Leio Hl., šfov. 42. V Celju, sobota dne 9. aprila 1921. PavBaln? franko. ^^H^H £*ZL? ^>^Jfl ^^EbHH^^^T _58HW' ^ ^^^^M^Hl Studijska knjižnica dolž. iztis Ljubljana Stane visine stolpca 1 K 20 v. Reklama med^ekstom, osmrtnice in 7i>nv,",r- i K 50 v. — PoEamezna števliKa stane 1 K. Eziisfa vsali sorek, četricR in soboto. U?e-S»AšIvo Strossmajerjevci ui. St. i, I. nadstr. Telefon *i 53. UpravnlšIVO Strossmajerjcva ul. St. 1. pritlRje. Telefon St. 65 K.ičim kr. poStnega čekovnega nrada si. lO.OfiS. Po&đra»lM Trigtaiii! Pozdravljeni Triglavani, pozdravljeni vsi naši mili gostje, pozdravljeni v našem Celju- Akademiki, cvet naroda. naš up in nada boljše, lepše bodočnosti v prosti domovini, so med narni! Poznamo vašo zmagoslavno-trigiavansko zastavo; poznamo obraze vaših starejšin. ki so da-nes v Celju zbrani, iz ćasov naših bojev. Sami v težkih bojih z oholim buršev-stvom in nemštvom. ki jih je podpiralna vse kriplje akademični senat graške unt-verze, niste pozabili v najtežjih prilikah na naše Celje. Kolikokrat so stali v boju vaši starejšine s slovanskimi barvami Triglava na vročih naših tleh. kolikokrat so uarn vlivaii s svojo prisotnostjo, s svo- i jim mladim navdušenjem in vzglednim rodoljubjem novih sil v izmučene naSe duše! Kadar je bil pritisk sovražnika naj- : "hujli, vedno je bila akademična mladina i ona, ki ic s svojim odpovom najtrdovrat- ; nejše napade odbila. j V resnih, veselih in žalostnih prilikah \ smo vas pozdravljali na svojih tleh. Na svojih, pa žal potujčer.ih, ko nam uemšfca pest ni dala dihati. Vi ste sami čutili te spone in trpeli z nami. Vi ste trpeli in de-lali, kajti prisegli smo si, da ne odnehamo prej, dokler verige nišo strte in svoboda ne zasije. Prišla je! Danes ste res na svobodnih tleh. danes vas res. pozdravljamo v svojem mc-•stn, danes vam kažemo naše slovensko Ceije- Vaša zastava, izrečena vam leta tSW v Središću, osivela v bojnih pohoditi po mili domovini, ovenčana pri takih pri-fikah neštetokrat od nežnili rok. naj vc-sdo plapola v prostem celjskem ozračju! 45-letnico slavite — dolga je vrsta Tet in malo je društev, ki jim je tako slavlje prrsojeno- Se manj pa je takih, ki ima-jo za seboj tako pestro zgodovino dclo-vanja. Od leta 1875, ko so naši bojevniki v Gradcu ustanovili akademično društvo ter ga krstili »Triglav«, pa do danes, je zgodovma društva vrsta neprestanega dela in napredka- V prvih letih obstoja je bi! glavni namen društva, se vaditi v slovenski govorici, se medsebojno spozna-vati ter navduševati za narodno stvar. Kako kratke besede in kako po-membne za tista leta. Triglavanski zapis-niki nam dokazujejo, kako vestno in res-no se je ta program gojil in kake kreme-nite značaje in slavne može, ki še danes đelujejo širom naše domovina, je društvo v svoiih vrstan prva leta svojega obstan-gram društva letno izpopolnjeval in lz-fca vzgojilo! Seveda se je namen in pro-boljševal. Kot akadem-temiično društvo je Triglav v več pododborih skrbelo za vse.>transko duševno in telesno izobrazbo članstva. Zanemarjalo pa ni tucli do-siače, slovenske zabave, ki jo je vedno goiik). V nemškem Gradcu je bil Triglav vsa leta skala, na kateri je bil zidan trden temelj in dom slovenske učeče se mladine. Koliko stotin mehkih slovenskih đus bi bilo v teh letih utonilo v nemškem morfu. da jim ni bil Triglav zvesta opora in pribežališče. Iz Triglava so izšla po večini vsa drug'a naša društva v Gradcu, ki so zbirala naš živelj in ga resila potuj-čevanja. Kar pa je na društvu posebno simpatično, to je fcorka, srčna in prijateljska j vez, ki je spajala in spaja vse bivše in se- j danje Triglavane v pravo jugoslovansko j družino. Ta družina je bila većino tuđi v ! zvezi s svojo domovino. Ni pač leta, da nišo izleteli Triglavani v kak kraj domo- ! vine, kjer so se zbirali s svojimi stare;št- ' nami in prijatelji se oosvetovali o pre-teklem delu ter sklepali bojne nacrte zn bodoćnost. Triglav je čas'no prestal tildi dobe trpljenja vojnih let. Proganjan, za-sledovan in teptan, po prerbratu f-«. iskan kot hudodelec, je z žilavostjo in nepri- mernim požrtvovanjem ^tarejšm iu čla- | nov rešil ves arhiv ter velikar.sko knjižnico, ki je enake nima nobeno akademič-no društvo v ćeli Jugoslaviji, ter razpcl ^voja krila v belem Zagrebu- Tatu hoće s prenovljenim in ponovnim krepkim đe-lom nadaljevati pt>t in stremljenja, ki SO mu bila zarisana od nstanoviteljev in prednikov- Veliko število Triglavanov jo drjies med nami: že skoro starčki. zreli možje iu mladina. Na stotine in stoiine slovenskih in jugoslovanskih inteligentov, ki imajo solo in življenje ^Triglava« za se-boj, znameniti možje in značaji, pa so v duhu med nami! Vsi se spomiujajo z zanosom onih idealno lepih oločba se glasi: »Verski predstavniki ne stnejo rabiti svoje duhovne oblasti preko verskega bogoslužja in preko predpisov verskega značaja ali drugače pri izvrševanju svojih službenih dolžnosti v strankarske svrhe.« To se pravi: duhovnik ima v cerkvi učiti čisto versko resnico, ne pa uganjati politično gonjo proti Iju-dem, ki so morda bcijši verniki nego duhovnik sam, ne ino-rejo se pa strinjati s klerikalno politiko Onemogočeno naj bo duhovščini, da lz-rablja prižnico in spovednico v svrbo agitacije za klerikalno časopisje in za klerikalne kandidate ter da psuje z istih mest vse, kar se ne klanja njenemu diktatu. Onemogočeno naj ji bo, da izrabija cerkev za gonjo proti Sokolstvu. Onemogočeno naj ji bo — s kratkimi beseda-mi —, da v cerkvi podžiga politično-strankarske strasti. Vse to slovensko ljudstvo odobrava-Kdor hodi med našim priprostim ljudstvom, bo tuđi najbolj pobožne vernike videl zmajevati z glavo, ko duhovnik v cerkvi v besni strasti fanatićnega politika psuje na vse, kar ne trobi v klerikalni rog. In gotovo je, da leži velik del vzr<;-ka zadnjega klerikalnega poraza baš v dejstvu, da je duhovščina v svoji slepoti do nezavesti izrabljala spovednico in i prižnico v svoje strankarske svrhe. Določbi ustave, s katero se taka zloraba prepoveduje. se narod torej gotovo rre bo upiral. Z vsa besnostjo pa se je zajrrrala vanjo naša duhovščina v kleri-kalnem ćasopisju- Čudno: pravoslavna in muslimanska duhovščina. katero naredba istotako tiče kakor našo katoliško, se niti najmanj ne razburja- Naše klerikalno časopisje pa se povzpne do drzne trditve, da se s to določbo "vira cerkev v svobodnem izvrševanju svojega pokii- • ca ^»Sloveiicca 7- apr.), da bo nastaio vskd nje med katolicizmom in pravo-slavjem dosedaj nepoznano nasprotstvo (istotam), hujska duhov.v;ino že danes na nepokorščino proti tej c'oiočbi (istotam) in naznanja »napete razmeres med Vatikanom in Jugoslavijo (istotam*. Določbo, ki nima v sebi nobene protiverske ten^-dence, ki je nasprotno v svojem bistvu še zaščitnica pravega verskega čustvova-nja. ker prepreča njega zlorabo, imenuje-j<> kulturnobojno in kričijo in vpijejo tako, kakor da se vsled te določbe rušijo žt temeLii katoliške cerkve. Mi pa pravimo: če je katoliška cer-kev v svojih temeljiti tako slaba, da^ tic more živeti brez strankarsko-politićne hujskarije in gonje, brez zlorabe prižnice ] in spovednice proti neklerikainirn organi- i zacijatu in osebam, potem naj se zruši. i Žalostno je, da ji klerikalno časopisje | nepremišljeno daje tako slabo izpričeva- ; lo njene notranje sile. Dosiedno stoječ ua ; stališću, da je vera eno in zloraba vere v j pGr.tičue svrhe, za politično nadvtado du- ! hovščine nad narodom drugo, pozdrav-Uatno sklep ustavnega odbora v prepri-čaniu, da ii> kancetparagrai doprinesel mnogo k ozdravljenju naših žalostnih po-litlčnlh razmer. Cfrozodejstva italijan-skih fašistov v Istri. Boji med fašisti in hrvaskimi kmetl. — Vaši gore. Veliko je trpljenje naših ljudi v prej zasedenetn, sedaj anektiranem Primorju od prevrata sem. Spomnimo se neštetlli aretai i r.a^ih 'ju li spomnimo se požarov Narodnih dcrrov v Pulju, Trstu in Pazinu, spomn'mo se divjaških napadov na osebe in prem zenje naših ljudi, in videlf borno globoko bol, katera je spremljeval-ka naših bratov onstran meje, živo pved seboj. Italij i.ski divjaštvo se je podvojilo in podesetorilo, odkar Je dne 20. marca bila izvršena in slavljena aneksija ozem-Ua z nad pol milijona naših bratov. Zlasti so začeli diviati fašisti (to so italijanski prenapeteži) v Istri proti slovenskim in hrvaškim kmetom- Kar pa se je zgodilo tam minule dn!, presega v*se meje fantazije, ki si more na-siikati laško divjanje. Evo poročil: T r s t 5. aprila. V Krnico, 17 km od Vodnjana. je prišlo 4- trn. ob 4. uri zjutraj 14 fašistov na vozovih. Hoteli so dobiti v roke Antona Čeligo, slušatelja filozoiije v Pragi, narodnega organizatorja in bu-ditelja. Ker ga nišo našli, so se obnašali skrajno surovo In divje. Vaščanom je zavrela kri in so se postavili v Jbran fašistom, ki so začeli najprej streijati. Kmet-je pa so jih prepodili in fašisti so se-zatekli v orožniško postajo. Med begom pa so sredi ulice pograbili vaščana in ga vre-kli kot taka s seboj v karabinijersko postajo. Kmetje pa so zastražili izhode m dohode in pričeli obstreljevati postajo. Vest o fašistovskem napadu na Krnico se je bliskoma razširila in iz vseh okoliških vaši so prihiteli oboroženi kmetje. Ko je pri&pela iz Pule nova četa fašistov in ka-rabinijerjev, so jih kmetje sprejeli s stre-ljanjem, da so se morali umakniti. Ko Je prišlo novo karabinjjersko ojačenje iz Pule. so še le pozno poncči v naskoku zavzcli Krnico. V boju sta padla dva. kmeta mrtva, veliko jih je ranjenih. — Kmetje so se razpršili v okolici, kjer so se spopadi med kmetiin fašisti nadalje-vali. Ko je drugi dan prišlo še več mož infantertje s tremi oklopuimi avtomobiH in dvema torpedovkama, so vas ukrotili. Fašisti pa so nato zažgali Čitalnico, hiso učitelja, narodno solo, zupnišće in već drugih hiš. Veliko Krnićanov je bilo are-tiranih. T r s t o. aprila, ita'.ijansko časopis^ .rc zaradi dogodkov v Krnici zagnalo strašen hrup. Zeja ga naše krvi in zato laže, da je bil v Krnici zasnovan upor, čegar posledica je veliko mrtvih in ranjenih. Razni laški listi ćelo lažejo, da so bili Krničani podkupljeni z jugoslovansklm denarjem ter da so ćelo orožje dobili iz Jugoslavije. Namen vesti je prozoren. T r s t 6. aprila. Iz Pufri poročajo, da je tuđi v Labinju prišlo do spopada »ti si-cer med hrvaškimi in italijanskimi rudar-ji. \'eč mož je ranjenih, eden baje smrtno. P u 1 j 6- aprila- Po dogpdkih v Krnici so fašisti začeli »čistiti x. Zažgali so naj-prej rojstno hišo dijaka Ćelige v sehi Še-gotiči, nato pa ćelo vas, ki je zgorela do tttl. Cnako tuđi vaši Veliki in Mali Vare-ški. Odtam so šli v Muntvoran, kjer je ljudstvo, zbegano in prestrašeno, z zvonika in hiš izobesilo bele zastave. Ko so prišli fašisti v vas, so klečali starci, žene in otroci ob cesti in držali kvišku sklenje-ne roke, proseč milosti- Župnik je imel na fašiste nagovor in jih prosil, naj vaši pri-zaneso. Vkljub temu so uničili iiekai hiš. Istotako so uničili vas Prodol in nekaj hiš v vaseh Cveki in Cukoni. Govori se. da jo zavsem nad 100 ranjenih. i i ■ Pelifičete vesti. Za rekonstrukcijo ljubljanske dciej-ne vlade se prično te dni pogajanja jne4 demokratsko in Samostojno kmečko stranko. Občni zbor poHtičnega društva »EdU nosti« za Primorje. Dne 4. trn se je vršil v Divači občm zbor poHtičnega društva «£tfh.«sH«" Predsednik dr. Wilian je v dolgem govoru obrazloži] politične raz-mere v J -veli. Treba skupnega. složnega dela. Tajnik dr. Mikuletii je poročal o»-šiino- Pred volitvami v odbor se je po-vdarjala pot.eba, da bodo v odboru samo taki možje, ki hočejo res neustrašeno in intenzivno delovati. V odbor so izvo-Ijeni: za predsednika dr- VV'ilfan. Iz Trsta: dr. Slavik, Cink, Kjuder, Vovk, Co-rič\ Pogorelec. Iz Istre: dr. Stanger, M!-^ lanovič, VJačič, Vivoda in notar Šorli. Iz Goriške: dr. Podgornik, dr. bitežnik, župnik Abram, Žvanut. Iz Notranjske: Znidaršič in Valentinčič. Sprejtte so bile razne resolucije in obširno se je razprav-Ijalo o volitvah. Jugosloveni nastopijo složno kot narodna jugoslovenska stranka. Dalmacija osvobojena. Dne 4. trn. je vkorakalo naše orožništvo in vojska v prvi pas doslej od Lahov zasedenega o-zemlja Dalmacijo. Včeraj S. tm. je bil ćeli ta pas zasec'en. Prebivaistvo je navduSe-no sprejemalo našo vojsko. Na trgovskih ladjal;, ki so n?m pripalile po sporazumu z Italijo, vihrajc naše jugoslovenske zastave- Dne 15- tm. se sestane v Zadru komisija", ki določi način izpraznenja druge-ga tasa, katero se izvrši od 20. aprila ao 1. maja rl. V ustavotvorni skupsčini se prične 14. tm. razprava o ustavi. Od vsake skupine bo smela govoriti samo dvojica, in sicei v načelni debati vsak poldrugo, v specijalni debati pa vsak eno uro. Tako je upati, da bo debata do 1. maja končana. Minister Draškovič, ki vodi notranje zadeve, namerava — kakor se govori — takoj po razpravi o postopanju vlade proti komunističnim organizacijam od-stopiti. Nameraval je lo že pred meseci, pa je počakal še te razprave. Karlov poraz — uspeh Jugoslavije, Beograjsko časopisje brez izjeme izraza svoje veselje nad uspehom, ki ga je dosegla naša država s svojo odloćn&stjo rap.am Madžarski ter tako povzročila Karlov poraz. Pripravljene so bile tri ai-ma4e. Niti Češkoslovaška, niti Runnir.ija S^raa i. »NOVA D O b a. —~il-^ji ni.>u bili \ tem vpraš;-.!,. acije. Velitve v konstituanto reske države se vrše 25. tm. Volilnih irpravieencev Je i krug 13.000. • j Nasilja Lahov nad kmeti v Istri, o katerih poročamo žc na dnigem mestu, so se nadaljevala tuđi 7. trn. V Krnici so j zaradi »pobune« aretirali 5b ljudi. V Ju- | goslavijo prihajajo trumonia begunci Iz Istre, ki izjavljajo, da ie položaj Jugoslo-vanov tam neznosen in da so italijanske oblasti proti divjanju iašistov brez moči. Itali.ianski parlament je razpuščen ni so razpisane nove volitvc na 15- maja. Ime 8. jiinija se novi parlament sestane. Madžarska narodna skupščina je imela 6. trn. sejo, ki je bila pri razpravi o pustolovšćini razkralja Karla zelo burna. Min. predseduik Teleky je izjavil, da je inicijativa za Karlov korak prišla iz inozemstva in da je bil tam tuđi izdelan nacrt, pri katerem ni sodeioval noben Madžar. Ugotovil je, da so Karlovi svetovalCi istega provarali, ker so muslikali položaj na Madžarskem v popolnoma krivi luči. Dalje je izjavil, da je bil odhod Karla popolnoma prostovoljen (?) in da pritisk od žunaj ni bil upravićen. Proti temu vine-šavanju v madžarske notranja zadeve je protestiral. Tuđi zunanji minister đr. Oratz je zavzel proti ultimafu male cn-tente estro stališče. V imenu stranke malih kmetov je njen zastopnik podal izjavo, da narod noče povratka Habsburža-nov, ker noče, da se vrne doba vislic In crne reakcije. Ljubši nam je — je dejal — rumunski in ćelo srbski kralj nego Habs-buržan- Madžarska vlada, katere stališče je vsled nepomirljivega sfališča kmečke stranke proti njej postalo nevzdržno. je 7-trn. podala ostavko. Do sestave nove vlade vodi dozdajna vlada posle uaprej. Nadzorstvo Sviće na«I Karlom. Iz Beograda poročajo, da j2 švica obvestl-la našo vlado, da bo odsedaj napi ej vodila stiogo nadzorstvo nad Karlom Habs-burgom in njegovim delovanjem. Na Angleškem stavka.to rudarji Pri-diužiti se.ihn hočejj iransr->rtni dekivci ter progovoriti >.a sku.Mi» akcijo tuđi že-leznic-arje- Položaj se popstn:je AJii'iia-Hteta je razveliavih vse U >\-i.s'fe" mor- narjv • Ztinanje politični program Amerike- Predsednik Združenih dr'av liarding je. kakor se govori v poučenih krogih. dolo-čil končnoveljavni program za ameriško zunanjo politiko. Ta politika obsega te točke: 1. Rešitev Knoxove resolucije za šk'lep posebnega miru z Nemčijo; 2. ver-šaiHska pogodba se ne bo ratificirala; 3-Zedinjene države ne bođo imele noben> ga vpttva v sedanji zvezi narodov ; 4-podpiranje zaveznikov v zahtevi izjave, da je Nemčija odgovorna za svelovno vojno; 5. Zedinjene države se ne zaveZe-jo za politično ali vojaško zvezo z Kvro-po, toda v okviru Knoxove resolucije poda naj se izjava, da smatralo Zedinjene države po ogrožanju evropsJiega miru ogrožen tuđi svoj lasrnt mir in svobodo in da se bodo prizadevak najti sredstva. da se tako ogrožanje prepreci; 6 vzpo-stavitev diplomatskih ođnošajev z Netn-čijo in Avstrijo in uvedba pogajanj za nov dogovor in dosego prijateljskih raz-mer; 7. ohranitev vseb pravio-, privilegij, odškodnin, reparacij m koristi, do katerih imajo Zedmjene države po premirjn pravico; 8. zadržavanje nemške imovine, zaplenjetie dne 6. aprih 1917 ali pOTneje, dokler kongres ne odtoči o tem- fz Prekmurja. Veliki prijatelji revnega H«d*tva so gotovo klerikalni velikaši iz Prekmurja župnik in poslanec Klek' gerent Sever m drugi.Tti so v družbi madžarskega odvvt-nlka dr. Nemethvja kot zastopnika srola Esterhazyja pri dcželni vladi v Ljubljani spletKarili proti izvedbi agrarne reforme v Prekmurju. Cerkvene razmere v Prekmnrjn so nujr.p Potrebne remedure. Sombnteljski škof. ki ima še od prej v Prekmurju razne cerkvene pravice, vpliva s htfbsbut-ško propagando na duhovnike. Tako je tnogoca tuđi madžarska p'"ročevabn ^1"-žba, ki širi met1 pre-kmurskir«1 ljudstvom vest', da se Prektm>rje v kratkern zoret združi z Ogrsko- V DokksžovHi «e gradi z vso na.elico čez Muro nov most- Peićem je *x "••"*-jfocen prehod. Za^J^Vjebafcilk« ^'Jo-tiirjev iz Ptuja m veliko tivittOi dekr -cev. Ljudsko štetje v Prokinurju uIkuu-■j. v MiH-ski Snhoti 2S97 ljudi (2275 Slo-vvncev, 30 Srbohrvatov, 427 Madžaro\-. 152 Nemcev); v Dol. Lendavi 2?-29 ljudi (S40 Slovencev, 37 Srbohrvatov. 1533 Madžarov, 67 Nemcev); v Beltincih 1534 ljudi (1448 Slovencev, \2 Nemcev in 54 Madžarov). Mariborske novice. Imenovanje sodnikov-lajlkov. Mini-ster za pravosodje je v sporaium^i z ministrom za trgovino m industrija iment*-val za dobo treh let za sodnike-lajike tz trgovskega stanu pri okrožnein sodišču v Mariboru: Viljema Berdajsa, Alajzija Križniča, Ferdo Pinterja, Krana l'iška. Vilka Wei.\la in Karla Worscheta. Požar v mariborski vojaškl bt>lnicf-V torek popoldne je nastal v zgradbi vo-jaške bolnice, kjer se nahaj.i pralnica in desinfekcijski aparat, požar, ki je ogro-žal tuđi sosednje stavbe. Požarni brambi se je posrećilo po 2-urnem trudu požar udušiti. Lesena stavba je sicer zgorela, vendar pa je bilo mogočo še nravoćasno spraviti na varno v "njej nahajajoči se desiniekcijski aparat in rame prajne naprave Društvo »Deutscher Bergverein in Maribor« je razpušeen'-. \? o?\ra. na državne interese. Avstrijski grb, ki se ic r.c nahajal us palači finančnega ravnateljstva, je odstranjen ter je s tem izginil iz Maribora zadnji javni spomin na dobn naše *.\\7-nosti. Nosilec socijalnodemokratske kandi-datne liste v Mariboru ie učitelj Viktor Grčar. Celjske fi^viee. Triglavanski ples. Na stotine gostov od biizu in daleč je zbranih danes v Celju, da v družbi naših TriglavanoV proslave pomembno slavlje 45-letnice- Prireditev prićne ob 8. uri zvečer ter so na razpoia-go vsi gornji prostori Narodnoga doma. VsjK-red smo že priobčiii- Občni zbor starejšinske zveze Triglava danes (soboto) ob 5. uri popolđnc v gostilni Narodnega doma v- Celju. Prihod Triglavanov. Triglavani in jugoslovanski gostje pridejo danes (soboto) z vlakom ob 2. uri 10 min. popoldne. Na kolodvoru jih pozdravi celjsko obein-stvo. Vabimo vse dame, starejšine in pri-iatelje društva, da pridejo v veh'kem š('e-vilu na kolodvor- Izlet na Laško. Za zaključek trigla-vanskih slavnosti izletimo v nedeljo z vlakom ob 1. uri 15 min. popoldne z naši-mi gosti na Laško. Tam ogled trga In okolice ter prijateljski sestanek v gostilni Heiike- Zvečer razstanek na kolodvora.' Prepričani smo, da se celjsko občinstvo v ©gromnem številu izleta ndeleži. da preživi s svojimi dragimi gosti še par ur v ueskaljenem veselju. Iz voiaške službe. Major Vojeslav Kostić je premeščen od 39. pp. v Celju za adjutanta dravske divizijske oblasti v Ljubljani; major Todor Damjanovič od 27. pp. je imenovan za komandanta 2-bat- 39. pp. v Celju; major Peter Petro-vič od kralj, garde pa za komandanta 3. bat. 39- pp. v Celju- Dramat-cuo društvo v Celia nas ob-vešča, da je službena pogodba med do-sedanjim društvenim režiserjem g. Brati-no in Dramatičnim društvom prenehala. Društvo, ki se bori s težkimi finančnimi krizami. bo prirejalo predstave naprej v Mestnetn gledališču. ki ga ima v najemu, z lastnimi močmi .Prijatelje društva, ki vedo ceniti pometi našega gledališkega deja skozi dolgo dobo let, prosimo nakld-njenosti In denarne pomoči. Med krojaftkimi pomočniki v Celju se je pričelo gibanje za zboljšante plač. ki bo,— upamo — prtobojestranski uvtdev-nosti brez nepotrebnih ostrin končalo. Celjskim obrtnim kresjom. To nedeljo (1-0. aprila) ne bo pouka na celjski o-brtni nadaljevalni soli, ker se mora vse učiteljstvo udefežiti okrajnega zbovovT<-nja. h kateremu priđe tuđi vodja poverje-ništva za uk in bogočastje iz Ljubljane g. ! dr. Skabcrne. — Vodstvo iole. i Vsak, kl bo& odstraniti nagrobnik». me« z mestnega pokopallSča, mora, i predno ga odstrani, izposlovati tozadev- j no dovoijenje mestnejra ur-ada. S tem dovoljenjem gre nato h gospodu oskrbni- ' kii mestnega pokopališča, Franu Karbeu- . tzu, ki o tem obvešti vrtnarja. 1 Vsak, ki snaži grobova m mestoeu i pokopališču, je zavezan plevel i.i sploh ! vse odpadke odpeljati na za to določetio mesto. Kdor bi odmetal odpadke na steže ali pa druga mesta, ki nišo ?a tr. Jolode-na, se bode kaznoval. Konkurenta dobi dr. U^____ celjski klerikalni advokat. \ osebi drngega kTe- ! rikaihega advokata dr. Rakuna. ki se v 3 mosecili preseli iz Sevnice. Poročil se je 7. tm. v Celju g. Matko K'auter, ginin- prcfes«r, z gdč. Lconido Heizog. iičitćljio." ršjakiajo iz Ljnlotre-ra. Bilo srečno! Pojasnilo. Lesni trgow^ ft. i .. ;'„.,- , man nam je dal na razpolago razne listine, vi katerih izhaja, da so bile vesti v našem listu o njem neutemeljen.;. O. PaJ-man ni bil jugoslovanski podčastnik; ob priliki koroškega poloma je dela! noč ?n dan, da so se bitnice za koroško fronto pravočasno sestavile- Prosimo enkrat zn vselej naše dopisnike, uui ne zlorabljaio zaupania redakcije in naj ne zanašajtf-v javnost stvari, ki so mnogokrat Ie rlod osebnih ali tugovskili nasprotij. ki s političnim življenjem ne smeio imetf opravka. Društvo liišnih posestnikov v Celju priredi dne 17. aprila ti. ob 3- uri popol- ! dne v ^pstilniški sobi v Narodncni domu I javno zborovanje- Na diićviiem redu je: j stanovanjsko \TJrasanje in rtova stane- \ vanjska naredba. Na shodu poroča pred-sednik društva hišnili posestnikoV v Ljubljani g- Frelih. i Ljudska knjižnica v Celiu v nedeljo. : dne 10. tm. r.e posluje, ker ie prostor za ! ta dan cddan. Dijaška kuhinja v Celju je sprejela po j g. dr. Fr. Kotniku. sodn. predstojniku v \ Brežicah 560 K, ki so iih nabral: prijatelj? i mmlega okr- sodnika dr. Iv. Krašeka na- | nivsto venca na njegov grob. . I Pozor na steklino! Mestni m&glstrat j cejjski poziva javnost, naj deluje na to, ■ da se bo redno in takoj vsako osebo. ki je bila ugriznena od stekle ali pa za steklino sumljive živali. javila pristojni politični oblasti prve stopnje. Vsakdo, kđor te odredbe ne bi upošteval, bo kaznovan. Obesil se je minulo nedeljo zvečer v ! neki šupi Zagradom 19-Ietni Leopold Re- I beršaJv p. d. Kiker. Haje je poprej še v ne- / ki gostilni s prijatelji popi! 11 ,'itrov vinn. I Vzrok samomora ni znan. ! , poiitikx.-spk.il -lomili),.,___^ .,;,. činskega odbora \ Celju posebej. Po-\ darjal je važnost volitev v trenutku, k,, Celje dobi prvič od ljudstva izvoljeno ob-Činsko zastopstvo in ko je treba z vso silo delati na to, da bo plapolaia raz celjski magistrat naša narodna in državna in ne ; morebiti kakšna nemškittarsko-ii: rna-cijonalna zastava. Prsdtožil ie naio kaa-i didatno listo.' ki je bila potem z nialiml : spremembami soglasno sprejeU. Po r,n-i vdušerrih izjavah zasto-pnikov posame.--:lili stanovskih sknpin za n • boj za narodni značaj nove«; j pa so se zborovalci razšli j Na občnem zboru kf«i- ihsan\iat\Vi | JOS na Vranskem dne 4. tm. je Ivi !-vo- ljen sledeči odbor: predsedni | PrestCnik. namestnik gosti::..^i ,%.•.-.■ I Košenina, tajnik učitelj tvan Jakšc*, bi: ; gajnik trgovec Krnest Brezovšek, odbor-i niki < ie. da je zahtevalo delav-tvo njegovo odstra'iitev iu je v'nda lej zabtevi tuđi «go:c v konstltuantl, ho'e P'eprečiti njegovo ol pristali soc ■deni. stranke. Oj Korune. Kotunc! D*. Ja, ti raja dela w»ka -daj svoje glasoveJn.s tem mo*, gospoda kapitalisti,pa.denarce, in protit je dvojeii, to je morala soc. deov vođl-taljev. ttrasiniV. Stanovan^ . komisija za HrastnikrĐoJ je začela posiovati v strah Sokoistvo. \ Vojniški Sokol je priiedil v nedeiio, dne 3 aprila v dvorani Posojilnice na-rodijo igro »Divjega lovca«. Bil sem vt- i se], ko sem zvcdel za ta pojav, in bif sem < srečen. ko sem si prireditev pogledal. — I Kako skromno smo začeli pred dvajset!- j mi leti, samo v počitnicah je bilo mogoče i nekaj pripraviti, ker brez studentov fn j šio. Igrali smo na prostem na posojilm-škem vrtu- Vsled prizadevanja ustanovi-telja in še današnjega voditelja vojniške posojilni c g A:> .ona Brezovnika pa smo dobili kjio poso-.lniško dvorano in v njej gledališki Lr. Prevrat pa nam je dal tuđi zadosnio števiio mladih narodnih sil. ki danes gibh'ejo naše društveno življenje. Iz skromnih idealnih početkov na- ; šega nekdanjega voditelja Žkofleka Je | polagoma vzraslo to, česar sem bil v nc-deijo tako vesel. Ne pišem kritike, fcet morem Ie hvaliti lepo prizadevanie, ki vzgaja naš narod- Da je bila dvorana premajhna in oder pretesen, veseli gotovo vas, ki v Vojniku danes delate, prav tako kakor nas, ki nismo nckdaj pied mnogimi leti imeli v Vojniku niti 10 rod-bin, ki bi nam bile naklonjene. Mnogo uspehov in kmalu zopet na svidenje! Zaupnike krajevnih or«anizacii JDS na štajerskem pozivamo, da se v čim največjem številu udeieže zhora zaup»!-kov JDS 10. tm. Jo«x v Ljublkini- Izredni obini zbor krajevne organizacije JDS v Ceihi se je .vrši! v petek 1-tm. v veliki dvorani Nar«x''iega doma ot) veliki udeležbi članstva, ki je v jasni iu^l pokazala, kako smešni so upi nasprotoi-kov na propad in razpad demokracije-Pokazala pa je tuđi, da matenkostni no-tranji pretresi v organizaciji ne Ie da rK1 ogrožajo njenega obst-oja. ampak so ce!o povod za njen velik napredek. Moć erga- { nizacije leži v tem, da je sposobna ponesti ceio tuđi velike krize v svojemjao-t ranjeni ustroju- — P opoedravu in uvodnih besadah predsednika dr. Kalana je zadruini4ajnik LeJaJžar z gioboko stvar-nostjo razmotrival o- aalogah komunalne . Sfov.4? • NOV« DOfi/d Ofiil in trepet vseti onih, kaieii se šopirijo v današnji stanovanjski bedi v prckoudob-nih stanovanjih. Kakor se čuje, je zasnovala velepotezno akcijo, da olujša naSim občanom njlli neznosno stanje glede ne-prlničrnlli stanovatuV Prostora Je dovolj, samo zgrabiti treba na pravem kraju. Kaj čc bi stanovanjska komisija poredala tuđi v Župnike na Udu, kjer se šopiri *,-. žinmlk'kot samce kar v 10 sobah? \(?v-no tako bi bilo zdravo obbkati se gosp. ravnatelja Uurgerja bi pa rndniSko ko-spodo, da dobi Jo na& trpini, kaleri stann-.iejo -~ slušaj človek! — kar po 5 oscb v ivi« podstrešni sobi, kjer je občiieni tucli kuhinja, malo zraka. Pri teli-razmcrali pu si upajo naši kleiikalci povdarjati, da sploh nf stanovanjske bftic - ievedn ne pristavio — lfrf nfllt. PrancPSko. Tn Je 5. tfn- um rt lastnirc dp^fcarne I'raui; Steihlstonber, star 62ict. Tfflplo pfepctfefr v Oractec. Turist;ka in sport. '■ J Na Mfftt$ sta bm lovska koCa tn oria Slov. pton. druStva v par letih 2e veCkrat fzropani. Tako Je bilo tilomljeno zfrpet letoSnjo Veliko noe v lovsko kočo. * Tat je stsul steno ter odrtesel trt 0st«ne Hjefo-v<) 4mc — ako želi — tajna. — Miloš Ko* v HrasliđRii. StareSlnstvo godSkih iurfciov v UuMjani priredi v nedeljo, dua 10, t. ni. izlet-na-Kam (1919 m), kateroi?« se ude-Itžijo tuđi RoriiM vcteriutf-ruristi tn njllt grosti te Maribora. Odp*flemo w ob 574. uri zjutraj iz Maribdr* tlo TrfooveU, kjer se5tstan«iro z vercto ćrrtibo iz LJtibfla* ne. Povrattk is Isti dan. Planinski pozdrav! — R. lijtetl v triaiio se skoraj začnejo. — Vsafcdo -tioče porabiti svoj prosti čas ter Mv gore, da se rszvetffl, da požafcl na vsajedanjost, Zb1rajo.se v druibah, ug!-bajo. kam in kako bi najbeljše hoUili, u nikdo ttc vy pravega izhoda- Iz te zafate resi naiboUc ►Ptatfin^ki kofcdar z* itio 192H, v katereet to aa4iwi|eni v*i Irittl ter je označeno, koliko ftisa «e r*W n eno alt drugo turo. Naroči se pri -21alo2-nUtvu PI^i, kotedtrjn v Mariboru, Knr-tova ulica 5» L nadstr,« Cena s poštnlno 21 K za komad ter ie »ilstl prubUfk na* menjen za povećanje ko^e ua KoroŠid r>od Oj^trtco. PI»nbi€if SirHc ta rti5 ko-ledar.Vsakilan 5. P. D- pos?ži takoj po n|em, da & tem omoffbči nadaljno povc-Čftijo izdajo v letu 19221 :, %\*i%, »lovan»kih turUtovikUt druJtev. Po dobljemh infoirr.acii«h «• pripravlja Zveza slovanskih turistovskili đmstev. Ta ni^rt je atrstalH lb prer vojno, ft j« 1* vojni ■■prtpMtita; Seda Je tmset zopet t>tivett. Inicijative »< dali Čeh!. Kikor čujemo, pfispfrmtser. maja v Ljubijano odpoitarci čcSkih turiftavfkih or^sniracii, da stopijo v stiks iSfovenskini planinskim đruStvom tfef & i njim dogovore gTede ustano vttve Zvsze »^»nstrth tttristorsfcih e^r-Ranizacij. i P Obrtni vestnik. V Sr«dU«tt se je usten(Ml9 Ofc»rt!w društvo. Btetonsk^ okruglo *ei«io. UraJ ru 46spe$cvanje dbrti v Ljubljuni Ima v za-toffr vcćjo množino betonskega okrogie-xa teleza & da 28 mm močucgft in l^do 13 rn dofeega. In!orescntt na} piiJfiLvSfo svojepotrebSčhie pismeno ali itsfmeito na UmJ^a ftapeSevanja* obrti v Ljnbffani, Ottin^ka ce«ta St. 22 Dnevna kronika. :. Vr*m« se je radnje dni po izredtt© toplih in jasnih fa-vijo, da je okoll 10. da^tS. trti. prićakovat! novega mraza in celo — siieff». Za*-drcy]e ih Krniovje velika nevaruost: fakti ]e,;ila >e ta prcrokovaaja ne ižpolnijo* Sljajno tmino n^prcdnejja uCitfi^ itva pomcnlju volltve učiteljskih zitttoiJ-rtikov v viSji šolskl svet, pri katvrilr so Oill izvoljeni naprednikandidatje Jeft'iic t lmf MiklavCičcva z I2> biti SjiiJjC t;clj5e sorte. Med njiml *u tudl neki Jmic-ČKa, rokn Ceho&lovak, ki so ju ^o prevratu n&seiil v Jugoslaviji In se znai \rn-iflll v Radlčcve vrste. () fem možu pi% Mvitl ćeikoslova&ki vo^ul mhiister, sedaj senator KJdač v Iktu »Ceskć Slovo« med drugim, da se je med vojno obna&l kitkvr iK>t>oin iuft, da je okrajal nboino ljudstvo, ćele vaši za irvila, ki uh je j;a draj:e novce prođajal. Ko se Je stvar raz-krila, je iztfntl. Zaradi nekaterih ilo*iirov je uvedeno proti ntemu sodue postupanje. Pri mlckarnt v Kostclctt ie zagrcšil l>oticverbo. Senator Klofaft dostavlja, aa v liM?tm ćcikosk>vas!re^ naroda zali i (v va Ovtstrftnitev človeka 3 tako podlim ve-detijem h juffosloven^kcf?! politiCn«i?a življenja. To kaže, da naši prijatelji Cclil bistru zaslodujejo politične dogodke v nai!i državi. O s|Mru v đomotralsfecra klubu m-prestaflo re k pravHnemu po/irauju mi*« kr«tjc-vltre v tu- irr fno.Tcfrrstvii. V A-lmanaliu bođo popty\m stika taraljerme. zffodovin-sitl, jTtOžraffiCnl, kuJtitrni, fintenčni, trjrov-ski In ImhistiDaliil podatfci, scziMin dr»-Jtev, fasopl^ev, vseh vtffikih finattAiiTi, industrijskih in taovskih poiljetij in mno-^i drugi važni In potrebni podatkl. Narovi fn pregledi bodo tiskani v Stirih jezikin. Za vsttko tujo držav.) bo v /UirafHuhu se-zuam tvrtik, ki so v kupfiijski zvezi z iu-$0 državo* Cona Aimanafiu bo v mehkl vezavi 100 di«ai?jev. v trdi vraavi 1J5 dinarjev. Naslov tflavnuga »redniStva je: Novi Sad, trgovačko-zanatlijtika komora. Podrr 'xie podatke, zlaiUi tuđi 0 pogujln za uvrstikv inser&tov v knjigo je tn^] vpogledatl pri Trgovski in obrtr*ISki zbornici v Ljubljani, ki sprejeina tuđi mi-roCila na knjigo- »Stidmarka« in motilti »Sahulver-eJn«- Dclovanje obeh teh drustev jt1 pre-poveilanoua ozetnlju naše dr-žo\u. Vslcd tega K1 scveda tuđi prepovedano proda-janje in razširjanjc kakrSnilikofl publika-cij (broSur, ziiamk, kolkov, razglcdnlc, diplom itd.)ter vžlgalic navedenih Uru-štev- Veleizdajske pestni so v smislu naredbe dežclne vlade skdeče: AVacht am Rhcin«, »Deutschlaud. Deutschland iiber alles*, «Bogohrani ., .«, »(> du meln Oesterreich«. »Hcil dir im SieseskraJi?*, *Hoch vom Dflchstefn an«. Prcpovedauo barvc. DeJelua vlada je izdala naredbo, s katerr? $e prepovt-Jujc na javnih mebtih nositi znake ali zastave v sludeiih barvab: črno-žolto, rdcče-bclo-rdcče (Nem. Avstr.), črno-be-lo-rdeće (monarh. Nemdja), (irno-rtleće* rumeno (rep. Neničija), bclo-zulono (Staj.), In belo-rdeće (koroiko). I!iiaka Prepoved velja za slike Ilabsburžaiiov ali Moheiuojleanicev, za uniforme bivše avstr. armade ter za njene dekoracije. Avstr lici merajo 'močili svojo zlu to. V clunajskih pariamentaniib krojili se L1-di, da je došlo iz Pariza porobilo, da je zavezniSki svet definitivno odklonil a\-itrljr.ki protest Kiede jzročitvj i:la!f5a zaklada bivše Avstro-Ogr^e iiasted-sivenim državam. Zaveziii5-ki <>\x\ je skieni!, da se ima zlato porazdeliti med nasledstvene države v zailsln doloCb sen/ermenske mirovne pogadlje. Adresar za Sloveuiio. Kcr je povpra-ševanje po Adresarjj vse^trausko in kcr hočetno prihraniti Interesentom, l'attri se pismeno obračajo »lede Adresaria na nas, stroSke in 5as, naznanjamo, Ua ic knjiga dotlskana \\\ jo dohinio v treh ted. ulli, Če ne bo neprićakovanih prometnih ovir, v LjublJajKJ. Knjiga bo veijala za prednaroJnike, kateri so poslali, o7lroma poJIJeJo do 15, trn. K \2\) prcdnaroćnlnc, K 2*10. Po preteku tega roka pa bo stala knjtea z dosta vit vi/o na dom ozfroma Pf> poSti proti povzotju K 300. 460 Kako zastopa sodrug, sec. dam. po-slanec dr. Korun Uolaviivc! V Hrastniku si Je dclavstvo, 150 družbi kem. tovarne, »K'oro i/A-Uu^no pristasn1 JSDS po dol-geni trudu potom stanovanj&kc komisije priborilo lokale za svojo strokuvno organizacijo. Omcnjcno bodi, da je organizacija bila dosedaj brez lokala, novi prostori pa so služili 10 ncmškutarskltn kaplta-llstifiiim urndnikotn tovarne v popivanje. Dasi Unaio & posebno, veliko kliibovo •obo, so se odloku stan. komisije z vsemi itirimi uprli. In kdo tnisfltj, da jih zastopa? Ker je ta gospoda Sirom Jugoslavije kot najbolj nemčursko*zagrizena dobro neznana, bodete rekli dr. Eger, dr- Pale itJ. Kaj ic! — Dr. Korun U to, soc. dtm. poilauce v koustituami, kateri hfK;c eventualno tuđi potoni Beograda ovr^jii-zacijl tako potrebne prostore za judeiev groš odvzeti. To vani je nova morala socijalizma* Nadamo deto v \§eh državnih nradili je ukinjeno, da se zmanjSajo državnf iz-datki. J4.0OO Invattdov je glasom najrovel-$j statistike v naši driavi (1. j. tafcili, ki so navezani na invalidske podare). Oa-\te je 8000 vojnih vdov in J7.tMX) vojnin nepreskrbljenih slrot. »KoroSkl Slovoncc«, tednik za politiko, gospodarstvo in prosveto, so začeti Izdajatl Korošct skupno s Cehi na Duna-ju. List bo zastopal narodne in gosptv darske koristi koroških Slovencev. Pri volltvah v viSjl šolskl svet sta v skupini profesorjev znuigala napredna kandidata prot. Plpenbacher iii Voglar ter kot namestnika prof. Mravljak in l€. ran. Napredna lista je dobila 11)6, klerikalna pa 73 glasov. S kierikalci so'volile tud! vse razne nune-učiteljice v samostanskih zavodili. Ravnateljsko mesto v Rog. Slatini je sklenila deželna vlada s 1. majem raz-pisati. Ravnatelju se prideli zdraviliSKi sosvet. Tako je ugodeno *elji ogromne većine prebivalstva- Župana Vehovca v Žužembcrkn, bivScga klerikalnega poslanca, ki je bll pred sodnljo razkrinkan kot denuncijant, pa fra je klerikalna vlada vkljub temu držala, je sedaj poverjeništvo za rotrattje zadevc odstavilo. Gospod Anton Pesck, izdajatelj »Jugoslavije«, naznanja s posebniml okroZ-ntcaml svetu, da je prevzel glavno uredništvo lista ter da list ostane nadstran-karski. Prvo nam je irelevantno, drujrn je pa prosta neresnica, ker je list urejevan v duhu narodnosoci.alne stranki1, v kate-re glavnem odboru sedi tuđi g. PescK. Zato je trditev o nat'strankarstvu neiskrena ter je. tem bolj čudno, da se obra-ča g- Pesek s svojo okrožnico za sodelo-vanje tuđi na ljudi, ki so izraziti pristaSl demokratske stranke- Profinje za oprostilav voia^lne. Kcr predlagajo županstva nezadostno kolko-vane in opremljene prošnje za oprostitev vojafčine ter jili pošiljajo tuđi nn nepristojna mesta, objavlja.no: I. Vsnka vlogi rrora biti kulkov.nia / 2 *Jiiiar!e:i:a. prjlu-ga pa z I dinarjem. II. ProSnJe 7a oprostitev od vofo.Ske Mnfbc mo^^in !m&H sledcfic priloge: i. Druihitki lbt reklami rančevili starišev, v katerera se morajo navesti tuđi vsi rodbinski člaiti. 2. Uraa-no potrdilo davčnega urada, koliko nepo-srednega da\-Jca plaćuje raklamiranec o?, oće njegov ali mati. 3. Ca ima reklamira, nec starej?c brate, se mora priluiiti za te uradno uverenje službene dobe. Hi. Prošnju se morajo poslati potom županstva naravnost na pristojno pukovsko okrožno komando. Eks.cesar Karl j? prirasci na srce župniku v St. Jcdrti nad Laškiin, ki po-Silja nradna potrdila na razglednici s sliko Karlovo. Originalno, kaj?! Iz poštne sluibe. Tiajno upokojena Ie noštarica Marija Jursa v Zrečah. Zaradi prestoka zoper voUlni zakon jo bil obsojen dekan Iii obćiriiki odbornik v Zužemberku na Dolenjskem Onidovec na 4 dni zapora aH 400 K globo, ker volU-cem ni hotel dati za reklamacije potrebnih potrdil in ie na ia način več tbčjuiom preprečil uddelbo pri volltvah. Vrla mladina. Šolska mladina Jeike in okolISke sole v St- Jurjii ob juf. 2e:. poklala je svojini bratom In sestram v neodređeni domnvlni za pisanko vsolo B<*3 kron, kateri zncsck se je posla I Jusoslov. Matici v Ljubljane h odvetnlSfrFh krojeov* Odvetnik v f^možu dr. PerJ. La^fiJ se prest/I v Vrti ricfcclii h Ontioža v Maribor. IVaSt vojni ulttmkl v Rnslii, krug 300 iu«jnslovanov v VIadivostokw đaka Ze ccic mesece neitrpiif) 'na oJhod v dunu-v.'no, pa so d:s!ej žal nih'j ni /umje Prav pcbrlgal. Ministjr K. dr K'tikovt'O, katare-mu Ie bilo teroćenih vei ris trp \/. VlaUi-vostoka, Je govoril 0 zadevi z ministrom za zunanje zacleve. Zunan;c ministrstvo je jjodvzelo takoj korake, da so i>a$l to jaki v najkrajšem Času vrnejo. Kdor se ne v*, kaj je kloaka, 11a j vza-jav me v roko mariborski klerikalni list »Stražo« od 6. trn., kjer bo nasel gnojnice na vozove. Vse pod zasćito imunitetd i>c-sianca Pu^enjaka. Mi >l riočemo u maza t: rok in ne botno scgall v ta smrad. Konstatiramo Ie, da je morala klerikalna žurnalistike strašno, strašilo uiz-ko pa&a> V Mariboru je špcdkijska tvrdka Caro 5t Jelmek, ki diši po hrvaSkih iitlih. Ta tvrdka je tako nesranm, da ua slovenske dopise odjgovarja n^mSki. Takih drzno&ti bi bil kmalu konce, čo bi vsi na51 Ijujjc, kl imajo s tvrdko opravka* pokazali dovolj odtočnosti. Pro(rverl2nt!bl urad v Uubljanf prs-nelin poslovati in likvidira. Isto bo menđa v kratkem drngod. Na tfsokft Sohrti v Orađcri v letof-nje»n polefnem semestru - baje radi po«, manjkanfa prostorov — ne bodo ve5 sprcjemall inozemskih đfjakov, kl nrso ncniške narodnosti. Kongres Jugoslov&nskih tnnt se vrSJ l^toSnje leto v Zagrebu. Narodno gospodarstva. NEKAJ 0 2AVAROVALN1 STKOKL (Dopis.) Za vsako zasebno gospodarstvo ob-stoji niožDLu di se vsled vnaprej neđo-lomljivih do.odkov luietje posame^nlka zmanjSa ali popolnoma uniSi. Tak i do-goćki nastanejo vsled nezgode, požara, smrti itd. Da bi se temu življenskettra bremenu prišlo v okom, snovale so se fa v 13. stoletju družbe, posebno v varstvo morske plovbe. Se Ie v 1S. stoletju priče-Ia se je zavarovalna stroka nioderntziratt In razšlrjati na razne predmete in pano^s. Osnovale so se ma'e družbe, katere so prospevale, ako jim je bila nezgodna uso-da mila. Pripetile so se pa innogokrat vc-llkgnske nezgode, katere sa šlbkc, mafa družbe podrle injih popolnoma unlčile. — Da bi se taki nevarnosti priSIo v okom, združevale so se te male uli š*lbko fundirana zavarovalne družbu v večja akcijska podjetja. in 5e ta podjetja bila so s?a-soma, ko se je zavarovalna smlsel čim-bolj razširjala med ljudstvom, preSlbka, t j., nišo dala dovolj jamstva zavarovan-cem, obenem jim je pretila z razširjenim zavarovanjem večja nevaruost zgube In nezgode, Vsled tega in fudl iz ekonoinsko-po-litičnega vidika pričela se je v državali, kakor: Angliji, Amerikl, Krancijl in Nern-ćlji Širiti misd, da se snujejo zavarovalnl zavodi z mogočnim kapitulom, katerf prcvzemaio od raznih /avarovalnlh družb sprejeta zavarovanja v zopetno 7avaro\Tinjcr t. j., prvotne obvezne zavarovalne družbe se osiguraju pri 2 veliko fcapftalfstlčnn mnih fnndfnn'M ^ ?:-•*- StfiBJ »NO VA DOBX« - Sitv. 4ž. rovalnlcah* za eventualne Skodc S tem za varova njem je lioseienu: 1- N'cOjc jamstva nupram znvaro-vnnt'ti zasebniku. I Osiguranje 2avarovalnih akcijskih ,!ruib proti zdatui 7£i:bi a'i vslod ogromnih izpladil škcKl — eventualne nm poio-inu. 3. OsredoloOcnju vilikaibkili dumr-nih virov \z zavarovalnili premtj. Da so se take reza varova Inico orv-nesle in da so v državi postale Kospodu-pt\ kapitalistični faktor, sL-di fx i/ eiic-ga samega primera: NcniSkc zavaroval-nice imele so leta 19 U r.a prcittijah do-hodkov 2,1SS,?93.O>1. Ako Domislimo, du je samo v tcj stroki bilo Ictnih dohodkov nad dve milijardi, potem s'nemo priti do zaključka, da je za zavarovanca bila dana največja sigurnost za slučaj nezgojc, povrh pa državi ogromni kapital na raz-polago. V naši državi obstrtjj dom ade — slo-vanske 2avarovalne družbi. One sj si- I gurno rezavanijcjo pri oni ali drugi ino-zemskl zavarovalni družbi v svoje vučje osiguranje. S tem fcozemsldin reza varova njem vrlačati moralo najniaii.'e tri petine zavarovalne prem'jo inozemski banki tuio državo poćpirajo z od naših z». varovancev vplačan'mi prjrr'ijami. VpraSa se: »Ali bi ne bilo bolje, da b: bqnne ka*ere snujejo nove zavarovalne družbe, osnovale rezavaro-valnico? Ako nišo te banke za tako zs-varovalnico dovolj kapitalno močne, bi jim sigurno bilo možno, pridobiti 5e drug* slovanski kapital potom akcijske družbe, katera bi se sigurno obnesla. Dcnar kojega zavarovanci vplačujčjo, osredotočil bi se v ta zavod naše države, bi! bi našim gospodarskim stremljenjem vediio na razpolago. Marsikaj bi se dalo vstvarlti in pripomoći do povzdlga industrije, trgovine, obrti itd. — tako pa se goili, da idejo tri petine Ijudkega prihranka v tuji Žep, tujcu v pomoć, da bode lažje Iz-vedel svoj »Drang auf deri Halkau«! Se je ćas, da se popravi! Ne zamu-dite! P, Veliki trgovski shod priredi Zveza trgovskih gremijev in zadruj? za Siovem-Jo v Mariboru, dne 17. aprilu ti. ter vabi na ta shod vse 'ugoslovatiske trgovce. — Dnevni red se objavi pozneje. Radi po-manj'-anja stanovanj prosimo, da se ude-leženci pravočasno Javijo pri trKOvskem gremiju v Mariboru, ker slcer gremij ne more garantirati za prenoćišta. Cene velenjskomu preinogu je dežef-na vlada sklenila znižati in sicer se raz-dele cene v 4 kategorije (po razdalji od premogovnika). V coni l„ Kl šega wed Celjem do Dravograda, bc stal lignit •li K, kosovec 40 K, zdrob 35 K; v II. co-nl, ki šega do Save odn. do Maribora, lignit 39 K, kosovec 37 K 5u v, zdrob 32 kron 50 vin.; v III. coni (do Ljubljane odnosno Zagreba) lignit 37 K. kosovec 35 K in zdrob 30 K. Kar ie preko III. cone, spada v IV. cono, za katero so bodo cene Se določile. Izvoz žlvtl In krmil prcpovedaii- Ker utegne obstoječa suša, Če bi ne preneha-la, postati katastrofalna za letosnjo 2e-tev, je generalna direkcija carln po po-oblastiiu finanćnt'ga ministra dne 1- trn. Izdala brzojavno odredbo, da je od 2. tm. prepovedan ves izvoz sena, slame in ovsa ter vseh vrst živil, žita, moke in mesa. Izvoziti se sme samo 5e ono blago, kl je ie na železnicah natovorjtno. V Smarju pri Jelsah se vrSi v pon-dellek 11. tm. po domeni Času prepovtdi sejinov zopet velik inescčni sujem. Ob&d zbor Narodu« banke SHS se ie vršil v pondeljek, kjr se poprej radi premale udeležbt ni mngel vršiti Med drugim se je sklonilo, da ^e nove akcijo i-.ii plaiiujejo v zlatu, IcmveO v srebru, tako da se računajo rx vsak zlat dinar 4 srebrni dinarji. Kove akcije bcnlo lorej p.i 28&O dinarjev, kar \i malj puci bnrznini kurzom starih a!-:cij. Na nodlagi tega skle- pa je subskripcija novih akcij ugodiiejSa, vsted česar bodo hrf.kone tuđi uspehl večji, nego poprej- Nadalje se jo sklonilo, da se dovoli vladi posojilo 850 milijonov dmarjev. Od Cistesu dobitka banke uaj dobi država 60%. delntfarji pa 405»*. Bilanca, ki i2kazuje Oistejja dubieka prekri J in pol milijona dinarjev, je bila sprejeM. 1/ porocila posnemam-.) nadalje, da je ta Oas v prometu za XW.21.7U) dinarjev biinkovcev. Dobavni '«zpls upravo poroorskega ar/enula v Tlvtu. Uprava punorskesa iirzctiala v H\1ii razpisuje ofcrtalnu licitacijo na da« I maju V)2\ za nabavo materijala za stoj e vrste, razdcijene>ca na sledciL skupine: I. cevl za koti«.*; 2. ploče vina in želczni faco«; I vijaki, žeblji, zr\ko\ ice; 4. reSctko za kotle (Roststa-be); 5. jeklo; 6. kovino: 7. orodje, ii'.stru-minti, aparati, strojl; 8. usdjl'; 9. potrošni materijal; 10. motorni deli in 11. de-lavske oblekc — Oni, ki se nameravajo dobave uduležiti, niorajo svoje pismene ponudbe poslati do nujkasnejo 12- ure do-poldne gori navedenega dne Upravi kralj, ai'zcnala v Tivtu z navedbo posameznils cen In skupne cene za ves materijal in za posatnezne skupine z izjavo, da so zadovoljni 2 vst-mi predpisanimi pokoji, kate-re morejo vpogledati sleherni dclavmk v pisarni omenjene uprave ali pri ministr-stvu vojne in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, pri evidetičnein uradu v Ljubljani, pri mornarički postaji v Zagrebu ali pa pri delegaciji mornarice v Splitu. Vsak licltant inora pred ali na dan licitacije do 12, ure dopoldne v blagajno arzenala v Tivtu položiti, ako je naš državUn, 10 odstotkov, ako pa \-j tuj državljan, 20 odstotkov skupna vrednu-sti ponudenega materijala. Vsaku ponud-ba mora biti zapečatena, opremljena z napisom: »Ponudba za materija! strojarske vrste za Upravo Kralj. Arzenala v Tivtu«, in pisana na predpisanem monu-polizlranem blanketu za 10 dinarjev ali pa kolekovana s kolckom za 10 dinarjev. Pripomui se, da so množine materijala, kt ga je dobaviti, razmeroma velike, izvod dobavnega razpisa, scznaml dobav-nih predmetov in poj?oji so v pisarni Tr-govske in obrtnike zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Borza 7. aprila. Zagreb: Berlin 233.50-23-1.50, Italija 610-61', London S60- 563, New-york 142.25 H3, Pariz 1d05-10i0, Praga 193.50-194, Budimpešta 51-52, Dunaj 21.15-21.40. Ru kan »4 ofnik, katurcKa so uradniki najsti um- neje pozdravljali in ga vpraSevali: »Sit vvilnschen, Majestiit?« — Popotnik jhu je Irtcl zatijo^atl, Ja on ni nikaka ■■Maje-vt.'it«, toda m1 \'e nu ni verjel. Prihi;:l ie tndi orožni': V' se jo po vseh prodpislli srruinno pns'av.l pred pppotnika in z.i po/val nriKu\'ar!ajoC* ga t -Mai.'St.rits naj Krc ? njim- Popotnik je zattjcva! orožnl-ku, da ni noben vladar, marvoj. da je u-pokujen želcznićar; toda orožnik nm ni vcrjel in je (rdil, da ima pred si'boj bivSe-ga cc>arja Karla- Tujec je pokazal svojo legitimacijo s iotograrijo, toda orožnik je rekel: »Ravno tale fotoffi'afija, Veličanstvo, dokazuje, da ste Kare! in zato VaSc Veličanstvo prosim: jedite mi na oružni-Sko postajo.« In tujec je Sci /. njim. Se Ie po doljsotrajnem prejckanju su se nu crožihski postaji prepričali, Ha nišo prijcll Karla, marveč da se je vozil z vlakom v Ljubljani in na celem Gorcujskem ilubro znani upokojeni železniSki uraduik Ivan P., kateri je res zelo podeben bivšemu cesarju Karlu. Polltičen umor. Posestnik Zupančic, klerikalni gerent občine Krinka vas pri Viinji gori je ustrelil v nedeljo, dne 3- twi. »iosestnika Ivana Zajca iz KriSkc vaši iz sovraStva, ker je bil Zajc nositelj proti njemu naperjene kandidatne liste za ob-einske volitve. Zajc se Je zgrudil takoj mrtcv, Zupančlć pa se je javil sam sodniji v Višnji gori. 2alostn?pos!cdice klerikalne politićne vzgoje. Smrtna nesreća v ?robiL V Svećini nad Mariborom je grobar Izkopal grob. Ko pa se je dvlgnil iz jame ter se oprijel za nagrobni kamen sostdnega groba, se .t kamen prevrnil ter padel grobarju na prat, da Je v par urah izdihnil.^ Glbauie za splošoo siavko na AnRl&ikein. L on do n 7. aprila. Deluv&ki voditelji izjavljajo, da je splošna stavka nelf-ogibna, če do pondeljka opoldne ostane položaj glede ugoditve zahttfvam stavku-joćih rudar Je v neizpremcnjen. London 7. aprila- Na jame na Skotskem so stavkujočl đelavci metali bombe ter so tako laswik.„* rudnikov prisilili, da so odpustill prostovoljce. . London 7. aprila. Ce Izbruhne splcSna stavka, bo z2Y* milijona 2c sedaj brezposelnimi krog 5 milijonov ljudi brez dela, Vaiua seja konstituatite LJ eogr ad 8. aprila. Oanes se vrši seja konstituautc, v kateri priđe v raz-pravo interpelacija komunista Markovića glede znane »Obznane«, t. j. odredbe no-tranjega ministra zoper komunistične organizacije. Vsi klubi so pozvali vsc svoje poslance v Beograd, da se udeleže strie, v kateri prlde najbrže do glasovanja za zaupnico vladi- Radikalni klub se je izjavu za to, da ostane Obznana v vcljavl. Vsi klubi so vOeraj določili govornike za to sejo. Novi predscdnlk Bosne. S a r a j e v o 7. aprila- Dan^s dopol-dtie je nastopil svoje mesto novi predsed-nlk pokrajinske vladu dr. Nik. GjurgkviC. Katastrofalen grški pora/ v Mali Aziji. P a r i z 7- aprilu. ^Tciups'i poroda iz Aten: Grški poraz pri Kski je naravnost katastrofalen. Izgubili so 8000 mož in mnogo ćastnikov. V Atenah vlada velika poparjenost. Poraz pripisujejo temu, Ua nišo vedeli za pravo moč Kcmalovih čet. Karl v Svlcl. li crn 7. aprila. Kje bo Karlu dolo-čen konćni prostor za bivanje v Svici, Se ni sklenjeno. KarJ pa se je moral zavezati, da se ne bo pećal s politiko in da bo odhod iz Švice naznanil veduo 2-1 -,ir po-prej švicarski vladi- »Mojim narodom! < P i r i z 7. april«. Iz Koš:; puročajo: V petek je tu to drugod bi! nabit razglas razkralja Karla iv'iojitn narodofnU Policija je plakatu odstranila. Lastnica in izdajatelllca: '-Zvezna tfskarna v Celju. s: Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Proda se radi s-Jitve kompletni, sveli;« oprava za spat no sobo vrata na omarnh i bruSenim zrcalom, umi-vaimk, nočne omarice s irnimi ploSfami I/, marmorja, 8 btolov, pisalna miza, divan, zastori, slike, posteljne vlogc, madraci, veliku prtp'ogu, prtdpostcljne prep'Oge in 5 kom. opo.numa novih raznih ^laht 2 9*JX3f5U. Vprasase izprijaznosti v trgo\ini L. Bandtk, Oelje 415 1 Dobroohranjon Ji". ♦*•""■■ glasovir, pitftlni StrojI in clata diiflifl&a ura se proda i adi selitve po nuki ceni. — Maribor, Jugoslovanski trg 3 429 Oklic. | Dne 17. aprila 1921 ob 3. uri nop se bodo prodajale v zapuSCmo f dr. U a r.a ZabukovSek, odvetniku v Šmarji, spadaioče premiCnine in sicer: blagajna, pisalni stroj in druga pisarntSka oprava, krave, 2 vozova, konjska oprava, oble-ka, perilo, obutev itd. > NajviSji ponudek je takoj položiti 1 in zdražbani predmet prevzeti. Okraj no todllCe v Smarjl pri J«l«ah, odd. I., dne 6. apnln 1921. T mKnrHit K 400 meseCno. Cenjene tozadevnt onuibe frod »Stabil 26958« (trajno 26958) na upravpiStvo lista. t23 frave kavJuk-pete 4—1 se dobijo povsod, Schicht D cio in čas prihrani/ ,'.' ■'■'*„■ '."-':■■;■ kdor rabi prttn«no( pravo MSchicht0V0 mflo4< znAmka Jelen" pri vladin veljem pranju, kilccr ludi pri viokem «ii?en)u v kuhinji In g^ipodhh^u %n]-h. khkHl-ovo milo fr v svoji hdatrvutl, kukovosii in pralnl tmo!r..>iti re*utCno rvedu^inj. Patit« na polrg tlojrfo varMveno tnamk^ I Zatiopsivo u Sbvtntfj Lnn hrc'ka J. Globe Čilih in cltijfj V ijlih'jmiL Schicht ;lcv. 42. »NOVA DOgAi Stran 5. tistanniieflfl 1864. Hranilnica mestne občine Celje V laatni palači p>*>i kolodvoru (prej Sparhasse der Sladtgemeinde CHli). 22 -14 IIStBR09lJ8Ra 1861. Stanje branifoih vtag K 22,080.000, Urednost rezervnega zaklada K 8,000>000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od us&ko-gar, užiuejo nejpopclnej*o uernost in ugodno obrestooanje. Pošine položnice strankam brez-pfafno na raipolcgo. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tuđi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urcdnoslne papirje, uložne knjižice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajtsah, lako. da obdrži ključ stranka sama. 0SKRBI)JE soojim uložnikom prodajo in na-kup tseh orst urednostnih papirjeo itd. Izur-šuje za nje tuđi inkaso in druga denama opra-uila nojknlantneje. IZPLAČILA u inozemstvu izredno ugodno in promptno. Posolila vsc.ii vrst pcd najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueli u useh denarnih prašanjih. Pupilarno uarni laood. :-: telefon šleu. 35. Trgoviiia z manufakturnim blagom Gaberje 16, nasproti TOjašnicđ prsstolonaslednl&a Aleksandra. _____________________37-'. 150-6__________________ Bogata zaloga vseh vrsi Ino-zemskega manufaktui*nega blaga po zelo nizkih cenah. Vabilo k 40. redneini litnn tlčnei ziiori Savimjske posojilnice v Žalcu, kateri se vrši dne 20. aprila 1921 ob 4. uri popoldne v posojilnišk? pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1920. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. VoUtev na^eistva in nadzorstva. 5. Sprernemba pvavil. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določepi uri ne bi\ sklepčen, se skliče na 5. uro popoldne istega dne drugi občni zbor z zgorajšnjim denvnim redom, ki bo pa sklepčen brez ozira na Ste vilo navzočih. ■■ .T v , . Nacelstvo. išče vinska trgovina. Naslov v upravi lbta. 433 Kuhinjsko pohi-šfyo se proda Miklošičeva ulica 5 pritlično, desno. Vsled novoiošlega blaga Kupile znatno cenejše \ kavo, čaj, čokolado, holandski kakav ter vse druge prvovrst. špecerijske pridelke v Cankarjevi ul. 4 pri ^ETEK IN P^UG, CELJE, ĐeEniika plirovarna Suaško išče isv@žb@no stenopfinjoigstrojepisho PsKJ^dba na ravnateljstvo. 2-1 ■njn ^^a^^B '■a^aai a^aT^^V^aV i^aaaV ^aaaBaf v blizini Maribora, 5-6 sob, sadni vrt, zemlji-šče za prehrano 1—2 krav, se kupi. Ponudbe pod R;8l na An. zav. Dr. Beseljak, Ljubljana. Celje, dne 1. aprila 1921. P.t Dovoljujemo si Vas vijudno obvestiti, da je prevzeia Prva hrvatska štedionica v Zagrebu dosedanjo Češko banko Union podružnico Celje, katera bode imenovano podružnico nadalje vodila neizpremenjeno pod naslovom PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA PODRUŽNICA CELJE. Prosimo cenj. komitente, da podelite dosedanje zaupanje v poini meri tud\ Prvi hrvatski štedionici podružnici Celje, katera bode skrbela za interese cenj. strank vestno in pod najbolj ugodnimi pogoji. Morebitne v Vaši posesti se nahajajoče hranilne knjižice Češke banke Union podružnice Celje izvolite vposlati ozir. predložiti v svrho zamenjave za nove hranilne knjižice Prvi hrvatski štedionici podružnici Celje. Z odličnim spoštovanjem Češke banka Union Praga. Prva hrvatska štedionica Zagreb Stran 6. »NOVA DOBA« ;>..». i- POSOJILNICA V CELJU uraduje pričenši s pondeljkom 11. trn. v svojih novih prftličnfh prostorih na ogalu Narodnega doma Jetika! Špecialist za pfjučne bo-lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jetiko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tačas šentjur j. ž. pozneje Celje. 50-8 33 let star, vešč nemškega jezika, z vsem orodjem, izvrsten samostojen de~ lavec, išče stalno službo. Ponudbe na Alojz Gmndner, Gradec, Hackhergasse 9. Proda se kompletna kuhinjska opraua Mariborska cesta 7 v blizini Celja, na okrajni cesti, v naj-boljšern staniu, z električno razsvetljavo, nekaj zemljišča. za gostilno primerna (koncesija se lahko dobi) je po ceni na prodaj. Več v upravništvu. 414 to top CELJE, ipeecrijska trgovina na debelo indrobno. 1286 52-28 se spreime takoi na fino domačo hrano. Naslov v upravništvu. 379 3—3 30 zidarjeu se sprejme takoj pri stavbenem pod-jetju Inž. đr. Miroslav Kasa!, Ljubljana, Gradišče 13. Stanovanje preskrbljeno. ——-—— 396 3—2 ———— Stanovanje iz ćveh sob, kuhinje in s pritiklinami v Ljubljani se zarrsenja z enakim v Celju. Naslov v upravništvu lista. 411 3—2 MARIJA BADM6ARTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zeloga lesenega in tapetniškega po-hištva vseh slogov 156 50-10 \ Anton P. Arzen&ek ! oblastv. konc. posredovainica za n?kup ! in prodajo 148 50-11 '\ fiis fer posestev i Celje, Kralja Petra cesta št. 22. PHporoča se tvrdka Jos. Petelinc, Ljubljana Sv. E»etr»a nasip 1. 1350 52-27 TovarniSka zaloga šivalnih strojev in njih delov. ter potrebščine za krojače, čev'jarje in šiv;lje na debelo in drobno. ——— ut>at> ix» juvelii? ■——■ CELJE Glavni trg 4, 55 -13 (prej Pacchiaffo). SUKNO in kamgarn za moške obieke, volneno, r.cfir« in %amb(*ik za ž^i>ske obieke. hla-čevino, modr-ovino, belo in pisano platno in svilene robee dobite v velikanskl izblri in zaradi direktnega importa po čudovito nizkih cenah v veletrgovini 25 —14 Kr»£tlja Petra cesti. 2os Zaloga cigaretnega papina in stročnic. 50-9 Jadranska banka Celje Beograd, Dubr>ownik, Itoio-, Kp.tni, Ljubljana, .9faribocf Meitković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, TVs»t, Wien. Prevzema vse banćae posle pod naiugodnetštml pogott. Spreiema vloge na hramin« fcn|*žice, ž'*cy in druge uloge |so«J na..uffod«©i»im« pogoji. Poslovna iveic k vseml vf ml Kr;i;l v iu- In Inotemsi,