PbltnTna "pTigih« VgotbVfiiT
JUTRA
Maribor, četrtek 18. julija 1929
Uredništvo in u
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Oglat* tprejemt (udi
Cena 1 Din
Leto III.
iznaja razun
RaCun pri poitnam «#k. xav. v Ljubljani it 11.403 Valja maaafino, prejeman * upravi ali po poiti 10 Din. dosUvli.n n.
prava; Maribor, Aleksandrova castait.13
Oglaai po tarifu oglaanl oddelek .Jutra« v Ljubljani, Praiarrova mIIm K. 4
Nad pol milijarde dinarjev
je glasom izjav dr. G j u r i č i č a, vladnega komisarja pri Privilegirani agrarni banki, vpisanega kapitala za to banko v obliki delnic, in sicer deloma doma, de^ loma tudi v inozemstvu. S tem je prvot no določena višina delniške glavnice v iznosu 300 milijonov skoro za enkratni iznos prekoračena. To dokazuje na eni strani, da je v vseh krogifi veliko zaupanje v novi zavod, ki naj našemu kmetijstvu pomaga na noge. To je tem važnejše, ker ima banka eminentno kmetijski značaj, in ker je tudi naše kmetijstvo, kakor po vsem svetu, v težki krizi, izzvani deloma po nadprodukciji kmetijskih proizvodov, deloma po nerazumni carinski politiki poedinih držav Evrope, deloma po prekmorski konkurenci. Če so se na podpisovanju delnic za Priv, agrarno banko vkljub temu udeležili v velikem obsegu ne samo veliki domači, ampak zlasti tudi veliki bančni zavodi ostale Evrope in celo Amerike, je to nedvomno značilno in velikega pomena za bodoče poslovne zveze Priv. agrarne banke na svetovnem denarnem trgu.
Po zakonu o Priv. agrarni banki se mora najkasneje mesec dni po končanem vpisovanju delnic izvršiti ustanovna skupščina ter izvoliti upravni odbor. Kralj je že v smislu navedenega zakona imenoval predsednika upravnega odbora, bivšega finančnega ministra, dr. Bogdana Markoviča. Po najnovejših poročilih se bo že 22. t. m. vršil tudi ustanovni občni zbor. S tem bodo vse predhodne formalnosti izvršene in zavod bo mogel na podlagi svojega ogromnega akcijskega kapitala začeti takoj s poslovanjem. J interesu vsega našega kmetijstva je, da se to zgodi čimpreje.
Naloga Agrarne banke je predvsem, da. Potom zadružništva pomore našemu kmetu s cenenimi krediti do izboljšanja položaja celokupnega kmetskega gospodarstva v državi. Ni pa si mogoče misliti obstoja razvoja ih napredka kmetijstva brez dobro urejenega zadružništva. Brez tega naša vas ne more nikdar doseči rezultatov, ki so jih dosegli v drugih naprednih državah, kjer je baš zadružništvo postalo glavni činitelj gospodarske sanacije. Zadružništvo mora postati glavni sotrudmk Agrarne banke za dobro razdeljevanje in uporabo kreditov, ki jih bo banka dajala. Preko in po zadružništvu se mora razvijati vse poslovanje Agrarne banke, ako naj ne bo zopet samo sine-kura posameznih ljudi ali skupin, temveč ustanova, poklicana v življenje samo in izključno za povzdigo našega kmetijstva in s tem neposredno celokupnega našega ekonomskega življenja.
So pa cele pokrajine, kjer bo trebalo zadružništvo šele ustvarjati. Saj je zna* no in priznano dejstvo, da imamo edino v Sloveniji res visoko razvito zadružništvo, dočim je isto še skoro v vseh drugih pokrajinah države takorekoč v povojih. In vendar je edino zadružništvo tisto sredstvo — ako je racijonalno izvedeno —, ki more kmeta pripraviti do te-da opusti svoj primitivni način na-
Vojna na Daljnem Vzhodu prod dumi
Kitajski odgovor nezadovoljiv — Rusija 2e odpoklicala svoje zastopnike in izročila kitajskim potne liste ter prekinila ves promet s Kitajsko — Mrzlično oboroževanje na obeh straneh
MOSKVA, 18. julija. Dočim se je še včeraj zdelo, da bo rusko-kitajski spor poravnan mirnim potom, pa se je sedaj položaj nenadoma zopet tako poostril, da diplomatični krogi že odkrito izražajo bojazen, da pride med obema velikima državama do oboroženega konflikta.
Včeraj je bii ljudskemu komisarijatu za zunanje zadeve izročen odgovor nankinške vlade na sovjetski ultimat.
Kitajska vlada odklanja v odgovoru izpolnitev sovjetskih zahtev in utemeljuje svoje postopanje, izražajoč obenem pripravljenost za pogajanja. Istočasno pa stavlja kitajska vlada celo vrsto protizahtev, ki jih sovjetska vlada nikdar ne bo sprejela.
V krogih sovjetske vlade označujejo kitajski odgovor kot nezadovoljiv in je bil že sinoči izročen kitajskemu poslaniškemu upravniku v Moskvi odgovor, v katerem se sporoča vladi v Nankingu, da prekinja Rusija s Kitajsko vse diplomatične od-nošaje in prepušča vso odgovornost Kitajski.
V dipiomatičnih krogih prevladuje mnenje, da je stališče sovjetske vlade nespravljivo in da hoče z orožjem izsiliti od Kitajske izpolnitev v ultimatu navedenih zahtev. Z ozirom na mrzlične vojaške priprave v vsej sovjetski uniji, se sklepa, da pride že te dni do vojne, ker se tudi kitajska vlada vojaško pripravlja, da ruski napad odbije.
MOSKVA, 18. julija. Takoj po prihodu kitajskega odgovora se je vršila v zunanjem komisarijatu sovjetske vlade konferenca vseh odličnih voditeljev današnjega sovjetskega režima.
Ob 6. zvečer je bila kitajskemu poslaniškemu upravniku izročena nova ruska nota, ki obvešča vlado v Nankingu. da kitajski odgovor nikakor ni zadovoljiv. Kitajska vlada se umika izpolnitvi ruskih zahtev in obenem zavija dejstva. Sovjetska vlada pa nasprotno ugotavlja, da so vsa sredstva za mirno poravnavo konflikta izčrpana, in da je kitajska vlada s svojim odgovorom še poostrila spor, ki ga je sama izzvala. Ruska vlada je zato prisiljena k novim odredbam in prepušča vso krivdo za nadaljne posledice vladi v Nankingu.
V novi noti se sporoča kitajski vladi:
1. Sovjetska vlada je z današnjim dnem odpoklicala vse na Kitajskem nahajajoče se diplomatične zastopnike, konzularne uradnike in trgovske zastopnike.
2. Istočasno so bili vsi uradniki vzhodno-azijske železnice pozvani, da se vrnejo v Rusijo.
3. Z današnjim dnem se ustavi med Rusijo in Kitajsko ves železniški, pomorski in zračni promet.
4. Istočasno so bili danes vsem kitajskim diplomatičnim zastopnikom in konzularnim uradnikom izročeni potni listi in so bili pozvani, da v 24 urah zapustijo ozemlje sovjetske države.
Končno si pridržuje sovjetska vlada vse pridržke glede svojih pravic, izvirajočih iz mukdensko-pekinške pogodbe, sklenjene I, 1924.
Kitajski poslaniški upravnik je takoj nato obvestil vsa kitajska zastopstva v sovjetski Rusiji o vsebini nove ruske note in jih pozval, naj takoj zaouste sovjetsko Rusijo.
ŠANGAJ, 1'8. julija. Po poročilih iz Harbina današnji jutranji poštni vlak že ni imel več nobene zveze z Rusijo. Na vseh kitajskih postajah mandžur-ske železnice je ustavljena izdaja voznih listkov za postaje v Rusiji.
Vlada v Nankingu je takoj po obvestilu o novi sovjetski noti odredita zasedbo prometnega urada v Mi/kdenu in je odstavila tamkajšnje rusko železniško ravnateljstvo. Kakor kažejo vsa znamenja, je prelom med T/r»tajsko in Rusijo popoln.
Kitajska vlada je za enkrat odredila mobilizacijo 200.000 mož inje izvršila vse priprave za prevoz čet na mandžursko-rusko mejo. Municijske tvornice delajo noč in dan. Po poročilih inozemskih vojaških atašejev je kitajska armada izvrstno oborožena.
*
NEWYORK, 18. julija. Rusko-kitaj-ski konflikt je povzročil washington-skim vladnim krogom resne skrbi. Vojna med Kitajsko in sovjeti bi pomenila prvi oborožen spor med dvema državama, ki sta podpisali Kellogov pakt. Predsednik Hoover odklanja vsak komentar o sporu na Daljnem Vzhodu. Senator Borah pa kljub temu
turalnega gospodarstva in da se poprime intenzivnega tehnično izpopolnjenega obdelovanja zemlje po modernih načelih, ki mu bo omogočilo dvojni in tfojni pridelek napram sedanjemu. Zadruga ga napoti na izbiro boljšega semenja, boljše živinske pasme, tehnično popolnejšega kmetijskega orodja, in mu vse to tudi nabavi. Zadruga mu da neposredno nove nauke in pobude potom predavanj, praktičnih tečajev, mu omogoči napravo modernega gnojišča, mu omogoči, da mu ni treba pridelkov, ako je momentano v stiski za denar, prodati za slepo ceno, ampak mu da na račun teh pridelkov potrebni kredit. Zadruga mu njegove pridelke skupno z blagom drugih članov proda itd. itd. Idealno bi bilo izvedeno zadržništvo seveda še le takrat, ko bi bilo obvezno za vse kmetske domove vsake posamezne občine. Zakaj znano Je, da je danes še celo pri nas y Slove-
niji, kjer je ideja zadružništva vendarle že globoko zasidrana, zadružništvo mnogemu kmetu nesimpatično, kaj še le v ostalih delih države, kjer ponekod besede zadružništvo sploh še slišali niso.
Privilegirana agrarna banka bo posredno morala vršiti tudi veliko nalogo, da bo pomagala širiti idejo zadružništva v onih delih države, kjer je danes še slabo razvito. Njena naloga ne sme in u-pamo, da ne bo obstojala samo v tem, da bo dajala kmetom kredite, da bo torej čisto navaden bančni zavod z nekoliko nižjo obrestno mero, ampak njena naloga je, s pomočjo solidne materljalne pomoči dvigati v kmetskem ljudstvu tudi njegove moralne vrline, čut samozavesti, pa tudi in zlasti zavest in čut skupnosti. Sele tako bosta mogoča splošna povzdi-ga in splošni napredek našega kmetskega stanu in z njim vsega naroda.
še vedno upa, da pride do mirne poravnave težkega konflikta.
MOSKVA, 18. julija. Kitajsko-ruski konflikt se bo najbrže končal mirnim potom, ker jc vlada v Nankingu že pričela popuščati in je pripravljena za podajanja s sovjetsko vlado.
V svojem odgovoru na ruski ultimat pravi nankinška vlada med drugim: Kitajski poslanik v Moskvi bo v kratkem zapustil Nanking in se vrnil s pol nimi pooblastili v Moskvo, da se podaja s komisarijatom za zunanje zadeve o vseh visečih vprašanjih. Kitajska vlada in kitajski narod sta vedno gojila napram ruski vladi in ruskemu narodu čustva prijateljstva. Zalibog so se našli dokazi, da so sovjetski agenti na kitajskih tleh uganjali komunistično propagando, ki je imela namen, ogrožati kitajsko vlado in soci-jalni režim. Da vzdrže red, so zato mandžurske oblasti zasedle kitajsko vzhodno železnico in zaprle sovjetski konzulat v Harbinu.
Po poročilih mandžurskih oblasti ruski uradniki vzhodne železnice niso upoštevali pogojev pogodbe iz 1. 1924. in se zato akt nacijonalne vlade ne more smatrati kot kršitev imenovane pogodbe.
Nankinška vlada zahteva predvsem, da sovjetska vlada izpusti v Rusiji aretirane kitajske državljane in jih ščiti pred napadi. Kitajska nacijonalna vlada bo ruske državljane in trgovce na Kitajskem sprejela vedno prijateljski, toda zadnje aretacije ruskih državljanov v Mandžuriji so popolnoma upravičene, ker so bile v svrho po-tlačenja komunistične propagande in ohranitve miru in reda v Mandžuriji potrebne.
Dr. Pavelič in Perčec obsojena na smrt
BEOGRAD, 18. julija. Državno sodišče za zaščito države je obsodilo včeraj zagrebškega odvetnika dr. Paveliča in novinarja Gustava Perčeca po zakonu za zaščito države na smrt.
Tragična smrt ameriških raziskoualceu
LONDON, 18. julija. »Chicago Trt-bune« poroča, da je bila ekspedicija ameriških inženerjev, ki so iskali v pragozdovih Venezuele petrolejske vrelce, od domačinov zavratno umorjena._________________________________________
Ponočni napad.
Sinoči so pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah napadli neznani zlikovci 28-let-nega viničarja Mihaela Peka. Motiv je baje staro maščevanje. Pek' je dobil na hrbtu več vbodljajev z nožem. Ob 1. zjutraj avizirani rešilni Oddelek je ponesrečenca odpremil v mariborsko bolnico. Njegov položaj je precej resen, ker so ga napadalci ranili tudi blizu hrbtenice.
Smola.
»Tvoja zaroka z Elzo je torej raz* drta?«
»Da, rekel sem ji, da morava počakati, dokler ne umre moj bogati stric. Sedaj pa je «■ poročila njega.«
Marlfoffrir! ▼ F C F R s ! K Jutra
V M arifiotfti, Hrte 18. julija 192!>,
Bolgarija v mestu in na
deieli
Življenje Bolgarov se v marsičem razlikuje od onega naših ljudi, najsibo to že po mestih ali priprosto življenje na kmetih. Že v času so za eno uro pred nami, imajo namreč vzhodno-evropski čas, do-čim mi računamo s srednjim. Na ta razloček opozore vse popotnike že na ru-munski meji, da si pomaknejo svoje ure za 60 minut naprej. Cariniki so povsod enaki; priznati se jim pa mora, da so strogo objektivni, nihče pa ne more trditi, da bi ne bili korektni in uljudni na-pram tujim popotnikom. »Imate kako prepovedano blago, kvarte?« »Ne.« Dobro, in popotnik zopet zapre svoje kovčke in sitna zadeva je rešena.
Izstopili smo v mestu Lom. Že po zunanjosti se razlikuje od naših mest. Ima sicer široko glavno cesto in še mlade nasade in zdi se spočetka, da je vse kakor pri nas, vendar pa že po par korakih opaziš, da so tu razlike, preko kterih ne moreš, da jih ne bi vsaj z eno besedo omenil. Naj povem tu le par kratkih pri-
Mariborski	in
merov.
V mestih skrbijo samo gospodje (pa tres familias) za kuhinjo in življenske po trebščine. Tako se more opazovati v jutranjih urah gospode iz vseh, tudi najvišjih slojev, kako na trgu kupujejo živila in jih v mrežah, kakor pri nas gospe ali služkinje, dostojanstveno nesejo proti do mu. Oni tudi doma ali na letovišču vse to očistijo, zrežejo in pripravijo za kuho. Zaradi prehude vročine poleti ne kuhajo doma, ampak jim ta posel opravi pek, ki se mu za to odšteje dva leva na dan. Po zimi pa že zaradi toplote doma kuhajo jedila. V mestih se celo življenje odigrava javno, tako da se vse delo in trgovanje more opazovati iz ulice. Večinoma trgovine nimajo tistih velikanskih izložbenih šip, tu je vse odprto in vse blago na tleh, bodisi zunaj ali pa v notranjosti lokala. Tudi obrtniki ne skrivajo svoje umetnosti. Peki pečejo kruh, da se iz ulice vidi, kako ga devajo v peč in že pečenega mažejo z neko tekočino. Krojači šivajo pri odprtih oknih in vratih in svojim klijentom kar tam tik trotoarju pomerjajo obleko. Tudi advokati imajo svoje pisarne na cesto. Niso pa taki gospodje ko pri nas, niso tudi doktorji in nimajo sploh takih študij ko naši. Hiše za advokatske pisarne so nalašč tako zidane, da se pride direktno iz ceste v lokal, ki nobeden ni večji od mariborskih trafik in so samo s tankim zidom ločeni drug od drugega in jih je kakih 30 v eni vrsti in ulici. V Lomu samem jih je 30. Pravili so mi, da se tudi Bolgari zelo radi pravdajo, in kakor kaže figura, me moj informator ni mistificiral.
Gostilna v Bolgariji je kraj odpočitka ali bolje rečeno javen prostor kakor 11. pr. nas drevoredi in parki; to se pravi, tujec lahko mirno stopi v gostilno, da si tam odpočije in noben človek ga ne vpra ša, če želi kakega okrepčila. Tako more lahko nemoteno po več ur sedeti v kakem lokalu in more zopet iti, kadar in kamor se mu ljubi. Še le, če se pomigne natakarju, se bj-ez obotavljanja približa gostu in mu točno in brzo postreže. Snaga po gostilnah je vzorna, so pa tudi strogi higijenični predpisi, ki se jih mo rajo gostilničarji brezpogojno držati. Vsa jedila so pokrita, da jih ne onesna žijo muhe, in vsaka čaša se mora izprati s Čisto vodo, ne pa v umazani brozgi, kakor se to dogaja skoraj po vseh naših gostilnah in najboljših restavracijah.
V kinematografih se predvajajo filmi v bolgarskem in francoskem, Ufa-filmi pa v nemškem in bolgarskem jeziku. In teligenca govori razen bolgarščine še francoski in ruski jezik, natakarji pa so po večini Nemci in Avstrijci.
Zdaj pa še nekaj z dežele. Tudi tukaj se delo in življenje v marsičem razločuje od onega naših kmetov. Prvo kar sem opazil na vasi, je neverjetno pomanjka nje sadnega drevja. Namesto košatih jablan in visokih hrušk, ki so kras in bogastvo našega kmeta, se je po bolgarskih selih razpasla bodeča akacija In izpodri nila vse sadno drevje. V zahodni Bolgariji^ se lahko naleti na vasi, kjer ni dobit sočne jabolke, Če bi jo tudi z zlatom hotel odtehtati. Le Kjustendil, Plovdiv, Dub nica in še nekateri kraji producirajo toliko sadja, da ga celo morejo eksporti-fati. Ta del trgovine v Bolgariji ni še
urejen. Tudi krompir' primanjkuje. Pač pa je vrtnarstvo na najvišji stopnji. Spioš no znano je, da so Bolgari najboljši vrtnarji v srednji Evropi, niti Čehi jih ne prekašajo. Njih vrtovi so vseskozi vzorno urejeni in kar je za nas in sploh za vse, ki imajo kak vrt, zanimivo, je način, kako si Bolgari pripravijo vrt. Naj ga o-menim le s par stavki. Pri nas so grede visoke, med njimi pa izhojen pot, Bolgari pa delajo ravno narobe. Grede so nižje in poti visoki. Ti poti so obenem kanali, po katerih se steka voda na nižje ležeče gredice in tam tudi ostane, ker ne more odteči. Ko je gredica dovolj namočena, zapre lepo luknjo, in voda hiti do bližnje in dalje do zadnje. Treba je samo par ljudi, ki jo vodijo.
Kar se tiče živinoreje, opažam živino, ki liči močno ogrskim sekom, samo, da nima tako dolgih rogov, je pa dobro rejena in snažna. Krav je malo, ker se vse opravlja z voli-in bivoli, naravno, da zato tudi primanjkuje kravjega mleka in si pomagajo z ovčjim in bivolskim mlekom iz zadrege. Ker rabijo vole za vprego, se samo po velikih mestih dobi goveje meso, po manjših selih pa jedo bolj jagnjetino, perutnino in meso koštrunov. Sira a la Bohinj tu sploh ne poznajo, pač pa postavi vsak gostilničar brezplačno pred goste »ovčje širine«, t. j. neke vrste skuta, ali bel svež močno soljen sir, kakor se navadno zauživa po naših kmetskih hišah.
Ovc imajo Bolgari silno mnogo, rav-notako svinj, ki jih poleti v velikanskih čredah pasejo izven vasi na obširnih po janah. Ker pridelajo seljaki za svoje raz mere neverjetno mnogo zrnja, ki ga ne morejo spraviti v pravo ceno, se raje pečajo s perutninarstvom in svinjerejo. Dobro opitana perutnina in svinje se lažje in za dobro valuto eksportirajo v inozemstvo in kmetu je ves trud povrnjen Pripomniti pa moram tukaj, da Bolgari ne poznajo hlevov in svinjakov v našem smislu. Poleti in po zimi so konji (teh je malo), goveda, ovce in svinje na planeti Od spomladi do jeseni so itak vsi četvo-ronožci na paši, po zimi pa leže doma na dvorišču. Napravijo jim le toliko strehe, da jih vsaj malo zaščitijo pred snegom in dežjem. Svinje pitajo samo s sirovo pičo, z zrnjem in raznimi odpadki; tako ogromnih kotlov namreč niti ni tu kaj, da bi se za toliko živali moglo istočasno skuhati piča.
Ker so v Bolgariji tudi volkovi in bi bila živina brez vsake varnosti proti njih drznim napadom, redi ali bolje rečeno strada vsak posestnik neverjetno veliko število psov. Ti psi, vsi enako ve liki in ene pasme, na pol divji, mršavi in sestradani, so ponoči velika nevarnost za vsakogar na cesti. Zato pa noben človek ne sme brez palice na cesto. Gorje mu, če ga te mrcine brez vsake obrambe dobijo na samem. Zdravnik mi je pravil da je imel že več slučajev, ko so psi pa santom cele kose iztrgali iz meč in jih požrli.
Bolgarsko ljudstvo je silno gostoljub no. Ravno včeraj sem bil na nekem go dovanju in reči moram, da ne vedo, kako bi najlepše postregli svojini gostom. Če tudi nisem vsega razumel, kar se je go vorilo pri mizi, čutil sem pa, da se šte jejo srečne, da imajo tujega človeka gosteh, kateremu morejo postreči. O go steh in gostijah, ki sem jih tudi že videi pa morda prihodnjič.
Janko Arnuš.
Posledice pogodbene pošte u Studencih
so vedno večje in občutljivejše za prebivalstvo. Te dni hodi po Studencih davčni organ in izvaja rubež zaradi neplačanih davkov. Kakor je znano, se davki plačujejo potom poštnih položnic, katere dostavlja davčna uprava po pošti davčnim obvezancem. Davčni organ trdi, da so bile poslane poštne položnice že pred dvema mesecema — torej ravno času, ko je postala pošta na veliko škodo prebivalstva in ugleda poštne uprave iz erarične — pogodbena. Stranke pa zatrjujejo kar po vrsti, da niso prejele od pošte nikakih položnic, kar je docela ver jetno pri kaosu, ki je zavladal na pošti v Studencih, odkar je pogodbena. Strankam se računajo seveda zamudne obresti in stroški za rubež, dasi ne nosijo krivde, če se jim niso dostavile položnice. Zato se jih upravičeno polašča nevolja nad takimi razmerami. Davki so itak občut-jivi v današnjih časih. Njih trdota pa sc na tak način še mnogo poveča. Zato ponovno pozivamo in prosimo poštno upravo, da naj že vendar enkrat napravi na cak način konec sedanjim poštnim razmeram v Studencih, ki so neznosne za prebivalstvo in ne delajo časti ugledu poštne in državne, uprave.
Gosti iz Nemčije v Mariboru.
Davi je prispela v naše mesto skupina gimnazijcev iz Pirne, Dresdena, Nien burga ob Weseri ter iz Hamburga. Dijaki so na ekskurzijskem potovanju po Štajerski in Burgenlandu ter jih voci prof. dr. Grudig iz Dresdena. V Maribor so napravili kratek izlet iz Gradca in so bili povsod najprisrčneje sprejeti. Po poldne so se odpeljali zopet v Gradec in odnesli s seboj najboljše utise.
Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru
ima drevi ob 8. svoj članski sestanek akademski soba v Narodnem domu. Ob ravriaval se bo počitniški program. Pri dite točno 1 — Kniižničar.
Po petih dneh prve aretacije!
Po odmoru 5 dni so bile od včeraj n:» danes izvršene prve aretacije. Feliks Friedl je moral v zapor radi suma tatvine, a tri gracije: Marica Roškar, Keti Vrabič in Marija Muhič radi prepovedanega prodajanja ljubezni. Zadnji dve sta priznali, da jih sili socijalna beda v ta posel. Vse tri je policija oddala v bolnico, odkoder pridejo na okrajno sodišče. — Vsega je bilo vloženih prijav 25, od katerih odpade na prestopke po cestno-policijskem redu 12 slučajev, torej skoro polovica; ostale prijave se nanašajo na običajne dogodke in nerodnosti.
Srbski seljak na našem trgu.
Srbski seljak Dragoljub Todorovič !z beograjske okolice je pred Marijino soho na trgu razpostavil svojih 10 košar paradižnikov in hrušk. Kljub dolgi poti iz Beograda v Maribor prodaja kilogram paradižnikov po Din 5.50, dočim se prodaja pri nas ista količina slabše robe od Din 10 do 12. Lepe hruške nudi za Din 7.— kilogram, pri nas stanejo 12—14 Din. Branjevke prekupčevalke so se podvizale za ceno zalogo in nastalo je pravcato porivanje. Srbski seljak je seveda takoj prodal vso zalogo.
Koncert v Astoriji.
Na vrtu kavarne Astoriia dnevno večerni koncert.	1720
Usodna automobilska nesreča pri Bresternici
Karambol tovornega avtomobila s kolesom. — Smrtna žrtev.
Sinoči, med 6. in 7. uro zvečer, se je na znanem klancu med Ravnjakovo tehtnico in Brudermanovo gostilno dogodila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev.
Po klancu je peljal šofer graščine VH-tovž s svojim težkim tovornim avtomobilom. Za njim 'je privozil na dvokolesu 43-letni viničar viltovške graščine, Jožef Kupljenik iz Jelovca, ki je hotel na desni Strani prehiteti avtomobil, kar pa je postalo zanj usodepolno. Vsled nesrečnega manevriranja s kolesom, y-> prišel s sprednjim delom kolesa pod zadnje desno kolo avtomobila, ki je po dancu navzdol že sam od sebe povišal svojo brzino. Katastrofa je bila neizogibna. Jožefu Kupljeniku je avtomobilsko
kolo razbila lobanjo in ga tudi sicer precej razmrcvarilo. Bil je takoj mrtev. Mariborski rešilni avto, ki je bil takoj na kraju nesreče, se je moral vrniti prazen. Vsaka pomoč je bila zaman. Pokojnik zapušča ženo in tri otroke.
Ravno na tem kraju, ki je zahteval novo žrtev,-se je pripetilo že več resnih avtomobilskih nesreč, ker je tamkaj cesta izredno ozka. Tako je bil svoječasno tudi gostilničar Bruderman sam težko ranjen. Vso tragiko povečuje še dejstvo, da Kupljenikova družina po starem viničarskem redu ni bila zavarovana, dočim določa novi viničarski red zavarovanja glavarja družine za slučaj smrtne nezgode.
Oblastna cesta u 51ou. gorice
Lansko leto je prevzela ob'ast od c-krajnih zastopov cesto, ki vodi od Laj-teršberga do Radgone, v svojo upravo ter jo pričela že v jeseni preurejevati. Pričetek je bil prav dober in je morala tako temeljitost dela kakor tudi kakovost materijala, ki se je uporabljal, razveseliti vsakega prijatelja napredka. Tudi letos se je pričelo delo z isto temeljitostjo in napreduje razmeroma jako hitro, tako da ni izključeno, da bo cesta v polovici pota do Sv. Lenarta do jeseni dograjena. Gradbeno vodstvo pa si ni ctavilo za cilj le tlakovanje in razširitev ceste, mar več je prevzelo v svoje načrte tudi skrajšanje nepreglednih in ostrih ovinkov. Ravnokar se vrši v tej smeri nov> gradba ceste pri Gdtzovi puši, kakir pred Sv. Marjeto. V trajno škodo lepega načrta in v veliko nevoljo vseh prizadetih vozačev pa smo morali ravno te dni ugotoviti, da se je posrečilo raznim intervencijam, da je moralo gradbeno vodstvo izpustiti izravnavo enega najvažnejših ovinkov, to je onega pri krčmi Ferk. Kako nevaren je ta ovinek, kaže najboljše okolnost, da sta samo letos na tem ovinku padla dva avtomobila v jarek. Obžalovati moramo, da celo ljudie. ki se štejejo med inteligentne, ne uvidijo trajne nepopravljive škode, ki jo prizadevajo tako lepemu podjetju, kakor je ravno izgraditev te obmejne ceste. Še bolj pa je obžalovati, da ne ostane v tako važnih tehničnih vprašanjih odločitev strokovnjakom.
šolah v Mariboru. V okolici bivamo večinoma delavci. Z naraščajem smo hvala Bogu blagoslovljeni. A drugega otrokom nimamo dati, kakor da jih naobrazimo za kak praktični poklic. Mojstri in moj-strinje zahtevajo od syojih učencev že vsi meščanskošolsko predizobrazbo, a pot v meščansko šolo je odslej našim > trokom zabranjena.
Mestna občina ne zmore več sama stroškov za šolanje vseh svojih in tujih učenecv, a okoliške občine izvečina nimajo smisla za nadaljno izobrazbo svojih otrok in nočejo ničesar prispevati. Tako je bila mestna občina mariborska prisiljena, skleniti, da v bodoče ne sprejme več okoliških učencev v meščanske šole. Prizadeti starši smo radi tega obupani ter ne vemo izhoda.
Prosimo tem potom vse okoliške občine, da izjavijo že -enkrat mestni občini, da so pripravljeni prispevati za šolske prostore in njih vzdrževanje, prosimo pa tudi mariborski šolski odbor, da bi poizkušal najti kak način, s katerim se bo omogočilo še nadaljne šolanje okoliških učencev na mariborskih meščanskih šolah. Prosimo pa končno tudi vse one, ki imajo v rokah vpliv in oblast, da zastavijo na merodajnem mestu vse sile v prid izobrazbe delavskih sloiev. — Prizadeti starši.
Kaj bo z zunanjimi učenci na meščanskih šolah?
Čim hitreje minevajo počitniški dnevi, tembolj skrbi nas starše iz bližnje mariborske okolice, kaj bo v prihodnjem šolskem letu z našimi otroki na meščanskih
Nezgoda pri kopanju.
Sinoči si je pri kopanju ob Pristanu ranil obe koleni 13-letni Joško Špindler. Dobil je vreznine od številnih črepinj, katerih je v Dravi vse polno. Poleg razbitih steklenic, ki so zakrivile že marsikatero nezgodo kopalcev, se nahaja na dnu vse polno zarjavelih kosov železa in pločevine. S to sumljivo vabljivo prednostjo se ponaša tudi staro mestno kopališče pri Kaferju.
fpomlniaite te CMD
V Marlfioru, dne 18. julija 1929.
Mariborski V E C E R N 1 K Infra
Slran 3.
Skrivnostni otok Bowysland !
I/- »h »1.<	r\	c	4-	r\	ni	1	J	a
OTOK, KI SO GA STO LET POGREŠALI. — ŽIVALSTVO IN RASTLINSTVO IZ PREDPOTOPNE DOBE.
Te dni se je vrnila v Newyork Jnanstvena ekspedicija Ameriške geografske družbe, ki se je bila početkom letošnjega leta podala na dolgo pot, fe poišče in razišče skrivnostni otok Bowysland, ki se nahaja sredi med ogromnimi vodovji, ki oblivajo Južno Ameriko, Avstralijo in Južni tečaj. Prvo poročilo o eksistenci tega otoka ie dobilo kulturno človeštvo pred približno sto leti, ko ga je slučajno odkril angleški kapitan Georges Bowys, Do katerem je dobil svoje ime. Kapitan Bowys je poročal, da je naletel v vodovju južno od Tihega oceana na otok, ki ni obljuden in ki tudi ni obra-ščeri z drevjem ter po njegovi sodbi nima višje razvitega živalstva. Njegovo poročilo so tedaj sprejeli z veliko skepso in se je splošno domnevalo, da gre za navadno raco. To domnevo je potrdilo tudi poznejše prizadevanje nekaterih raziskovalcev, ki otoka kljub vsemu iskanju niso mogli najti.
Tako je človeštvo sčasoma popolnoma pozabilo na ta otok in bi se ga gotovo ne bilo nikoli več spomnilo, ko bi ne bilo lansko leto zainteresiralo javnosti zanj poročilo neke ameriške kitolovske ekspedicije, ki je otok našla in ga površno preiskala. O tem so pisali takrat tudi naši časopisi, vend&r pa ni bilo znano, da li je omenjeni otok zares Bowysland al kak drug, še neodkrit kos kopne zemlje sredi večnega morja.
To skrivnost je imela torej rešiti omenjena ameriška znanstvena ekspedicija, obenem pa ugotoviti tudi njegovo natančno lego, velikost, geološko strukturo, klimatične razmere ter proučiti eventualno floro in fauno Ekspedicija se je v januarju letošnjega leta podala na pot in je po večte> denskem iskanju zares našla omenje ni otok in ugotovila, da se njegova le ga in struktura ujema z opisom kapi' tana Bo\vysa. Našla je tedaj že skoraj sto let pogrešani otok Bowysland,
Bowysland je majhen otok vulkan-
skega izvora, ki obsega komaj nekaj več kakor 10 kvadratnih kilometrov, ie 6 kilometrov dolg in na najširšem mestu 1.5 km širok. Najvišji vrh na otoku je za 279 m dvignjen nad mor-
sko gladino. Otok sam na sebi je to- Pišem knjigo o Bogu.« rej dokaj neznaten in bi bil brez po- »Ali ni to težka, neprimerna nalo-mena, ko bi ne bila ekspedicija našla ga za politika vašega formata?«
na njem rastlinstvo in živalstvo, ki vzbuja že zdaj v znanstvenih krogih veliko zanimanje. Mnenje kapitana 3owysa, da na otoku ni dreves in večjih živali, je bilo namreč le v toliko pravilno, da tam ni gozdov ali ve-ikih sesalcev, nahajajo pa se v no-
Kmalu po svojem odstopu je veliki francoski državnik Clemenceau sprejel ministra Tardieu-a.
»Zdi se mi, da ste se pomladili«,- ga je pozdravil Tardieu.
»To napravi delo.«
»Vi delate? Kaj pa? Ali pripravljate svoje spomine?«
Ne! Niti minute ne smem zgubiti.
»Težka pač, nikakor pa ne neprimerna. Kajti v taki knjigi se lahko piše o vsem, celo o — Poincareju.«
•
Na zadnji pariški izvedeniški konferenci se je pritoževal zastopnik Ru-munije, da se Pierpont Morgan pre-
tranjosti otoka, posebno po tesnih do- malo ozira na male države.
inicah ob vodi pravi gozdovi grmovja in nižjega drevja, ki spominja na predpotopne orjaške preslice in praproti. Sploh vsa flora na tem otoku je kakor botanični vrt matere narave, ki je v njem hotela hraniti današnjemu človeštvu za spomin nekatere rastlinske vrste, ki so drugod že davno izumrle.
Kakor rastlinstvo, tako pa je tudi živalstvo na Bo\vyslandu silno zanimivo. Po predpotopnem presličevju
Sperf
»Le potrpite«,' ga je pomiril Morgan, »saj vam je znano, da so vaši in teresi v sigurnih rokah«.
»Celo v preveč sigurnih rokah«, je pripomnil zastopnik Rumunije. Kajti vi le redkokdaj izpustite, kar enkrat držite«.
Jusserand, francoski poslanik v Washingtonu, je živel več let čisto v ozadju. Malokdaj je prišel v Belo hišo ih se ni brigal niti za veliko niti in praprotovju tega otoka se spreha- lza malo politiko. Ko je prišel Briand jajo kuščarji, ki so brez dvoma dege- v Washington na prvo razorožitveno nerirani potomci nekdanjih savrijcev, konferenco, je hotel oddati svojo' vi-po'vodah pa žive ribe, ki žive lahko zitko tudi pri poslanikih ostalih "za-tudi na suhem (ceratodus). Te živali vezniških držav. Jusserand ga je so torej v tesnem sorodstvu s sličnimi spremljal. Najprej sta se peljala na doslej znanimi živalskimi vrstami v japonsko poslaništvo. Jusserand je po Avstraliji in Novi Zelandiji, so pa de- vedal šoferju ulico in številko. Ko so loma še bolj primitivne in prvotne, dospeli tja, so bila vrata zaprta. Jus-Poleg teh živali pa je našla ekspedici- serand je pozvonil, ja tudi več vrst žuželk, ki so se sa- »Želite?« je vprašal vratar. mo tam ohranile. Največje živali na »Priglasite nas gospodu poslani-otoku so pa majhni, našim ježem po- kul« dobni vrečarji, ki pa nimajo bodic,	»Kateremu poslaniku?
temveč dolgo in silno gosto dlako.	»Japonskemu vendar!«
Vse torej kaže, da je bil ta otok ne- In hišnik je smehljaje odgovoril: koč zvezan z Avstralijo, se je pa po-1 »Oprostite, japonski poslanik se je že zneje ločil od nje in ohranil svoje prastaro živalstvo in rastlinstvo, ki se je tekom dolgih stotisočletij prilagodilo sicer mrzlemu, skoraj arktičnemu podnebju, je pa kljub temu ohranilo svojo zanimivo prvotnost.
pred tremi leti izselil iz te hiše«.
O nalogah novega filma
SLAVNI RUSKI REŽISER WERTH OFF NA ZMAGOSLAVNI TURNEJI
SKOZI NEMČIJO.
Minule tedne je po raznih mestih Nemčije (v Berlinu, Dessau-u, Hanno-veru. Stuttgartu, Essenu, Frankfurtu, Mtinchenu itd.) predaval slavni ruski filmski, režiser Werthoff, tvorec znamenitega filma »Potemkin«, o nalogah nove filmske umetnosti. Njegova turneja se je spremenila v pravi triumf, ako smemo soditi po časopisnih vesteh in splošnem interesu javnosti ter Posameznih strokovnjakov.
Werthoff si je s svojim filmom »Potemkin« že ustvaril renome v zapahni Evropi. On sam pa ne smatra tenu« i!ma> ki je remek-delo sočasne ‘rfif umetnosti, za dovršeno delo, antpak j§če vedno nova pota. Pravi, jtr,.36* Potemkin« še vedno »gleda-1 r J? : gledališka igra, ki je filmski Posneta. To - pravi Werthoff -ne sme mu, zakaj samo pravo, vsakdane ^vljenje naj služi kino-opera-terju kot .materijal, iz katerega bo zgradil svoje delo. Banalnosti in ku-rioznosti takozvanega »navadnega« življenja so neizčrpen vir, iz katerega lahko črpa filmska umetnost, samo jih je treba najti, videti in — urediti. To je vse delo filmskega režiserja, ki kakor naturalistični pisatelji, ne sme ničesar »izmišljati«, ampak zaupati samo svojemu dobremu očesu. Oko opazovalca in §e bolj fotografska kamera sta edina pomočnika pri ustvarjanju umetniškega dela.
Po teh svojih načelih je Werthoff že izdelal nekaj večjih filmov. Ne davno so v Moskvi predvajali fiim »Človek s kinoaparatom«. najnovejši te serijo. Cele mesece se je ljudi trlo Pred ftkria'!ščem. kjer so ta film igrali. Taksen interes ie zbudil ta film. ki sč	razlikuje	od	filmov, ki
smo jih mi vajeni. To ni »teater« ne
v dobrem in ne slabem pomenu besede, tu ni zapletljajev, peripetij, ne scenarijev iz mavca in papirmašeja: Werthoff snema n. pr. v bolnici porod v vseh njegovih fazah, delavce v tobačni tovarni, staro ženo na grobu, pisarja v uradu, razsmejanega kričača, ki berači po ulicah, starca, ki se vspenja na hrib ... vse samo pristno in golo življenje, in vse to položi v skladno celoto, ker je kinooperater posnel ono, kar je bistveno in tipično, kar kaže ljudske napore, boli in radosti bolj resnično nego dolgočasne analize psihološkega romana ali najbolj umetni zapletljaji filmske drame Nemški in drugi listi povdarjajo, da je takšna umetnost mogla iziti samo iz današnje Rusije, kjer ni Hollywoo-dov in drugih pritiklin ameriškega filma. Tudi v Mariboru smo nedavno videli tak naturalistični film »Vas greha«, ki je ves -posnet po pravem pravcatem življenju, in ki ga je režirala gospa Preobražehskaia.
moderna Rngora
Turška vlada je svoječasno sklenila, da Angoro, glavno mesto nove Turčije, popolnoma modernizira in je tozadevno odobrila regulacijski in stavbeni načrt znamenitega nemškega gradbenega strokovnjaka, prof. Jansena, ki je že prispel v Angoro, da izvede svoj projekt. Gradbeni oddelek v Angori je za pokritje pr vili izdatkov najel posojilo v znesku 200.000 turških funtov. Po načrtu Jansena se moderna Angora ne bo dosti razlikovala od ostalih glavnih mest. V me stu ne bo niti širokih trgov niti visokih hiš. Vsa poslonja bodo enakega tipa s tremi nadstropji. k%r je baje Malo Azijo rtyfboll zdravo.
O priliki neke konference v Londo nu, na katero je bil povabljen poleg Herriota tudi nemški državni kance-lar Marx, je šel Herriot zvečer v neko gledališče, kjer so igrali neki Sha-wov komad. Naslednje jutro ga je vprašal Macdonald:	»Ali	vam	je
predstava ugajala?«
»Ne ljubim Shawa. Vrh tega sem na povratku srečal še Marxa, ki mi je neprestano pripovedoval o miroljubnosti in dobrih namerah Nemčije. Vso noč nisem mogel zatisniti očesa«.
»To si lahko mislim«, je odgovoril Macdonald, »kar dve slabi predstavi naenkrat, to je na vsak način preveč«.
Herriota je nekega dne trgal rev-' matizem. Posebno na rokah.
»Na obeh rokah?« ga je vprašal neki žurnalist.
»Ne, le na desni!«
»Torej celo tu imate opraviti z desnico.«
Noui uelezrafcoploui
Komandant amerikanskega mornariškega zrakoplovnega pristanišča v Lakehurstu, komander Rosendahl. je imel te dni na univerzi v Filadelfiji predavanje o obeli velezrakoplovih, ki jih grade sedai v Akrotiu za ameriško mornarico.
Ta dva zračna kolosa bosta trikrat večja od »Grofa Zeppelina« in bosta mogla nositi vsak po pet normalnih bojnih letal. Opremljena bosta z aparati in pripravami, ki bodo omogočale, da bodo letala na njih lahko tudi med vožnjo zrakoplovov startala in pristajala. Zračna kolosa bosta imela pri srednji hitrosti 90 km na uro akcijski radius za okrog 16.000 km. pri maksimalni hitrosti 140 Jon na uro pa akcijski radius za 10.000 km. Zrakoplova bosta lahko cele tedne vztrajala v zraku, ako pa se bo lahko nemoteno vršila še dobava bencina v zraku, potem bi zrakoplova lahko ostala toliko časa v zraku, dokler ne bi dobili člani posadke sive lase.
Pri sedanjem stanju letalstva so po Rosendahlovem mnenju le zrakoplovi pripravni za daljše vožnje za krajše razdalie na letala.
Kongres vseh jugoslovanskih kolesarskih društev v Celju.
V nedeljo, 21. t. m. priredi Koturaški Savez SHS veliko zvezno vožnjo v Celju, kjer se bo predpoldne vršil prvi kongres vseh kolesarskih društev vse države. Ob tej priliki priredijo vsi klubi mariborske oblasti pod vodstvom Zveze kolesarskih društev skupno dirko v Celje. Start je določen pri mestnem vodovodu ob 5.30 zjutraj. Te dirke se udeležita mariborska kluba »Perun« in »Edel-weiss« ter »Poštela« iz Radvanja. — Mariborski udeleženci kongresa in izletniki pa odhajajo že ob 4.15 z Glavnega trga. Ker bodo dirke najbrže že okrog 9. dop, končane, se bo začel prvi' kolesarski kongres ob 10. dop., na kar se zunanji udeleženci opozarjajo.
Finale za llgerjev pokal.
SK Maribor in SK Železničar si. sto-ita.že drugič.nasproti v finalu za. Ilger-jev pokal. Lani je zmagal Maribor., Po propozicijah si osvoji pokal dvakratni zmagovalec, bodisi da zmaga v presled-dh ali zaporedoma. Maribor brani pokal in bo gotovo napel vse sile, da si ga o-svoji. Borba z žilavimi Železničarji pa ne bo lahka. Tekma bo nudila zanimivo borbo in zasluži v polni meri pozornost športne publike.
Stota tekma Frana Korena.
V nedeljo ob odigral znani branilec »Čiro« stoto tekmo za klubove ' barve. Čestitamo!
Službeno iz Z. N. S.
Sodniški izpiti se bodo vršili dne 20. in 21. julija v Ljubljani. Teoretični izpiti v kavarni »Emoni«. — Franki.
• Službeno iz sodniške sekcije.
Kandidati, ki nameravajo polagati izpit za savezne sodnike, naprošam, da se u-deleže v petek, 19. julija, sestanka v kavarni »Jadran« ob 20. uri. — Tajnik.
Službeno iz MO.
V nedeljo se vrše naslednje tekme.* SK Maribor—SK Rapid rezerve ob 15.30 uri; SK Maribor—SK Železničar ob 17. uri. Službujoči odbornik g. Ilovar. Juniorska pokalna tekma SK Maribor— SK Rapid se ne bo vršila. — Tajnik.
Od ueselja umrl
Stari upokojeni gimnazijski profesor Andre Figuet iz Toulona v Franciji je napisal opereto »Mutasta ženska«. Zaman se je dolgo trudil, da bi spravil svoje delo na oder. Njegova največja želja je namreč bila, da bi videl in slišal svojo opereto v gledališču. Toda vsa. pariška gledališča so . odklonila njegovo delo. Pred kratkim pa mu je gledališče v Tou-Ionu sporočilo, da je njegova opereta sprejeta. Starček je bil ves iz' sebe. Razveselil se je te vesti tako silno, da ga je od silnega razburjenja zadela kap in je takoj umrl.
Pomožni fond za samomorilce
Neki velik časopis v Ne\vyorku ie u-stanovil pomožni fond za samomorilce. Fond ima namen, priskočiti ljudem, ki v trenutni denarni stiski v obupu ne vidijo drugega izhoda kakor v samomoru, na pomoč. Časopis da denar na razpolago brez dolgega povpraševanja in poizvedovanja. Seveda pa si le poskrbe zadostne informacije, ali je prosilec v resnici v denarni stiski ali ne. Fond obstoja iz javnih ustanov, iz donosov dobrodelnih pred stav in drugih sredstev. Določen je tudi za božično obdarovanje siromakov in rešitev rodbin, ki so v veliki bedi.
Hud sovražnik žensk
je ruitiunski profesor Stanesti Pope-scu, k| je bil vladni odposlanec pri maturi na gimnaziji v Kišinjevu v Besarabiji. Vrgel jc vseh.84 ženskih maturantk. Stariši so poslali ministru dolgo protestno brzojavko, v kateri povdarjajo, da je Popescu znan zagrizen antifeminist in da je vsako maturantko vrgel z opombo: »Zenski je mesto v kuhinji!« Ministrstvo je odposlalo nadzornika Holbanav da zadevo nreišče.
stran *
V .MsrIHorr. cine''"18, lulffa 1925.
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedsvlnskl roman iz starih Benetk 119
Cetvorica krepko zvezanih mož je sedela drug ob drugem, naslonjena s hrbtom na granitni zid.
»Dva je bilo treba ubiti,« je dejal Sandrigov pribočnik.
Sandrigo je brezbrižno skomizgnil z ramami.
Ozrl se je na jetnike in dejal:
»Odvežite jih.«
V par trenotkih so bili vsi trije odvezani in so vstali.
»Dobro me poslušajte,« je dejal Sandrigo. »Bili ste iz moje čete. Uprli ste se mi ter obljubili pokorščino spletkarju, človeku ki ni in ne bo nikoli naš človek. Se več: jaz prihajam iz Benetk, imel sem priliko’ zbližati se z ljudmi, ki sem jim potem izvabil resnico o tem človeku, ki je prinesel takšno zmešnjavo v našo organizacijo. Ali veste, kdo je tisti, ki ste ga slepo sprejeli za svojega poglavarja? Eden izmed glavnih agentov Sveta Desetorice. Njegov načrt je jako enostaven: navdati vse pogorske čete z zaupanjem vase, preslepiti jih, zvabiti jih v Benetke ter jih prijeti vse naenkrat.«
»Lažeš!« je dejal eden izmed jetnikov.
Sandrigo je vstal, nastavil cev svoje pištole na čeio tistega, ki je bil izustil te besede, in je dejal:
»Ali si trdno prepričan, da lažem?«
»Lažeš!« je odgovoril jetnik z neomajnim glasom.
Strel se je razlegal po jami.
Nesrečnik se je zrušil z razbito glavo; med razbojniki se je oglasilo mrmranje plahega občudovanja.
Sandrigo je hladnokrvno sedel nazaj na svojo klop.
»Nadaljujem,« je dejal. »Ali hočete biti naši? Ali hočete ponoviti našim zapeljanim tovarišem, kar sem vam pravkar povedal, ter jih posvariti pred strašno nevarnostjo, ki se ji izpostavljajo? Če ste možje, če ste pravi razbojniki, boste sprejeli moj predlog in rešili svoje brate. Jaz pa hočem pozabiti, kar je bilo, ter vas pripustiti k delitvi zakladov, ki so tukaj spravljeni. Odločite se takoj.«
»Sprejmem!« je dejal eden izmed jetnikov.
»Tudi jaz sprejmem!« je menil drugi.
»In ti?« se je Sandrigo obrnil k tretjemu.
»Jaz pravim tako, kakor ubogi Luiži: lažeš!«
»Ti bi torej rad šel za Luižijem?« je zarjul San-
drigo.
»Da, rajši, kakor da izdam poglavarja. In tudi vidva se bosta prej ali slej pokorila za svojo strahopetnost. Le ubij me, Sandri...«
Nesrečnik ni imel časa, da bi dogovoril.
Sandrigo je z bliskovito kretnjo dvignil svoje bodalo; rezilo se je zadrlo v jetnikove prsi do ročaja.
Izdajalca sta prebledela in obrnila glavo na stran.
»Vama je odpuščeno,« je rekel Sandrigo. »Odslej sta zopet naša, kakor da se ni nič zgodilo.«
Povesila sta glavo ter zamrmrala par besed zahvale.
»Pazi mi na ta dva fanta,« je zamrmral Sandrigo svojemu pribočniku na uho, »in na prvo znamenje... brez usmiljenja!«
Nato je dodal glasno:
»Zdaj pa začnite iskati!«
Ob teh nestrpno pričakovanih besedah so razbojniki zarjuli od veselja. Trske so se zasvetile, in kmalu se je začulo udarjanje krampov, s katerimi so na vseh koncih in krajih preiskavah granitno skalovje.
Sandrigo se je z bakljo v roki napotil proti ozadju votline...
Dospel je do krepko zapahnjenih vrat ter se sklonil in prisluhnil. Noben šum se ni oglasil.
»Ali je mož nemara že mrtev?« je mislil sam pri sebi.
Odprl je in vstopil.
Luč baklje je razsvetlila temnico.
V najoddaljenejšem in najtemnejšem kotu je čepela moška postava v raztrgani obleki, mršava in revna; njene oči so se svetile s čudnim bleskom.
Bil je Bembo.
Ob pogledu na tega neznanca, ki je vstopil z bakljo v levici in z golim bodalom v desnici — in rezilo bodala je bilo še krvavo! — je začel Bembo drgetati in se stisnil v svoj kot.
»Oh, vi me prihajate umorit!« je zajecljal. »Oh, saj vidim!... Neusmiljenemu Rolandu se njegovo, maščevanje še ne zdi popolno... on hoče še moje življenje!«
»Pomirite se!« je dejal Sandrigo.
Bembo ga ni slišal. Vse venomer je tarnal s svojim otročjim glasom, ki mu ga je bila dala groza, prestana v temnici.
»Ali še torej nisem dovolj pokoril? Da, moj zločin je bil strašen, in zdaj, ko sem sam trpel, si lahko predstavljam trpljenje, ki sem ga nakopal Rolandu. Toda vse ima svoje meje, tudi pravica kaznovati me! In vrhutega
povejte Rolandu, da je sam ravnotako človek, kakor jaz. Oh, povejte mu to in recite mu, da je najvišja pravica v božjih rokah. Da, v rokah Boga edinega! Kajti Bog, dasi kaznuje strašno, zna tudi prizanesti njim, ki se kesajo. In jaz se kesam! kesam se! Vse minute svojega strašnega življenja ga prosim odpuščanja!... Toda nihče me ne sliši, nihče ne sliši!«
Kardinal se je plazil po kolenih in se bil z rokami ob prsi...
Sandrigo ga je gledal z začudenjem, polnim zaničc* vanja.
»Glej, glej,« je mislil sam pri sebi, »kaj vse more tr* pljenje napraviti iz človeka!«
»Tale, ki zdaj tu ječi, je bil mogočen; vse se ga je balo. Začel je z ničimer, brez pomislekov, brez vesti, brez vere, pripravljen k vsemu, zmožen vsakaterega hudodelstva; in zdaj je postal šibek kakor dete, ki se boji nočne samote in plakaje kliče svojo dojiljo. K!a-verni človek! Da nisem prisegel Foskariju, da ga privedem nazaj, pustil bi ga tukaj, da segnije v gnoju svoje strahopetnosti!«
Na glas pa je dejal z grobim glasom.
»Dajte no, gospod kardinal; pokoncu! Saj ste vendar cerkveni knez! Kaj hudiča... Človek bi moral sam poklekniti pred vami, ne pa, da se plazite vi pred menoj po kolenih. Pokoncu svobodni ste!«
Bembo je kar okamenel, tako da niti ni mogel vstati.
»Svoboden?!« je zajecljal.
»Ali naj vam povem še enkrat: Svobodni ste; lahko odidete odtod, vrnete se v Benetke in zopet zavzamete svoje mesto med dostojanstveniki cerkve in v vojvodski palači, kjer vas pričakuje dož beneški!«
»Svoboden!« je ponovil Bembo. »Roland me torej pomilošča! Torej sem ga sodil prav! Oh, da, on je najplemenitejši človek na svetu! Oh, Bog naj ga blagoslovi!«
Potok solz mu je udrl iz oči.
»O gospod,« je zatulil. »Ali, če to ni resnica! Če je to samo muka, kakršno sem hotel pripraviti jaz njemn, ko sem ga posetil v njegovem peklu!«
Sandrigo se je sklonil, pograbil kardin?.la in ga postavil na noge. Surovo ga je stresel za rame.
»Tak ste res znoreli!« je zarenčal nad njim. »Saj vam pravim, da ste svobodni. In to ni nobena milost: Roland Kandiano ni tisti, ki vam vrača svobodo! Osvobajam vas jaz, Sandrigo! Dajte, odpraviva se, ne izgubljajva časa!«
Iščem s 1. oktobrom
službo pomočnice pri boljši šivilji. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Pomočnica«.____________1718
Kavarna »Park«
dnevno prvovrsten koncert.
1719
Oddam takoj opremljeno sobo
blizu glavnega kolodvora. Aleksan-drova cesta 57, pritličje desno. 1721
Strojepisko
za eno uro popoldne iščem. Ponudbe z zahtevanim honorarjem na upravo »Večemika« pod »Strojepiska«. 1722 Mirna stranka išče stanovanje, kuhinjo in sobo za takoj. Ponudba na upravo pod »Mirna«.	1716
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čev-ijev in sandalov, Vrtna ul. 8. Maribor.
Skoraj novo orlg. Peugeot-kolo
prodam za Din 1600.—. Albert Marčič, Tezno 78.	1705
V gostilni Kosič
na Frankopanovi ulici se dobe dnevno sveže in pečene morske ribe. 1691
Ribez, višnje In kosmulje
kupi Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva 9.	1693
Sprejmem učenko
za šivanje perila. Dobi že od začetka nekoliko plače. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1694
Išče se trisobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami, po možnosti v bližini parka. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«.
1707
Kavarna »Park«.
Dnevno koncert ob vsakem vremenu. Igra ruski kvartet.	1703
Cenjenim gospodinjam
se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič. Rotovški trg 4.______
Pozor stavbeniki!,
Prodam leseno stavbo v dobrem stanju z več sobami, stene deloma iz same plutovine (Korkplatten), deloma iz lesa in plutovine z mnogimi dobro ohranjenimi okni s šipami in vrati. Naslov v upravi lista.	1706
Sobo* in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro Jn okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Led na drobno se oddaja
dnevno od 6—8 ure. Volkmajerjeva ul. 5.	1446
veukaProdaja
'M|||||llilllllllllllllllillllll!l!Illlllllll!llllll!|llill!imillllllllllllllll!l!!lllllllllllllinnilllllllllIIIIIII||||||l’'
do znižanih cenah
leoi
Oddam stanovanje,
sobo in kuhinjo, proti odkupu celotnega pohištva. Naslov pove uprava lista.
Nogavice, pletenine, modno blago, galanterija, parfumerija, potrebščine za šivilje in krojače.
SLAVKO ČERNETIČ. MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 23
Vzorna gospodinja
vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sadje, sočivje itd., ker le v Rex-steklenicah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru
Ivan KovačiC
Koroška cesta 10 in Slovenska ulica 10. 1495
VSEH
VRST
NOGAVICE
nova špecijalna zaloga, radi vpeljave reklamna prodala po izredno — do 20% — Milanih CMtah
samo do 20. julija.
). KARNIČNIK, Glavni trg 11.
1197
Oglejte si cene in zalogo!
Prepričajte se!
AGAMJ ES
kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno!	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	dabalol
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.	1501
JzHaja Konzorcij »'Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	BrozoviC	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiska'”'!	d.	d.,	predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.