dnevi bila sta seljaku Ivanu Horvatu pri Veliki gorici ukradeua dva prašiča. Možje menda svoje sosede dobro poznal, kajti mislil si je, prašiče gnali so sigurno v ZHgreb na somenj Ni se varal. Postavil se je na cesto in čakal. Čez nekoliko časa res prikoracata prašiča, za njima pa kmetska fanta Toma in Mijo Rožič. S pomočjo mitničarja iu njegovega hlapca prijeli so oba. A prijeta lopova sta odločno tajila,  da bi bila prašiča ukrala   in  v Za
greb gnala in trdila sta v jedno mer: „da sta prašiča sama pred njima v Zagreb se napotila."
* (Angleški hribolazec Graham) je v družbi z dvema Švicarjema VVassom in Kaufmanom v H malaji dospel do 22 700 čevljev nad morsko gladino. Do te višine še ni prišel noben hribolazec, in najvišjo višino dosegla sta Humboldt in Bonpland na Čimborasu.
* (Dolgo trajajoča penzija.) Leta 1800 se je kapitan Haoson na angleškem vojnem parobrodu ponesrečil. Njegova tedaj 20 letna udova je prosila za penzijo in dovolili so jej 150 funtov šter-lingov (t. j. 1500 gld) na leto, toda le za toliko časa, dokler se v drugič ne omoži. Mlada, ne zelo zakonaželjna gospa se ni hotela v novic možiti in je rajši brezskrbno in prijetno živela o mirovljini, katero je redno dobivala iz kraljeve blagajne. Kakor se iz Londona piše, je 7. t. m. gospa Hanson v starosti 104 let umrla, ko je 84 let na državne stroške Živela. — Pri nas v Avstriji gotovo ne ve" zgodovina za penzijonista, kateri bi prejel na penziji 125 000 gld.
VABILO.
Tretji letošnji
I Z LET „S O K O LA"
bode
v nedeljo 13. dan julija t. 1. v Udmat,
kjer se bode udeležil slavnosti odkritja plošče, katero je dal v svojo hišo uzidati v spomin navzočnosti Nj. Veličanstva tamošnji župan g. M. Bavdek.
Svečanost se prične ob 4. uri po sporedu v „Sloven8kem Narodu" razglašenem.
Gosp. Bavdek je za ta dan napravil v svojej hiši gostilno in se bode Čast.itim gostom dobro postreglo.
Sokolovci" se zbirajo v nedeljo ob 3. uri po-poludne v polnej društvene j opravi v Čitalnici, od koder odidejo točno ob Vi 4. uri z zastavo in godbo peš v Udmat.
Zvečer ob 9. uri se društvo zopet vrne v Ljubljano.
Častiti društveniki „Sokola" prosijo se naj-uljudneje, da se blagovole* udeležiti v mnogobrojnem številu.
Na zdravje!
Odbor Sokola".
1'revldnotit i»roi i drastičnim sredstvom. Ne
da bi dražil slizno kožo v želodci in črevah ima pristni „Moll-ov Se i đ 1 i tz - p r uš uk " najsigurncjši uspeh pri vsakšnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Škatljica z navodom za uporabo 1 Po poštnem povzetji razpo-
šilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tiichlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690—7)
Tujci:
dne 10. julija.
Evropa t Steinberger iz Budimpešto. — Simon iz Ileichenbiirga.
Pri Nloun i Osermak z Dunaja. — de Giscutti iz Ptuj*. — Gattorni iz Trsta. — DomladiC iz Ilirske Bistrico. — Foratuiti iz Trsta.
Pn Mulu i: Klein, Hahn z Dunaja. — Dr. Cavatieri iz Trsta. — vVoiss z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opa zevanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	i Vo-trovi |	Nebo	Mo-krina v umi.
10. julija	7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer	734 90 mm. 73247 mm. 731-80 mm.	-fl8-2"0 + 24 4MJ + 180" C	si. szh. al. j z. si. jz. j	ja0. dež. obl.	12-Mmm. dežja.
	Srednja temperatura -f 200°,			za 1-1°	nad normalom.	
kr.
lzdatelj m odgovorni urednik: Ivan Želez ni k
dne 11. julija t. 1. (Izvirno telegraticno poro6ilc>
Papirna ron a  .   .   .   . ..... 80 gld.
Srebrna lenta .... ..... 81 r
Zlata ren    .   .   . ...... 102 „
5°/0 marčna renta......... 95 ,
Akcije narodne banke ...... 851 ,
Kreditne akcije   .       ....       .   . 299 „
London               .       .               .   . 121 ,
Srebro ........... — „
Napol............ 9 ,
(J. kr. cekini. ......                                 .   , 0 „
Nomuke marke ..... 59 „
4°/0 državne srečko iz 1. 1854   250 gld. 125 ,
Državno srečke iz 1. 1364.         100 gld. 168 ,
4°/0 avatr. alata renta, davka prosta.   . 102 ,
Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 „
Ani c»j
„     papirna renta 5°/0    .... 88 ,
5°/0 štajerske zemljišč, od/oz. ohlig. .   . 104 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   100 gld. 115 „
Zemlj. obč. avstr. 4Vs°/0 zlati zast. listi . 121 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, lelezuice 107 „
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 1.06 ,
Kreditne srečke......100 gld. 176 ,
Kudoltove srečke ....        10   „ 18 „
Akcijo anglo-avstr. banke .   .   120   „ 107 „
Trammway-drtišt. vel j. 170 gld. a. v.    . 216 R
ar.
35 45 90 70
30 85
67 76 55 25 75 85 10 10 15 50 50
70
75 50 60
Prodajalec
z mešanim blagom* vender zlasti s špecerijskim,
26 let star, prost vojaščine, zmožen nemškega in slovanskega jezika, želi dobiti kmalu kako mesto.
Pisma se blagovoljno prosijo pod naslovom i ,,F. N. 20, Poste restaute CJras*«. (436—2)
Trgovina z mešanim blagom,
ali samo prostor, kjer bi se dala taka trgovina napraviti, išče se v najem v kakem večjem kraju ali trgu na Npodnjeni si n j« rsKc m ali Kranjskem. Pisma pod šifro: ..I*. I*.-6 na upravništvo toga liBta. (437—2)
Ženiti se želi
mlad udovec, 32 let star, prav čedne vnanjosti, mnogo-stransko izobražen in lastnik posebno ugodnih posestev in obrtnij v neki veliki župnijski vasi blizu Ljubljane. Nevesta, naj si že bode prosta gospocM-čina ali pa udova brez otrok in ni nad 26 stara, naj je primerno izobražena, prijetne vnanjosti in naj ima najmenj 6000 gld. premoženja v gotovini. Ponudbe, s priloženo fotografijo, naj se izvolć do 1. avgustu t. I. pošiljati pod znamko ...V. T." upravništvu „Slov. Naroda".  Tajnost zagotovljena. (441—1)
EttE
Tri sšnice (šupe)
in
jedna klet
oddado se "V ITlSlJ&i^Cl pri
baron Kodelli-jevem gradu
na Spodnjih Poljanah. Več se izve" pri
Antonu PoAkraiškn,
(440—3) Gradiše, Rimska cesta št. 5.
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rubljivih za vsakatero šivanje. (113—aa) 6letna garancija!
1'oilnk lirczplariio. \;i neulit obroke po 1-5 grl.
• U iti «11; 11 o
(32—51)
lzobe in zobovja
J ustavlja po ua,novejšem a m e r i k a ti s k em načinu
:brez vsakih bolečin ter opravlja plouihovnnja in vse sobne operaulje
I zobozdravnik A. Paichel,
a        poleg llrndeckrjevega mostu, I. nadstropje.
ročna voail.a
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & Comp
Tovarna strojev za plinske vodne in trombne naprave. (298—11) Wien, 1 u 111 iiauH, (jiaNgaMHe 6.
Takoj delujoče. Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plešah, izpalih in osivelih luseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 #ld. 50 kr. in v Btekleuicab za poskus po 1 gld.
J. Carroliolk "v Urnu.
V M.juUIJttni se dobiva pri g. MDđvmrđm MaHr-m v
Trstu Peter Slocovich, via Ranita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar O. Šilhavij; v Celji Fd. Pelle"; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: ri J_ T1Y»h/» orientalsko lepotilno sredstvo, ki I jdll ll" Jnt/iK . uiu-.ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pego in laso — cena 85 kr.
Ni sleparija! (333—9)
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"-