I 19fl -I nedelio nnimU«» «si na Opčine na zborovanje SHLP proti razkosanju, za ustanovitev STO! Miro 1 nc P] vTagd-ij (2 iNEVl vjl a j- SOV Maj* [oskvV nnnn NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA VIA CEPPA 9 psgaSHIEGO TRIESTE ucgm ADruzzi 3, Dom pristan Dopisi se dostavljajo uredniš: rokopisi in slike se ne vrač, za vsak milimeter 30 lir. POŠTNINA PLAČANA V ipan-'OBNOVLJENA izdaja leto cu, jani univ nje -j n tm lir, na šestih ' nina 1000 lir; i ništvo: TRST, LllST, trg Duca nadstr. - tel. štev. 28-402. pisma se ne sprejemajo, širdkosti enega stolpca apre j. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO BOIIlKI§TI^E PARTIJE S.T.O. Vložimo vse svoje sile v odločilni boj proti razkosanju ! TRST - SOBOTA, 24. JULIJA 1954 CENA 20 UR VEDNO ENOTNEJŠI IN ODLOČNEJŠI JE ODPOR TRŽAČANOV PROTI RAZKOSANJU OZEMLJA KOIMISTI BOMO II VSAKEM PRIMERU UADALJEVALI STO 15. Udii 1954 Casi ino, a p< !t - ' po' ■ ka 1 Hi certi nu da. želj ---------------------- dva i Srl Enajst let poteka od onega \ julija 1943, ko se je v Ita-ih - zrušil fašizem — najogab-i Gl !iši politični pojav v zgodo-Dve človeštva. Zrušil se je pod K,o» !?° svojih zločinov in pod dre : «o udarcev v vojni, ki jo je 35 ; 'Pravil in vodil skupno z idiji '.^škim nacizmon in japon-:v: t *irn imperializmom. zBOl ^°da napredne sile človeštva pontile močnejše. Zgodovinske ^age sovjetske armade so u-- 3 9vUe prodiranje, sovražniki er * "Vestva so se začeli umikanj ,®oc* vedno hujšimi udarci, noi114kler se niso drug za drugim 40 »'Usili. yU’ april je dan zmage anti-i ni' “'stičnih sil Italije, obenem i ", aJe tudi dan zmage vseh anti-ionij '^'stičnih sil sveta, katerih Koc; “poletna borba je bila tedaj cillJ '°aana s prvim velikim uspe-or »tjj prva zmaga antifa-Zrtla je v Italiji strnila vse aBredne sile v enoten odpor P e°ti nemškim okupatorjem, ki triumfiral z vseljudskim u-v# “fom 25. aprila 1945. Bal Ta dan je nadvse pomemben demone pravice* lOVi; Ves svet. To je bila zmaga pon1 ''-'fašistične ideje, zmaga na-nje 'ednih sil demokracije in mi-v svetu, zmaga svobodolju-eči1; hačenih narodov, ki so se 'a-^ Od U^iii veliki borbi pod 31 e®stvcm veiike Sovjetske zve-eds' 6’ dosežejo svobodo in iep- ede: 2,vljenje miru in pravice. 6' ... sile so s porazom faši-j.cne Italije, nacistične Nem-zei> . e in Japonske izvojevale mir ioi'1 # Svobodo, velik del človeštva je osvobodil izkoriščanja .^Veka po človeku ter začel «S'1' srečnejšo bodočnost soul ^ 'zma. Antifašistične sile v svetu so se silovito o-Mnogo važnih zmag 6 posegle v povojni dobi. One 1 fi^dro in pobudnice vseh ve-*n gibanj, predvsem svetovi i6 fronte miru, ki je prav flRr~—.......... antifašizem je bil prekaljen v trdih borbah za svobodo, za narodne pravice, za demokratične svoboščine, za pravico do življenja. Ta antifašizem mora biti bolj kot kdaj živ danes, ko nam gre zopet za naš narodni obstoj, ki je z načrti n razkosanju resno ogrožen. Nismo sami. Z nami je ogromna večina Tržačanov, z nami so jugoslovanski narodi, z nami so napredne sile Italije, z nami so vse demokratične sile sveta z našo veliko zaveznico Sovjetsko zvezo na čelu. Zato bodimo enotni in odločni v naši borbi proti razkosanju, da dosežemo ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in si zagotovimo popolno narodno enakopravnost, STANE BIDOVEC Po silovitem ogorčenju, s katerim je tržaško . ljudstvo sprejelo prve uradne in neuradne vesti o določbah dogovora o razkosanju, sta se . tako beograjska kot rimska vlada zavili v peprodiren molk. Tem večja živahnost pa je vladala v Trstu in v coni A, kjer ljudske množice dajejo vedno večjega duška svojemu ogorčenju proti zahrbtnim nakanam Beograda in Rima. Po vaseh in po mestnih predelih se vrše številna protestna zborovanja, ki se jih udeležuje veliko število prebivalstva vseh političnih prepričanj. Na čelu ljudske borbe je tržaško delavstvo. Po uspeli stavki v Nabrežini, katere so se poleg delavcev v kamnolomih in pri S EL AD udeležili vsi trgovci, gostilničarji in o-brtniki z dveurno zaporo svojih obratov, so v petek popoldne izvedli podobno demonstracijo tudi lastniki obratov v Skednju, ki so v znak protesta proti razkosanju odprli, svoje lokale mnogo kasneje, nekateri jih pa ta dan sploh niso več odprli. V soboto so izvedli- polurno stavko gradbeni delavci podjetij Marcon, Sti-gnano in De Pase ter poslali QZN resolucijo proti delitvi STO. V ponedeljek je bila protestna stavka v Tržaškem Arzenalu, ki se je je udeležilo 90 odst. delavcev in od koder je bila poslana na OZN resolucija proti vsakemu razkosanju. V četrtek pa sta bili strnjeni stavki v dveh največjih industrijskih podjetjih Ozemlja, in sicer v ladjedelnici IS v. Marka, kjer je ogromna večina delavcev zapustila delo, ter v čistilnici Aquila, katere se je prav tako udeležilo skoro vse delavstvo, razen onih, ki skrbe za delovanje naprav in ki so bili zato razrešeni od stavke. Skoro vsi trgovski in gostinski obrati v Zavljah in pri Sv. Ani gradbincev podjetja D’Angelo. PD Cebulec je poslalo Ljudski prosveti Slovenije,- Zvezi slov. književnikov in v znanje ministrstvu prosvete LRS pismo, v katerem jih roti ,naj posredujejo pri osrednji vladi, naj ne podpiše dogovora o razkosanju ter naj se povrne k mirovni pogodbi, ki edina jamči tržaškim Slovencem njihove narodne pravice. Podobno resolucijo je poslala beograjski vladi mladina iz Podlonjerja s 44 podpisi, žene iz Barkovelj v Beograd in Rim, isto tudi barkovljanski odbor miru, PD Matjašič Ljudski prosveti v Ljubljani, PD Zvezda Zvezi knjževnikov Jugoslavije, Ljudski prosveti, operi in prosvetnem ministrila v Ljubljani. Tudi druga PD in ostale organizacije pošiljajo brzojavke, pisma in resolucije proti razkosanju na tuje vlade, ustano- so za čas stavke zaprli svoje ve in organizacije, Resolucije lokale. V sredo je bila stoodstotna stavka v kamnolomu Faccanoni, v torek pa stavka proti razkosanju je sprejela tudi indipendentistična «Zveza mladine .STO», skupina ita- PO 8 LETIH SE JE ZAKLJUČILA ..UMAZANA VOJNA" Ves svet je navdušeno sprejel veselo vest o premirju v Indokini Francija priznava pravico treh držav do neodvisnosti s podpisom premirja v In-dosegla svojo najzna- S'P zmago, da so po 19 ud' prvič utihnili topovi po ja' ir^1 svetu. S svojo odločno >sa-' Pa 50 v mnogih državah e t tu °vile poskuse najreakcio-po i- tle-iših sil, da bi strle odpor it ®rednih sil ter uvedle faši-jtfi1 rlJtle režime. Kljub neprestani' iti) U Prizadevanju ameriških I.^Polistov se po vsem svetu L t jOe sile demokracije, vedno i t^1. -e širijo osvobodilna gi-igih9 kolonialnih in odvisnih ja i^dov, vse močnejše postali'1'!;« hapredne sile v kapitali-,4. i svetu. o'' V* UsPehi pa ne smejo uspa antifašistov Ne smemo IL'11', da nam bo po teh ve-«S jfp1 uspehih končna zmaga a'ii loJ1 radia v naročje. Nevar-*•:. fašizma še ni minila. Cim i-y J! 50 naši uspehi, tem bes-1,1 50 poskusi temnih sil, da Uvedbo režimov nasilja, če ‘ e ohranijo, pa vsaj podalj-0 svojo bedno eksistenco. 1 9rišk; vojni krogi skušajo 1# V.6,"1 uPanm rehabilitirati ^ski nacizem, pomagajo na -^e razbitinam italijanskega J Ij Na ter podpirajo najreak-, "arnejše sile v vseh držaji l d v upanju, da bodo s temi ii^n'rni ostanki s tvorili enot-t lj .v°jno fronto ne samo pro-■n;' V0vjetski zvezi in ljudskim . [ii»; ji £ pr°ti vsemu človeštvu, ki i 1 ‘ith- miru in dostojnega živ- / KJa- _ : 'i 0 'zmed sredstev te politi-U'1! ^ PasilJa je Evropska o-f' 'bt, na skupnost, ki pomeni i I rV'is'.,.l!ev nemške vojske pod o‘cnimi generali, zasužnje-Sije a''h evropskih narodov, e 3U(jj vseh pravic delovnih NS 1 1 % Se temveč tudi vsem antifašističnim si- Tito se navdušuje za “Viljem i) v1’ ki se pripravlja na brat- nacističnimi zlo-‘io j *X1 50 razdejali Jugosla-s ” pomorili 1,700.000 lju-klepanjem balkanske vo- ylNlnfVeze' ki nai bi se P° ^Adenauerja vključila 2-a te - zločinske t^ljn" ^niPravljen žrtvovati “ A Italiji. 80.000 .Slovencev Posebno še tržaški, S^a^ne tradicije anti-iSdfj ' ki gredo od prvih d stičnih napadov preko 0 današnjih dni, Ta naš Mir je dosežen! Ta veseli morale umakniti čete na svoje področje, uprava področij bo izročena postopoma. Ne sme biti nobene represalije proti nikomur zaradi njegovega delovanja za časa vojne, vsakdo se bo v 300 dneh lahko svobodno preselil na področje, kamor bo želel. Ujetniki bodo izmenjani v 30 dneh po podpisu premirja. Nobena od obeh strank ne bo smela uvažati od zunaj orožja in čet, niti ne bo smela dati na svojem ozemlju oporišč tujim državam. Mednarodna nadzorna komisija za izvajanje sporazuma je sestavljena iz Poljske, Indije in Kanade. Julija 1956 bodo v vsem Viet Narnu pod kontrolo mednarodne komisije istih treh držav splošne volitve v parlament. vzklik se je v noči med torkom ih sredo razlegel v Ženevi, kjer se je po 85 dneh zaključila mednarodna konferenca za premirje v 'Indokini. S tem je po dolgih letih nepre-' stanili vojn zopet zavladal po vsem svetu mir. utihnili so topovi in drugo bojno orožje. Vest o doseženem sporazumu se je bliskovito raznesla v vsem svetu. Povsod so jo sprejeli z največjim navdušenjem, le v Združenih državah so jo vladni krogi sprejeli z odkritim sovraštvom; kajti sporazum pomeni najhujši poraz njihove vojnohujskaške politike. Ves čas konference so predstavniki iZiDA skušali preprečiti premirje, da bi tako lahko Amerika posegla v vojno in jo razširila na Kitajsko. Toda spričo odločnosti drugih delegatov je ta njihov poskus bedno propadel. Se zadnji dan je ameriški delegat Bedel! Smith skušal razbiti že skoro zaključen sporazum. Po njegovem nalogu sta namreč delegaciji Bao Daja in Kambodže prišli k francoskemu ministrskemu predsedniku Mendes-Franceu ter mu izjavila, da ne bosta podpisala sporazuma in da ga ne sprejmeta. Bao Dajev predstavnik je sprožil predlog, naj se volitve v Vietnamu od-lože na čas, ki ga bo določila OZN, ter naj se razoroži viet-minška ljudska vojska. Vendar prisotni ministri Francije, Anglije, ZSSR in drugih držav niso nasedli temu manevru, temveč so pripravili vse potrebno za podpis dogovora. Sporazum sestoji iz več listin, Najvažnejša je «zaključna izjava», katero so podpisale vse prisotne države razen A-merike, ki je dala posebno izjavo, v kateri izjavlja, da je sprejela na znanje dogovore o premirju ter da se bo vzdržala groženj in sile za spre-menitev sporazuma. V ameriški izjavi pa so tudi prikrite grožnje, da bo smatrala «za zelo nevarno grožnjo miru v svetu vsakršno obnovitev napada proti določbam sporazuma». S tem si že vnaprej puščajo odprto pot za intervencijo «v primeru napada», tako kot so to napravili v Koreji. V zaključni listini podpisane države jemljejo na znanje in odobravajo dogovore o doseženem premirju v Viet Na-mu, Laosu in Kambodži in o mednarodnem nadzorstvu za izvajanje sporazuma. Glavne določbe posameznih dogovorov so sledeče: Za Viet Nam s edoloča začasna razmejitvena črta na reki 'Song Ben Haj na 17. vzporedniku. V 300 dneh se bodo ludi Kambodža in Laos sta vsak s svojo izjavo pristala, da ne bosta zahtevali orožja, vojakov in vojaških strokovnjakov iz inozemstva da ne bosta sklepali dogovorov o vojaškem sodelovanju z drugimi državami, ki bi bil nasproten listini OI2N, niti ne bosta dovoljevali na svojih ozemljih vojaških oporišč tujim državam. Izjavili sta tudi, da bodo v letu 1955 razpisane v obeh državah splošne, svobodne in tajne volitve v parlament. Tudi Francija je podpisala svojo izjavo, po kateri je pripravljena v dogovorjenem času umakniti svoje čete iz Kambodže, Laosa in Vietnama, če bi to zahtevale njihove vlade. Pri urejevanju vseh vprašanj za vzpostavitev in utrditev miru bo francoska vlada spoštovala načela neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in teritorialne nedotakljivosti Kambodže, Laosa in Viet Nama ter se ne bo vmešavala v njihove notranje zadeve. PROGLAS K.P. S.T.O. IN P.S.I, V ----------- Žrtev tolikih herojev naj poživlja naše borbe Državljani! 25. julija 1943 se je pod sunkom ljudskih množic, zatiranih skozi dvajset let po fašističnem tiranstvu, zrušil režim, ki je povlekel italijanski narod v vojno in katastrofo in povzročil strahovite nesreče ter divja preganjanja med našim preoivalstvom. 1 Loči zahrbtnih napadov na ljudi, sedeže, demokratične ustanove, tisoči obsojenih na skupno 49.746 let zapora, 26 ustreljenih po posebnem sodišču, tisoči kon-iiniranih so davek, ki ga je plačal borbeni antifašizem, kateremu so Slovenci in Italijani Trsta dali veiik prispevek in največje število na smrt obsojenih. Po zaslugi lisočev hrabrih borcev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki so znali visoko dvigati zastavo svobode, je 25. julij 1943 beležil važno etapo v borbi za osvoboditev teh krajev izpod nacifašističnega terorja. žrtev tolikih slavnih herojev osvobodilne borbe, ki se skuša danes spraviti v pozabo, mora biti bolj živa kot kdaj v našem spominu za poživljanje borbe vseh, ki jim je pri srcu mir med narodi, svoboda in enotnost Preoivalstev cone A in cone B v borbi proti grožnji razkosanja našega Ozemlja. i roslavimo 25. julij 1954 pridružujoč se radosti vseh narodov spričo zmage politike miru v Aziji in pospešu-juL naào borbo» da se tudi tržaškemu vprašanju dà reši-iev, ki naj omogoči utrditev miru v Evropi, da se spoštuje pravica našega prebivalstva, da izrazi svojeThnenje glede svoje bodočnosti. KOMUNISTIČNA PARTIJA STO TRŽAŠKA FEDERACIJA PSI i nun M in lanskimi nižavami MOSKVA — V soboto je bil podpisan med ZSSR in Finsko trgovski sporazum za dobo petih let, ki'je zelo ugoden za Finsko in dokazuje, da ji želi ZSSR iskreno pomagati Obenem je bila podpisana skupna politična izjava, s katero se obe državi obvezujeta truditi se za pomiritev v svetu ih vzdrževanje trajnih prijateljskih odnosov. Tudi z drugimi baltskimi državami se utrjujejo prijateljski odnosi. Skupina sovjetskih vojnih ladij na čelu s križarko «Admiral Ušja-kov» je te dni obiskala Helsinke in Stokhoim, dočim so švedski mornarji obiskali Leningrad. Gostje so bili v vseh mestih z izrazi prijateljstva in simpatije. Nemški socialisti proli EOS BERLIN — iV zahodnem Bérlinu se vrši kongres socialdemokratske stranke. Predsednik stranke Oilenhauser se je v svojem poročilu postavil proti Evropski obrambni skupnosti, zahteval ureditev nemškega vprašanja potom pogajanj in zagovarjal Molotovov načrt za kolektivno varnost v Evropi. lijanskih kulturnih delavcev in razne druge organizacije. Ze zadnjič smo, zaradi pomanjkanja prostora le na kratko, poročali o podpisni akciji v repentabrski občini, ki je nadvse lepo uspela. Razen' prav redkih izjem so' podpisale vse družine v občini. Podpise so nabirali komunistični svetovalci, katerim so se pridružili tudi drugi demokrati. Ljudje so zelo vznemirjeni in ogorčeni zaradi barantaških načrtov in nočejo slišati o nobenem razkosanju ali kakršnih koli popravkov v škodo našega Ozemlja. Poleg mogočne nedeljske manifestacije partizanov miru, o kateri poročamo na drugi strani, je bilo v torek veliko zborovanje Komunistične partije v Kinu ob morju, Poleg številnih dopisnikov krajevnih in tujih listov in agencij se je zborovanja udeležilo izredno veliko število ljudi vseh političnih strank in prepričanj, političnih in gospodarskih o-sebnosti, da bi slišali iz ust njenega sekretarja Vidaiija glas Komunistične partije, v kateri vidijo edino silo, ki lahko organizira vseljudski odpor proti razkosanju. Za tržaško vprašanje — je dejal tov. Vidali — ki spada v «po-ebno» kategorijo kot Nemčija, Avstrija, Koreja, so našli ludi «posebno» rešitev - - brez OZiN; zato bo rešitev slaba in ho imela hude posledice. Da bi onemogočili KP njeno akcijo proti razkosanju, so sprožili protikomunistično gonjo, očitajoč jim fojbe in podobno; italijanski nacionalisti pravijo, da so komunisti proti Italiji, titovci pa, da so proti Jugoslaviji. Toda res je le to, da smo antifašisti in da nas napadajo zato, ker smo že 1949. prvi razkrinkali barantanje in se edini dosledno proti njemu borimo. Mi zahtevamo intervencijo OEN, naj se vpraša prebivalstvo, ali je za STO, za Jugoslavijo ali za Italijo. Raz-krinkujemo «začasnost», valji-ve «gai ancije» za narodne manjšine. Zato nas napadajo. Po pregledu zgodovine barantanja, ki je preko 8. oktobra dovedlo do današnjega stanja, je prikazal glavne določbe, ki naj bi jih vseboval sporazum o razkosanju. Nato je razkrinkal dvoličnost in lažnivost vodstev italijanskih nacionalističnih strank, ki so se izneverile enotnemu stališču proti razdelitvi ih za plebiscit. Ce kljub njihovi borbi pride do razkosanja, odgovori Vidali, da se bodo komunisti še naprej borili za STO. za narodne pravice, za demokratične svoboščine, za pravico do samoodločbe, za odprtje blokov, za ustvaritev demokratičnih organov oblasti, voljenih po ljudstvu. Pri teh svojih borbah bodo deležni solidarnosti in podpore tako jugoslovanskega kot italijanskega demokratičnega gibanja ter bodo nadaljevali borbo proti Titu in Scelbi, ki sta za barantanje. Ustanovitev STO si je utrla pot v najširše množice in bi v referendumu dobila ogromno večino. Naj bo rešitev vprašanja STO taka ali drugačna, končno bo le zmagal mir, tedaj bo rešeno tudi naše vprašanje in mi se borimo, da bo to čimprej. Slovensko hrvatsha ljudska prosveta vabi vse tržaške Slovence na VELIKO ZBOROVANJE proti razkosanju STO in proti povratku fašizma ki bo v nedeljo, 25. julija 1954 od 16. ure dalje na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah Govorili bodo : Marija Bernetir - Siane Bidovee in Mirko Kapelj Manifestacija bo združena z veliko kulturno prireditvijo, na kateri bodo sodelovale vaške godbe iz Škofij, Doline in Trebč ; pevski zbori iz Sv. Križa, Zgonika-Saleža-Malega Repna, Trebč, Lonjerja-Katinare, Ricmanj in oktet s Proseka-Kontovela ter dramska skupina Sv. Ivan-Podlonjer, ki bo uprizorila izvirno folklorno igro «MANBBJAHJI» Slovenci ! Manifestirajmo za dejansko ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in proti vsakršnemu razkosanju! Zahtevajmo spoštovanje naših nacionalnih pravic! Na manifestacijo bodo vozili posebni avtobusi iz Doline preko BoJjunca, Boršta in Ricmanj. Odhod ob 15. uri. iz Stivane preko Devina, Sesljana po avtocesti mimo Nabrežine, Križa in Proseka. Odhod ob 15.30. VAZNA tZJAVA KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE ''Ustanovitev Svobodnega ozemlja je danes najboljša možna rešitev" Delegacija tržaških komunistov in socialistov, o kateri smo zadnjič na kratko poročali. je bila v Rimu deležna velike pozornosti KPI in PS-I. s predstavniki katerih se je sestala in obrazložila stanje v Trstu ter odločnost prebivalstva STO proti razkosanju. Ob zaključku sestanka je bil izdan sledeči komunike: «Delegacijo predstavnikov KP STO in tržaške federacije PSI sta sprejela vodstvena odbora komunističnih skupin v zbornici in senatu. Miljski župan Pecco, tajnik trž. federacije PSI Benini in drugi delegati so na široko obrazložili veliko Oblasti prepovedale proglas SHLP Komunistična partija STO in tržaška federacija Italijanske socialistične stranke vabita vse prebivalstvo, naj se množično udeleži velikih pro- slav 25. julija, ki se bodo vršile v nedeljo 25 julija: zjutraj v kinu Alabarda popoldne na Opčinah in v Božičih, Slovenci in Slovenke! Se je čas, da preprečimo uresničitev nesramnih sklepov, ki sta jih sprejeli beograjska in rimska vlada pod pokroviteljstvom vlad Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Se je čas, da preprečimo razkosanje Svobodnega tržaškega ozemlja! Mi Slovenci bi bili z razkosanjem tega ozemlja najbolj prizadeti, bodisi na političnem, kulturnem ali gospodarskem področju. Zato, dragi rojaki, uprimo se enotno in odločno proti temu! Združimo se v teh resnih in odločilnih trenutkih, ne glede na našo politično ali strankarsko opredelitev, v skupno fronto za dokončno ustanovitev Svobodnega tržaškega o-zemlja! Današnja borba za STO ne more prejudicirati našega političnega prepričanja in ne stališča, ki ga imajo posamezne skupine ali stranke glede dokončne rešitve tržaškega vprašanja. Le z enotno borbo, podprto od vseh Tržačanov, ki resnično žele ustanovitev STO, bo mogoče preprečiti to, da bi bile cona B in nekatere vasi cone A za vedno odtrgane oo Trsta in da bi Trst z ožjo okolico ponovno prišel pod Italijo. Naprej v borbo za dokončno ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, s čemer bodo na naših tleh uničene korenine narodnega, kulturnega in socialnega zatiranja! SLOVENSKO HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA SHLP je hotela ta proglas proti razkosanju in za ustanovitev STO razširiti po vsej co- ni A potom lepakov. Zato je zaprosila za dovoljenje consko predsedstvo, ki pa je prošnjo zavrnilo s pripombo: «Non si approva», brez vsakršne utemeljitve. To je zgovorno spričevalo demokracije, ki vlada v naši coni pod anglo-ameriško okupacijo ob dejavnem sodelovanju italijanskih funkcionarjev. Obenem pa je dokaz, kaj smemo pričakovati mi Slovenci, ko bi s prihodom Italije dobili takšni funkcionarji vso oblast v svoje roke. Proti tej grobi kršitvi demokratičnih svoboščin v imenu vseh Slovencev ogorčeno protestiramo. Zahtevamo od oblasti, naj spoštujejo določbe mirovne pogodbe, na kateri edini sloni vsa njihova oblast. zaskrbljenost prizadetega prebivalstva spričo nevarnosti, ki jo predstavlja načrt o razdelitvi STO za 'Trst, za njegovo gospodarsko in politično bodočnost in za vse Ozemlje. Posebno je bilo poudarjeno globoko razočaranje Tržačanov in zaskrbljenost beguncev iz cone B zaradi obnašanja tako italijanske vlade kot strank, ki jo podpirajo. Predvideno razkosanje je bilo označeno kot katastrofa, za preprečenje katere je potreben odločen pritisk italijanskega javnega mnenja. Vodstvi parlamentarnih skupin sta poudarili vso solidarnost Komunistične partije Italije s prebivalst: vom STO in beguncev iz cone B v njihovem odporu proti načrtom o razkosanju. Italijanska komunistična partija smatra, da je ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja po določbah mirovne pogodbe (ta cilj je mogoče danes doseči potom resnih diplomatskih pogajanj, prežetih z duhom miru) tudi danes najboljša možna rešitev tržaškega vprašanja. Posebno še protestira proti temu, da je italijanska vlada zavrgla demokratične predloge za plebiscit. S socialistično stranko bodo sprejeti dogovori za skupno akcijo v namenu, da se pravilno usmeri javno mnenje v državi, kot to zahteva solidarnost s tržaškim prebivalstvom». Po srečanju med tržaškimi in italijanskimi socialisti, je bil tudi sprejet komunike, v katerem se poudarja potreba po plebiscitu in končuje: «Socialisti so vedno bolj prepričani, da je edini način za razvozljanje položaja la, da se preda vprašanje STO v svoji ceioti Organizaciji združenih narodov.» Značilno je, da podtajnik za zunanje zaaeve Benvenuti n* hotel sprejeti tržaške delegacije. ceš da je tovariš Pacco «zavzel preveč odločno stai; šče» glede rešitve tržaškega vprašanja, to je, ker je odločno branil ustanovitev STO. loja! kamion v orepad 18 alpincev ačnih TRENTO — V bližini Ponte del Legno se je na ozki poti, ki vodi v dolino prevrnil vojaški tovorni avtomobil in se zrušil v globok prepad. 17' vojakov je pri grozni nesreči izgubilo življenje, dočim sta bila dva hudo ranjena in je eden drugi dan podlegel poškodbam. Le štirje vojaki so si rešili življenje, ker so pravočasno skočili z vozila. BERLIN — Bonnsko vlado je zadel neprijeten udarec. Vodja vohunske službe dr. Otto John je s svojim osebnim zdravnikom dr. Wohlgemu-thom pobegnil iz dežele in se po vseh znakih zatekel v demokratično Nemčijo. RIM — V italijanskem parlamentu je minister za delo Vigorelli poročal o izidu preiskave v zvezi s težko nesrečo v rudniku v Ribolli, ki se je zgodila 4. maja in je zahtevala 42 smrtnih žrtev. Iz poročila izhaja, da pada vsa odgovornost na družbo Montecatini, ki ni poskrbela niti za najmanjše varnostne ukrepe. ZBOROVANJE TRŽAŠKIH PARTIZANOV MIRU V KINU OB MORJU Razkosanje Tržaškega ozemlja resna nevarnost za mir je Solidarnost milijonov italijanskih delavcev in demokratov z našo borbo za ohranitev STO - Poročilo člana odbora miru dr. Teinerja - Govor posl. Renza Laconija - Pozdrav miljskega in dolinskega župana Nedeljsko mogočno zborovanje tržaških partizanov miru, je še en dokaz več trdne volje našega prebivalstva, da noče razkosanja Ozemlja ter da bo z vsemi silami preprečilo u-resničitev načrta, ki služi v vojne namene. Prav iz tega razloga se je v nedeljo dvignil glas tržaških partizanov miru, ki se zavedajo, da je razko sanje resna nevarnost za mir, največjo dobrino človeštva Po uvodnih besedah predsednika tržaškega gibanja miru inž. Atta Brauna je imel glavno poročilo član odbora Salvo Teiaer. Slednji je v jasnih in jedrnatih obrisih prikazal težko nevarnost za mir, ki tiči Poslanec Renzo Laconi, član osrednjega odbora miru v Italijanski republiki, je prinesel zborovanju pozdrave in izraze solidarnosti vseh miroljubnih sil bližnje republike v uresničitvi razdelitve STO. Mir pa je ogrožen tudi s strani lažnive formule «začasne rešitve». Obe vladi govorita o «začasni rešitvi», dočim pa ni nooenih izgledov za kako dokončno rešitev. Tako stanje samo še bolj ograža mir m podžiga nacionalizme. Zaradi tega se dviga protest vsega ljudstva, ki noče vojne. Salvo Teiner je nadalje v kratkem poročal o obisku tržaške delegacije pri tov. Togliattiju, Nenniju ter drugih predstavnikih vlade. Odbor miru je poslal nadalje brzojavke OZN in Molotovu v svesti si, da je ZSSR vedno odločno branila mirovno pogodbo. V tej veličastni borbi imamo na naši strani 11 milijonov demokratičnih Italijanov in zato obstaja upravičeno upanje — je dejal v zaključku govornik — da se še lahko prepreči uresničitev pogubonosne kupčije. Burno pozdravljen je stopil nato pred mikrofon poslanec Renzo Laconi, član osrednjega odbora partizanov miru v Italiji. V svojem pozdravu je izrazil polno solidarnost vseh miroljubnih sil Italijanske republike. ki sestavljajo mogočno fronto miru, katera se bori na naši strani proti barantanju, za svobodo in samoodločbo našega prebivalstva. Poudaril je nadalje, da so se komunistični in socialistični poslanci ob priliki obiska tržaške delegacije obvezali, da se bodo borili v vseh forumih za uresničitev želje in teženj prebivalstva STO. ki mora biti v duhu mirovne pogodbe nedeljivo. Spregovoril je nato član Izvršnega sveta miru Franc Gombač, ki je prikazal vztrajne borbe tukajšnjega prebivalstva za ohranitev miru. Ožigosal je izdajalsko vlogo Tita in njegove tukajšnje podružnice, ki je v zadnjem času povlekla na dan geslo o ne-k dozdevni avtonomiji. Mi ne gledamo ne na Beograd in ne ra palačo Chigi — je podčrtal govornik — marveč gledamo na jugoslovansko in italijansko ljudstvo, ki je v tej borbi na naši strani. Zaključil je svoj govor z vzpodbudo na odločno borbo za preprečitev razkosanja in s tem vojnih načrtov. Clan delegacije iz Hrvatinov Bruno Crevatin je poročal o obisku pri voditeljih KPI tei predsedniku senata, dočim jih Gronchi in Benvenuti nista bolela sprejeti, ker je Pacco zavzel odločno stališče proti razkosanju. O bolečem vprašanju begun cev je z občutkom spregovoril begunec iz cone B prof. Paolo Sema, ki je v živi sliki orisal težko življenje tisoče nesrečnežev, kateri so morali zapustiti svoje domove. Poudaril je, da je treba kar se tiče beguncev pravilno razlikovati med tistimi, ki so zbežali 1945 in današnjimi, ki v ogromni večini zaman iščejo delo in stanovanje. Delitev dveh con bi pomenila nov dotok beguncev in žalostne perspektive povečanja brezposelnosti. Miljski župan Pacco je prinesel zborovanju pozdrave prebivalstva miljske občine, ki mu preti nevarnost razkosanja Poročal je podrobneje o prisrčnem sprejemu in razumevanju. ki so ga bili deležni s strani tov. Togliattija in Nen-nija. V zaključku je še posebno poudaril potrebo enotne in močne fronte v borbi za rešitev STO. Izraze solidarnosti KP STO ie prinesel zborovanju sekretar tov. Vidali, ki je še posebno podčrtal ogabno protikomunistično kampanjo. Dočim so se po 8. oktobru zatekali vsi k nam in nas rotili za podpise in akcije, se pa danes sklicujejo na našo preteklost ter nam očitajo, da smo antiitalijani, po drugi pa slišimo, da smo protijugoslovani. Seveda, če bi se komunisti ne borili proti razkosanju, bi bili smatrani s strani Rima in Beograda kot najboljši ljudje V zaključnih besedah je tov. Vidali poudaril, da bodo komunisti zastavili vse sile za preprečitev razkosanja ter dejal, da zahtevamo pie biscit, ker smo trdno prepričani, da bi se ogromna večina prebivalstva izjavila za STO. Dolinski župan tov. Dušan Lovriha je razgalil enotno fronto, ki jo tvorijo Scelba, Bartoli in titovska podružnica. Navedel je konkretne primere iz dolinske občine, ki pričajo o vedno večjem razsulu titovske «of», dočim imamo na drugi strani vedno večjo fronto slovenskega ljudstva proti razkosanju, ki plebiscitarno podpisuje resolucije za ohranitev STO. Izraze solidarnosti tržaške federacije PISI je prinesel tajnik Benini. Vrstile so se nato delegacije delavcev in mladine, ki so izrazile solidarnost in trdno voljo za borbo v obrambo STO. V zaključku je tajnik odbora Tonai prečital pismo, naslovljeno Svetovnemu svetu miru ter odborom miru ZSSR, ZlDA, Vel. Britanje in Francije, v katerem apelira, naj intervenirajo za preprečitev usodnega načrta ter naj se da možnost prebivalstvu, da se svobodno izrazi o tem vpražanju. čim pričakujejo v kratkem mlade goste iz Nizozemske. V avgustu bodo prišli še šolski otroci iz Francije, Finske, Holandske, Belgije, Avstrije, Svice in drugih držav. Otroci taborijo v najlepših turističnih krajih ob Sumavi, v Tatrah, 3 MILIJONE KNJIG V KNJIŽNICI V PEKINGU Po osvoboditvi Kitajske je državna knjižnica v Pekingu, ki je največja v vsej republiki na razpolago vsemu narodu. V knjižnico zahaja vsak dan stotine znanstvenikov, dijakov, šolarjev in vojakov, ki segajo po raznovrstnih knjigah, znanstvenih, tehničnih, literarnih itd. Knjižnica ima tudi posebno zbirko dragocenih starih kitajskih knjig. Državna knjižnica je danes štirikrat večja v primeru z letom 1949 in razpolaga s 3 milijoni knjig. Vsak mesec prejema tisoče novih knjig in publikacij od 64 knjižnic in drugih ustanov iz 18 dežel. V juniju je prejela 3.500 knjig od Leninove knjižnice in knjižnice akademije znanosti v ZSSR. NOVE STROKOVNE MOČI V L. R. KITAJSKI Letos je diplomiralo v LR Kitajski 40.300 inženirjev, zdravnikov, učiteljev in drugih ved. Samo v Pekingu je diplomiralo 6.400 mladih viso-košolcev, med katerimi je nad 2,000 inženirjev, to je 800 več kot prejšnje leto. Skoro vse bodo zaposlili pri gradbenih delih 141 velikih tovarn. V Jugoslaviji primanjkuje letos 600.000 stanovanj Stanarina v primeri z letom 1952 za 200 % višja - V Ljubljani primanjkuje preko 75.000 stanovanj - Gradijo se samo vojaški objekti V drugi polovici maja se je vršila v Ljubljani seja mestne skupščine o stanovanjskem vprašanju, na kateri je govoril tudi Kardelj, Na tej seji je bil sprejet sklep, da se bo 1. julija stanarina povečala za 50%; ta sklep so seveda zasladili z raznimi praznimi obljubami. Tako kot v vsej Jugoslaviji je tudi v Sloveniji stanovanjsko vprašanje danes eden najtežjih problemov. Tega ne more zamolčati niti režimska propaganda. Po priznanju «Borbe» z dne 1. III. letos v Jugoslaviji primanjkuje 600.000 stanovanj. Najtežja je stanovanjska kriza v republiških središčih. V Ljubljani primanjkuje preko 7500 stanovanj. Kot se vidi iz podatkov ljubljanskega občinskega sveta, prihaja na 10 stanovanj povprečno 14 gospodinjstev. Toda obstoječa stanovanja v svoji veliki večini ne odgova- SPRICO RASTOČEGA ODPORA DELOVNIH MNOŽIC Umit sl nizale# mai ami mr Po novem zakonu bo povečano število sodišč in poklicnih sodnikov, ki bodo izpodrinili ljudske sodnike - Nad pol milijona pravd več letno je posledica obnove kapitalizma iati] TABOHJE- CESKOSLO- MEDNARODNO NJE OTROK V VAŠKI Letos organizirajo v LR Češkoslovaški številna taborjenja miru za otroke tudi iz inozem stva. Do sedaj so prišli otroci iz Poljske in Bolgarske, do- Po nadomestitvi nekdanje demokratične ustave iz leta 1946, ki je temeljila na pridobitvah narodno osvobodilne borbe, z novo reakcionarno in protiljudsko ustavo, ki je likvidirala vse ljudske pridobitve in demokratične svoboščine, se Titovemu režimu mudi, da do podrobnosti izdela «novi pravni red» in s tem da rastočemu kapitalizmu tudi pravno podlago za njegov nadaljnji nebrzdan razvoj. Po priznanju samega Rankoviča že «sodišča v konkretnem primeru uporabljajo pravna pravila buržoaznega prava»; torej ne predpise iz dobe 1944 do 1948, ki temelje na pridobitvah NOB in revolucionarne borbe delovnih množic in ki so formalno še vedno v veljavi, ker jih še niso utegnili nadomestiti z novimi reakcionarnimi zakoni. Doslej je bila sprejeta že cela vrsta važnih zakonov, ki pomenijo likvidacijo socialističnega reda in sankcionirajo dejansko uvedbo kapitalizma: zakon o občinah, kazenski zakonik ter številni gospodarski, upravni in drugi zakoni. V pripravi pa je še približno 90 novih zakonov, ki bodo sprejeti letos ali v najbližji bodočnosti in ki bodo zabrisali še zadnjo sled onih velikih načel demokracije in socializma, za katere se je borilo jugoslovansko ljudstvo in doprineslo milijonske človeške žrtve. Tako so predvideni zakoni; o pravicah in dolžnostih državljanov, o gospodarski ureditvi, o delovnih odnosih, o dediščini, o družini, o državljanskem postopku, o prekrških, o tisku, o splošnem upravnem postopku, o organizaciji oblasti in uprave, o narodni obrambi, o vojski, o vojaških sodiščih, o javnem pravobranilstvu, o državnih uslužbencih, premoženjski in gospodarski zakonik ter cela vrsta drugih zakonov. Po izrecnih priznanjih titovskih oblastnikov bodo zakoni le potrdili dejansko že obstoječe stanje v državi. Dosedanji formalno še vedno veljavni za- koni, izdani do leta 1948, se itak dejansko niso uporabljali več, odnosno — kot je izjavil Rankovič —- «se morejo uporabljati samo, ako so v skladu z načeli našega pravnega reda». V zadnjem času sta bila izdelana dva pomembna zakonska osnutka, in sicer o gospodarskih sodiščih ter o sodiščih, katerega prvi del ustavnega značaja je bil že sprejet v parlamentu. «Ta zakonska predloga — je rekel Benkovič — v bistvu ne izpreminja-ta obstoječega stanja našega letih, naraslo v državi za pol milijona zadev, ki so jih morala obravnavati sodišča. Zato je namen režima, da mnogo poveča dosedanje število sodnikov, ki,znaša danes 2060. Veliko važnost polaga tudi na to, da bodo sodili odslej le poklicni in strokovno izobraženi sodniki. Za te namreč vedo,, da bodo zaradi odvisnosti od režima sodili po njegovih smernicah in željah, dočim so bili od ljudstva izvoljeni sodniki mnogo neodvisnejši pri izrekanju sodb. S-ec. rjajo najosnovnejšim zdravstvenim zahtevam. Po olepšanih režimskih statistični]» podatkih je 40% stanovanjskih hiš starih preko 50 let, 18% hiš bi rabilo generalno popravilo, 18% hiš pa je že v tako slabem stanju, da je v njih nevarno stanovati. Veliko število stanovanj nima najpotrebnejših prostorov: 34% stanovanj nima kuhinje, 86% stanovanj nima kopalnice itd. Zaradi stanovanjske krize najbolj trpi naš industrijski proletariat. Na tisoče delavskih družin stanuje po vlažnih kleteh in nezdravih podstrešjih ter celo v lesenih barakah. V Sloveniji več kot tretjina delavcev stanuje kilometre daleč od tovarne, kar pomeni za o-slabeli organizem nov napor Tisti, ki imajo na razpolago kolesa, so še srečni, toda večina delavcev si zaradi visokih cen koles. — tega «razkošja» ne more privoščiti. Beograjski vladi pa je vse to deveta briga. Namesto da bi gradili stanovanja, oblastniki dvigajo stanarino, podpirajo neprestano podraževanje gradbenega materiala itd. Stanarina se je napram letu 1952, povečala za 200%. V Ljubljani je leta 1952. celokupna stanarina znašala okoli 7 milijonov dinarjev. Leta 1953. se je povečala na 14,5 milijonov din. I. julija pa se bo povečala za novih 7 milijonov dinarjev. Težko stanovanjsko krizo izkoriščajo bogati lastniki stanovanjskih hiš. Stanovanjsko krizo izkoriščajo tudi posamezni brezvestni lastniki stanovanj. «Slovenski poročevalec» je 14. maja pisal, da mora neka podnajemnica lastniku stanovanja snažiti kuhinjo, drgniti parkete, prati, umivati okna, stepati preproge in posteljnino, sekati drva, donašati kurivo, kidati sneg, pomivati stopnice, poleti delati na vrtu itd. Vse to samo zato, da bi imela vsaj streho nad glavi. Tu je vsekakor vsak komentar odveč. Ni dvoma, da se posledice stanovanjske krize težko odražajo tudi na zdravju delovnih ljudi. Po uradnih podatkih je v Jugoslaviji danes preko PETAR SUSIC (Iz lista «,'Za ljudsko zmago») INadaljuje se na 4. stran.) ►....... Tudi tov. Pietro Nenni, sekretar PSI je nadvse prijazno sprejel tržaške delegate, ki so mu tolmačili odločno nasprotovanje našega prebivalstva proti vsakemu poskusu razkosanja Tov. Paimiro Togliatti, generalni sekretar KPI je prisrčno sprejel tržaško delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki KP STO, tržaške federacije PSI in delegati iz Hrvatinov skupno z miljskim županom tov. Paccont. Zadnji razvoj tržaškega vprašanja, ki poslavlja na odprto dlan podlo izdajstvo Tita nad tržaškimi Slovenci, spravlja tržaško titovsko agenturo v vedno večjo zadrego, iz katere ne najdejo več izhoda. V poslednjem trenutku, ko jih njihovi lastni pristaši postavljajo na sramotni oder izdajalcev, se skušajo tržaški titovski hierarhi povleči iz močvirja izdajalstva. Ker skuša «Primorski» od torka 20. t. m. prepričevati, da Zal v I Pred 1 clegacij h'ank v predst; <( je bilo stališče Osvobodilne fronte glede tržaškega vprašanja km pod 'žaških 'čnih pr bila njihova «doslednost» in kako se je tukajšnje titovsko vodstvo skozi vsa leta strinjalo, ne morda z mnenjem tukajšnjega prebivalstva, marveč z vsem, kar je delal in govoril Tito. Ob objavi tristranske note od 20. marca 1948 je zunanji minister Simič izjavil : «Tržaško vprašanje se lahko reši z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo.» Že takrat je torej Titova vlada pokazala, da ne namerava spoštovati podpisanih obveznosti, marveč, da hoče barantati z našim Ozemljem. To je potrdil 24. marca 1948, to je štiri dni po objavi tristranske note takratni titovski hierarh Alfonz Grmek na nekem zborovanju z naslednjimi besedami : « Kot v preteklosti tako smo tudi danes za rešitev našega vprašanja potom direktnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo.» Branko Babič pa je v «Primorskem» od l. novembra 1949 napisal : «Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja in... postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi.» V «Primorskem» od 10. decembra 1949 pa pravi Branko Babič : «Spričo vseh teh nepohitnih dejstev je jasno, da ne moremo še nadalje ostati na dosedanjem stališču obrambe mirovne po- ((Primorski» od 12. maja 1950 pa piše: «Rešitev v smislu mirovne pogodbe danes ne odgovarja veČ interesom in zahtevam ljudstva STO.» Babič je na kongresu njegove stranke 20. novembra 1950 izjavil : «Tržaško ozemlje nima zlasti v sedanjem mednarodnem položaju nobenih pogojev, da bi se vzpostavilo v duhu mirovne pogodbe.» Titovo barantanje je razen tržaške podružnice podprl seveda tudi takratni titovski minister Ivan Regent, ki je v «Primorskem» od 19. avgusta 1951 napisal: «Trst, brez cone B, naj se organizira kot svobodno in samostojno mesto. Zahteva kominformovcev po združitvi cone B s cono A je skozinskoz reakcionarna...» Kakšno «samostojnost» Trsta je pripravljala Titova vlada pa je najbolj jasno povedal sam Tito, ko je avgusta 1951 v nekem intervjuvu izjavil, da «ITALIJANI LAHKO DOBE TRST.» Proti tej izjavi ni tržaška agentura mignila niti z mezincem. Da se je tudi s tem strinjala na celi črti, nam dokazuje poznejša izjava njihovega hierarha Babiča, ki jo je dal ob odhodu iz Londona, kamor je šel pritisniti uradni pečat njihove agenture na znani sporazum. Evo kaj pravi: «Mislim, da bi se dala najti možnost za neposredne razgovore in za rešitev tržaškega vprašanja...» «Primorski» od 12. maja 1952 pa pravi: «Največ, kar lahko italijanska vlada doseže, je to, da se vzpostavijo pozicije, kot so obstojale pred sklenitvijo mirovne pogodbe, to je, DA POSTANE TRST PONOVNO SPOREN.» In končno imamo uvodnik sedanjega Titovega mušketirja Štoke v «Primorskem» od 20. junija, kjer postavlja svoje pristaše pred izvršeno dejstvo in sicer: «DA JE JUGOSLAVIJA PRIPRAVLJENA NA SKRAJNE TERITORIALNE ŽRTVE V CONI A, ŽRTVE, S IVATE RIMI BI VELIK DEL CONE ZOPET PREŠEL POD UPRAVO ITALIJE.» I] ‘a, Tov 1 arzen * ne n Ladjec 35 do >gljiv '“števaj 9’ ki pa ^amo ■ kdiran pom >' je ra atere °yd zi O on >dla °*j zaje °Vansk t[)tireal ^esion do « t,cVeto t Zah vse r^ve, Sle v ce. sodstva in njegovih osnovnih načel.» S tem je priznal, da so tudi sodne oblasti že doslej smatrale napredno povojno zakonodajo kot nepotrebno. šaro ter so rajši sodila po starih predvojnih buržoaznih zakonih. «Izpremembe v našem sistemu gospodarstva in planiranja — je v skupščini izjavil Rankovič — so dovedle do preos-nove dosedanje državne arbitraže v gospodarsko sodišče.» Gospodarska arbitraža (razsodišče) je odgovarjala namreč le pogojem socialističnega gospodarstva za razsojanje sporov med posameznimi sektorji ali podjetji državnega gospodarstva odn. zadružnim sektorjem. Po obnovi kapitalizma pa arbitraže ne odgovarjajo več, temveč morajo biti prava sodišča za gospodarske zadeve, kjer zasebni kapitalisti lahko branijo svoje interese. Zanimivo je tudi njegovo priznanje, «da se število gospodarskih prestopkov povečuje z vsakim mesecem», kar samo potrju.e bohoten razcvit zasebne kapitalistične iniciative. Novi zakon o sodiščih gre za tem, da se poveča število sodišč, «da se sodišča približajo ljudstvu»: tako kazenska, ker se titovski oblastniki zavedajo naraščanja odpora ljudstva, kakor tudi civilna, ker se z obnovitvijo kapitalističnega reda povečuje število civilnih pravd gospodarskega značaja. Rankovič je navedel, da je število civilnih sporov od leta 1931 do leta 1953 ,to je v dveh SAMI PRIZNAVAJO. ZA PARTIZANSKO IN PROTI PARTIZANSKI PESMI V zadnjih letih se je razpasel dokaj čuden pojav. Vrsta «glasbenikov» je pričela predelovati naše partizanske pesmi Pričele so se pojavljati zdaj v predelavi tega, zdaj spet drugega. In kakšen je rezultat? Tem čudovitim partizanskim pesmim — pa čeprav so bile včasih preproste in čeprav je bila njih melodija izposojena — so vzeli kar so imele najlepšega: njih vsebino, njih zanos, njih revolucionarno idejo. Namesto tega pa so ti «prireditelji» vnesli v te pesmi to, proti čemur se je ta pesem borila; vnesli so elemente starega, konservativnega. Ce je pred stoletji bilo karakteristično za naše ljudi ponižnost, pokorščina in sentimentalnost, kar je bilo odraženo v raznih cerkvenih pesmih, potem ti elementi nikakor né spadajo v našo partizansko pesem. («Slovenski poročevalec» 23.5.54.) PLENUM ODBORA SINDIKATA GRADBINCEV Na plenumu odbora sindikata gradbincev v Ljubljani, je predsednik odbora Medana v svojem poročilu iznesel naslednje: mnogo podatkov je, ki dokazujejo, da je higienska in tehnična zaščita na gradbiščih neverjetno slaba in da ima skupnost, zaradi številnih nesreč in obolenj ogromne škode. Po nepopolnih podatkih se ie lansko leto smrtno ponesrečilo 166 delavcev, medtem ko je bilo težko in lažje poškodovanih 11.032 delavcev. V primerjavi z letom 1952, ko se je ponesrečilo 5400 delavcev, je nesreč za 100 odst. več. To dokazuje, da se sindikalne or- ganizacije in delavski sveti ni-so dovolj zanimali za ljudi, u-prave podjetij pa imajo kot vse kaže (Jo tega vprašanja skrajno malomaren odnos. Gradbena podjetja skušajo rešiti s podaljševanjem delovnega dne produktivnost dela, medtem ko še zdaleč niso izkoriščeni gradbeni stroji. Največji povprečni odstotek izkoriščanja gradbenih strojev v lanskem letu je bil 6'5 odst. Namesto, da bi dvigali produktivnost dela z izkoriščanjem strojev, jo v podjetju skušajo povečati z večjimi fizičnimi napori delavcev. Poleg nezadovoljive tehnične zaščite tolče gradbene delavce Strajno malomaren odnos do urejevanja stanovanj. Na mnogih gradbiščih so delavci na tleh, pokriti z šatorskimi krili, ki jih rabijo za pokrivanje kamionov. Prehrana na gradbiščih stane 4.000 dinarjev, medtem ko se je na nekaterih gradbiščih podražila na 5 - 6.000 dinarjev, to je privedlo, da delavci žive samo ob kruhu. To vse se dogaja ■— je rekel .Medana — vzporedno z razsipništvom, nakupovanjem limuzin, potovanji v inozemstvo itd. («Ljubljanski dnevnik» 22.5.54.) NA ŠKODO DELOVNIH LJUDI Od raznih kraj, poneverb in drugih vrst kriminala, je v preteklem letu bil oškodovan državni sektor na Reki za približno 50 milijonov dinarje /, če se temu doda še tisti del ugotovljene škode, za katero ni odkrit činitelj, se vsota zviša na preko 100 milijonov dinarjev. Na Reki je v preteklem letu prijavljeno in odkri- to 108 težkih kraj, 244 manjših in 74 drugih krivičnih dejanj, na škodo družbene imovine. Znani je slučaj blagajnika in knjigovodje industrijske šole podjetja «Torpedo» ki je povzročil za okoli 600 tisoč dinarjev škode kolektivu. Bivši skladiščnik drv «Gorivo» je kradel v podjetju in ga oškodoval za 80.000 dinarjev. Medtem je v «Gorivu» trgovinska inšpekcija odkrila tekom oktobra, da je resnični primanjkljaj v podjetju ogromen in da znaša škoda preko 10 milijonov dinarjev. («Novi list» 18. 5. 54) BREZBRIŽNOST PODJETIJ Število obratnih nezgod v slovenskih podjetjih gotovo ni tako nizko, da bi bila upravi cena brezbrižnost, kakršno kažejo mnoga podjetja v tej stvari. Letos n pr. so obratne nezgode terjale že 135.383 delovnih dni. V prvih štirih mesecih se je v Sloveniji smrtno po. nesrečilo 22 delavcev in ena delavka. Ce pogledamo še lansko statistiko nezgod in vidimo, da je bilo razen 90 smrtnih nesreč še 35.675 lažjih in hujših nezgod, to res ni stvar, mimo katere bi lahko podjetja šla tako brezbrižno, kot so mnoga šla doslej. Značilno je, da se v postojnskem okraju zanjo niti zmenili niso, pa čeprav gre večina od 15|6 nezgod, ki so se letos v prvem tromesečju primerile v postojnskem okraju, na račun nezgod v lesnih obratih, in vendar srečamo po mestih še vedno dan na dan nezavarovane žage in žagarje pri delu, ki je lahko vedno zelo nevarno. («Ljudska pravica-Borba» 23.6.54) ZA VSAKOGAR NEKAJ «žal mi je, toda ne morem vam dati moje hčere za ženo. Vi imate namreč še premalo izkušenj z življenjem.» * * * VSE SE JE SPREMENILO POGOVOR med prijateljicami. «Prve mesece po poroki sem vsako jutro zbudila moža s poljubom». «In sedaj?» «Sedaj si je kupil budilko». * * * REŠITEV JE NAŠEL PEPČEK joče in cepeta z nogami, ker na noben način noče, da di šel oče z doma. «Toda Pepček» — mu pravi oče — «Saj moram vendar na delo, da zaslužim za 'kruh za tvojo mamico, sestrico in zate». «Nič zato očka» — ga zavrne Pepček — «kar ostani doma. Bomo pa jedli danes meso brez kruha». * * * STRAH PRED KOMPLIKACIJAMI «ALI še vedno stanuješ pri družini Robinson?» — vpraša prijatelj znanca, ki ga je pravkar srečal. «Ne več» — odgovori znanec — «danes zjutraj sem se preselil». «Cernu pa?» «Kaj hočeš» — pravi znanec — «Prvi teden, ko sem bival pri Robinsonovih, je poginil prašič. Tako smo imeli ves teden za ko-. k dne globi ."Prete tersk, » ir ‘i,» __ ..Pred: te h, .krogi t» S: Host dekai sk ^ hre «Ne c utez- ^ inf v 111 sm ■ la- ganju ^no, t Spagi: >vidu silo in večerjo svinjsko i1’ Teden pozneje je poginila K-I in zopet ves teden goveje c, Tretji teden je poginil pur^L.®? s' tri dni smo jedli za kosil1«111)6 ' večerjo puranovo pečenko. J do k raj pa je nenadoma ZDolel^rtrejja šča Robinsonovih in zato se11 IL ’ v naglici preselil». . u 1 * * * V SOLI «KAJ storite zjutraj, ko , j sonce sijje v sobo in vam sj,’ s žarki že plešejo (po obrazu” hh vpraša učitelj šolarje. „ r «Jaz» —■ se oglasi Jurče' «skočim takoj s postelje». , «Kaj |pa potem?» — vpra5' čitelj. «Zap.rem oknice, da mi ne sije več na obraz». * * * »PREBRISANOST DRL$2INSKI oče z ženo i^u rimi otro-ci se ustavi pred t čim taksijem m vpraša «Kodiko stane vožnja do P je za nas vse?» «Stiiristo lir za vas in va^f, spo, otroci pa ne plačajo n1 ,i «Dobro» — odgovori oče- J jite torej otroke na postajo.; platino, jaz in žena t7r’e tramvajem». * * * ZENITNA POGODBA , DA bi napravil čimvečjj.) se oče bodoče neveste Py Pred ženinovim očetom: \f «Moja hči ima veliko Petnajst hektarov zemlje, v najst glav živine, bogato z naiitinejših oblek in perii3 ženinov oče pa ga povsefl1 ilo zavrne: «'Moj sin ima dvajset lel' mesecev in tri -dni». * * * VAJENA JE BILA «Vedite» — pravi gospod-V vi služkinji — «pri nas . j imela mnogo dela. V družin',I jaz, moja žena in trije otr% str % «To me prav nič ne •odgovori mirno služkinja. ^ f sem bila prej zaposlena, sej* rala oskrbovati osem kraV'1 Od Stivana na Tenki rtič t- mm tržašhemn aospodarsiou Zahteve, ki si jih delegacija štirih „vladnih“ strank ni upala povedati v Rimu - Italija je lastnica ključnih položajev tržaškega gospodarstva ;c Pred kratkim je šla v Rim Negacija štirih «vladnih» •tank v Trstu, da razpravlja Predstavniki vlade in odbo-°tn podtajništva o kompleksu "Saških gospodarskih in polipih problemov, vštevši tiste, bi prišli na dan z najavlje-1 razdelitvijo. Prvi trenutek je zgedalo, da gospodarski problemi našli godna tla, za preučitev in Hhovo rešitev. Vladni tisk in l'elio so postavljali v ospredje Probleme ter jim dajali celo ečji poudarek, kot političnim. °da kmalu se je uvidelo, da bila to le taktična poteza lade, da postavi v ozadje polena vprašanja, ki so ji bila veliko zadrego. Na vsak ačin niso rimski razgovori ^rodili nobenih sadov, bodisi političnem, kakor tudi na ^radarskem polju. Se po-6bno kar se tiče gospodarskih Srašanj, je vlada odgovorila, naj bi se slednja poglobi-po... razkosanju, seveda v ‘biku. da bi se tudi takrat 6 ukrenilo ničesar. Pri postavljanju problemov strani delegacije štirih lrank so bile storjene velike ,aPake. ki jih ni mogoče pridati le slučaju. Tržaški od-°slaniki so" namreč pozabili redložiti globoko analizo vzro-:°v in odgovornosti za tr-"ško krizo. Mikakor ni mogoče prezreti 6istva, da je italijanska dr-aVa takorekoč iz zasebnega ^lova lastnica ključnih po-čžajev našega gospodarstva: ^jedelnic Sv Marka, Sv. Rogi Tovarne strojev, Tržaške-arzenala, Tržaškega Lloyda, 9 ne navajamo drugih. Ladjedelnice delajo sedaj le 35 do 40 odst. proizvajalne ^ogljivosti svojih naprav (u-!°števajoč najavljena naroči-a' ki pa niso še zagotovljena), ^amo v Trstu nad tisoč su-fediranih delavcev. Trst ni-'a pomorskih prog, s kateri-'* je razpolagal v preteklosti, atere bi potreboval Tržaški "°yd za poživitev pomorske- ,)) ga prometa. Zaradi tega tudi Arzenal nima dela, ker manjkajo pač ladje za popravila. ILViA ima zelo zastarele naprave. Vzrok vsega tega je treba pač iskati v pomanjkanju politike produktivnosti s strani italijanske vlade, ki je slabo upravljala ta podjetja, bodisi kar se tiče interesov Trsta, kakor tudi iz vidika potreb podjetij kot takih. Gornja podjetja sestavljajo organičen, medsebojno odvisen kompleks. Ladjedelnice bi namreč lahko gradile ladje, ki jih potrebuje Tržaški Lloyd. Obstoj la_djevja je zagotovil in lahko zagotovi procvitajoče življenje za Tržaški arzenal. Skedenjski plavži pa lahko or bratujejo le v tesni povezavi z ladjedelniško industrijo. V tej povojni dobi je ta poveza odmanjkala in zaradi tega so podjetja zašla v težko krizo. Cim je ZVU vodila svojo politiko zaviranja trgovskega prometa in ladjedelniških gradenj, ni italijanska vlada posegla vmes, da bi potom svojih podjetij zajezila to politiko, marveč jo je kar največ podprla. Da se zaščitijo interesi Trsta in njegovega gospodarstva, ki ga je politika okupacijskih oblasti v teh letih razdejala, jo potrebno napraviti globoko analizo, da se poiščejo vzroki krize, treba je pogumno prikazati odgovornosti in sprožiti dosledno akcijo. Poiskati je treba izhod, da se vsaj delno popravi škoda, ki jo je povzročila depresija našega gospodarstva. Predvsem je treba ustanoviti avtonomen odsek tržaških podjetij IRI in to v priznanje tehnične in gospodarske dopolnitve, ki jih povezuje ter svoj-stvenosti tržaških gospodarskih problemov. Potrebna je nadalje preučitev, odobritev in finansiranje primernih produktivnih načrtov in končno ločitev teh podjetij od Združenja industrijcev. Dobro vemo, da delegacija, ki je šla v Rim, ni imela toliko poguma, da bi postavila take zahteve, ker bi to pomenilo, da se priznavajo odgovornosti vlade in člani delegacije bi si nakopali še druge obtožbe pomanjkanja «nacionalne zavesti». Načrt za gospodarsko obnovo, ki ga je sestavila Delavska zveza STO pa vsebuje že navedene zahteve. Delavce vodi ena sama misel in skrb, to je, da se zaščiti tržaško gospodarstvo, v interesu vsega prebivalstva kakor tudi v interesu delavcev kot takih. Zaradi tega smo prepričani, da ima samo akcija delavcev lahko perspektive za resno pomoč gospodarstvu Trsta. naj bi se po Titovih predlogih prestavile meje Italije. Scelba je ta predlog, seveda, na vdušeno sprejel, saj dobi z njim levji delež — mesto Trst in skoro vso cono A z 80.000 Slovenci, od cone B pa še nekaj popolnoma slovenskih vasi, Tito pa cono B in 12, po večini italijanskih vasi miljske občine. Slovenci ne bomo nikdar pristali na to sramotno kupčijo ter se bomo z vsemi silami borili proti razkosanju, za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki nam edino jamči popolno narodno enakopravnost ter nemoten gospodarski in kulturni razvoj PENICILIN JE V 25 LETIH rešil življenje milijonom ljudi Anglež Fleming je odkril to čudežno zdravilo po golem naključju Pred 25 leti je sir Aleksander Fleming v londonski bolnišnici sv. Marije v Paddingtonu odkril penicilin, verjetno najučinkovitejši lek 20. stoletja. Ko je Fleming pred 25 leti nekega popoldneva pregledoval zdriz klic, ki jih je gojil v medicinskem laboratoriju bolnišnice, je zračni sunek skozi odprto okno na mah oprašil pladenj s klicno živico. Ko je pregledoval ta prašek pod drobnogledom, je dognal, da je bil to tros neke vrste plesni, ki ji pravijo znanstveniki penicillum notatum. Ko je potem pregledoval klicno živi-cd, ki jo je zračni sunek zaprašil, je ugotovil, da so poginile vse klice. Klice, ki jih je gojil, so povzročale v živem telesu gnojenja, abscese in razne tvore. To je vzpodbudilo Fleminga k nadaljnjemu raziskovanju. Posnel je plesnivi tros in ga «hranil» v posebni «juhi». Dognal je, da v tej «juhi» ne uspevajo bakterije. To je poskusil nič manj kot 800-krat. To lastnost pa je tekočina kmalu zgubila, če jo je spravil in ravnotaka, če jo je segrel. Flemingu se pa ni posrečilo popolnoma izločiti plesni penicilin in ga posebej gojiti. Njegove poskuse so nadaljevali biokemiki londonskega vseučilišča pod vodstvom profesorja Raistricka. Biokemiki so gojili plesen v raztopini čistih sintetičnih kemikalij. Toda niti njim se ni posrečilo Izločiti čisti penicilin. Sele deset let pozneje so uspeli sir Howard Florey in njegovi sodelavci in po dolgotrajnih po- PO MNENJU »ZDRUŽENJA SRBSKIH KNJIŽEVNIKOV» Obstoječi gospodarski sistem Onemogoča izdajanje književnih del dneva v dan je očitneje, * globoka kriza, v katero je "'Badia buržoazna kultura, vse ,fJli zajema tudi sodobno jugo-|°vansko kulturo. Številne ^tirealistične smeri od ek-’6sionizma preko nadreali-do «abstraktne umetnosti», °Veto v kozmopolitskih kro-^ Zahoda, ne samo klijejo vseh kulturnih središčih f^ve, ampak so celo že dolale vse državljanske pralce P 4 V 3» ni1 piše fe-«Književ-govori o upodablja-bilo leto «abstraktne umetno- t"Preteklo leto -barska številka N>, ko “c> ur i°iava — to pomeni umetnosti, Predstavlja nesmiselno gonjenje čudnih geometričnih . 'k in kaotičnih vzorcev, črt t, krogov, v katerih je težko i tudi najmanjšo podob-s stvarnim svetom. Kljub .Zadovoljstvu, s katerim je evhost sprejela to in vse osta-l() dekadentne struje v umet-i SL, skuša tisk na razne na-hrabriti njihove epigone, ij "Ne obstoji noben občeve-|,vni zakon — pišejo «Nedelj-;j informativne novine» — ■ daj uravnava vprašanje, do sme iti umetnik v prika-n, vanju realnega sveta, razen urpi' j!eS.a samega, ki dejansko za-isiit "uie vse druge: do one me-. 1 do katere seže umetnikova sft> treba, moč in doživetje». °mu po teh besedah še ni Sno, da se za tem skriva Bpagiranje na j skrajne j šeg? jdlvidualizma v umetnosti J9 s tem žele opogumiti naj dekadentne protidružbena "ddence, s katerimi se rušijo vsi mostovi med množicami in umetnostjo? Z druge strani pa je dekadentna razuzdanost dosegla tak obseg in prepad, ki je zazijal med množicami in takšno «umetnostjo», je postal tako globok, da ga niso mogli premostiti niti oni listi, ki so propagirali to smer. Zagrebško literarno «skupino tradicionalnih» — katere program poleg ostalega predvideva, naj se beseda v pesmi pretvori v krik ali tuljenje, kakršno je pri živalih, samo da je ugla-jenejše, da napravi «vtis» — celo uradni listi nazivajo skupino norcev, ki «proglašajo praznino kot načelo, da jim nihče ne bi mogel dokazati praznine». Prav tako so morali časniki priznati, da jugoslovanska kinematografija ni doslej napravila niti enega dobrega filma, Prav zaradi tega ni bila jugoslovanska filmska proizr vodnja zastopana niti z enim umetniškim filmom na nedavnem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, katerega se je udeležilo 36 držav. Stanje v jugoslovanski kinematografiji so zelo plastično opisale beograjske «Nedeijne informativne novine», poudarjajoč, da v filmu prevladuje «naval kobilic — podpovpreč-nost, ono neumno razkazovanje domišljavosti in puhlosti, ki ju spremljata presenečujo-če strokovno neznanje in drzna razsipnost». * * * Književnost je zašla v slepo ulico, iz katere ne najde izhoda. 1500 izvodov — to je največja naklada, ki jo more doživeti knjiga domačega književnika v Hrvatski, dočim je bila v prejšnjih letih naklada 15.000 izvodov navadna stvar. «... Nekoliko zbirk pesmi, romanov, dram, novel in esejev - piše «Letopis Matice srpske» — v zadnjem času zaman išče založnika». Na nedavnem zborovanju «Udruženja književnika Srbije» je bilo ugotovljeno, da «obstoječi gospodarski sistem onemogočuje izdajanje književnih del». Na tem zborovanju se sploh niso spustili v preučevanje karakterističnih stremljenj v sami književnosti, ker bi to pomenilo obsoditi razne dekadentne smeri, ki prevladujejo v sodobni jugoslovanski književnosti, posebno še v pesništvu. * * * Nemogoče je našteti takšne in podobne primere propadanja znanosti, umetnosti in kulture sploh, ker bi nas to dovedlo v nedogled. Treba pa je podčrtati, da pri teh primerih ne gre samo za neznanje in neukost, za muhavost in zahajanje posameznikov na stranpot, marveč da je to neizogibna posledica vse bolj nebrzdanega vpliva dekadentne umetnosti Zahoda na jugoslovansko kulturo. S. VESNIC sko podjetje za trgovino- z znamkami, H. R. Harmer, Ltd. iz ulice New Bond, na javnih dražbah prodalo za 275.400 funtov šterlingov znamk, to je za 37.610 funtov šterlingov več kot v prejšnji sezoni. Posebno je treba omeniti februarsko prodajo redke bermudske znamke «Perot», za katero so dosegli 95 funtov šterlingov. Glavni kupci na letošnjih dražbah so bili Američani, Švicarji, Italijani, Francozi, iz Južne Afrike, Južne Amerike in Nizozemci; pojavili pa so se tudi že Nemci, ki so se posebno zanimali za znamke starih nemških državic. skusih končno dobili surov penicilin. Njihov uspeh je bil velik napredek k množični proizvodnji penicilina. K temu je veliko pripomogel vztrajni in zvesti Flore-yev pomočnik dr. E. B. Chain. Florey in Chain sta nato začela preizkušati čisti penicilin na miših. Okužila sta 50 miši z bakterijskimi injekcijami. Polovico teh miši sta potem zdravila z injekcijami penicilina. O teh-le poskusih pripoveduje Florey: «Cele noči sva prebila s tem, da sva dajala mišim Injekcije penicilina. Moram priznati, da sem bil ves srečen, ko sva na koncu ugotovila, da so vse miši, ki sva jih zdravila s penicilinom, popolnoma ozdravele, ostale pa poginile». Tako je začelo zmagoslavje tega «čudotvornega» leka, ki se je vedno bolj pokazoval kot mogočno orožje medicine v borbi proti raznim nevarnim obolenjem. Ob izbruhu druge svetovne vojne so začeli v Angliji čisti penicilin množično pridobivati. Prvotno ga je proizvajala samo ena tovarna, in to le 300.000 steklenic tega zdravila, izključno za zavezniško vojsko, ki se je pripravljala na odločilni boj proti nacifašizmu. S penicilinom so začeli zdraviti razna obolenja, tako zastrupljanje krvi, pljučnico, vnetje možganske mrene, do tedaj neozdravljivi meningitis, potem subakutno bakterijsko vnetje srčne opne, hude opekline, bronhitis itd. Mož, ki so ga poleti 1942 v londonski bolnišnici zdravili s sulfa-namidi, da ga rešijo smrti od vnetja možganske mrene, pripoveduje: «Ko so zdravniki že obupavali, ker niso sulfanamidi u-činkovali, je Fleming ponudil ves penicilin, ki ga je tedaj imel, da me rešijo gotove smrti. In res sem že nekoliko dni po injekcijah penicilina bil izven nevarnosti in sem potem brez posebnih motenj popolnoma okreval». To je bil povod, da so v Veliki Britaniji kmalu po tem u- stanovili poseben odbor, ki je pod predsedstvom sira Henryja Dalea pospeševal industrijsko proizvodnjo penicilina in izmenjaval z raziskovalci v laboratorijih onstran Atlantika izkustva, tako da je kmalu zavezniška vojska razpolagala z izdatnimi količinami tega učinkovitega leka. Danes nadomestuje popolnoma penicilin v kristalih prvotni rumeni penicilin, ki je vseboval približno 70 odst čistega zdravila. Prvotno so uporabljali kristalizirani penicilin samo pri operacijah na očeh in možganih. V zadnjih letih so uvedli posebno me-šavino penicilina in prokaina (vrsta kokaina, ki pa ni tako strupena kot navadni kokain). Po injekcijah s tovrstno mešanico se nabira v mišičevju zaloga penicilina. Z radioaktivnimi izotopi, ki jih dobivajo v atomskih pečeh pri razpadanju atomov, sedaj točno zasledujejo učinkovitost penicilina pri zdravljenju in bodo lahko še znatno izpopolnjevali zdravljenje s tem «čudotvornim lekom». Vojvoda Edinburški je poslal zdravniškemu zboru londonske bolnišnice sv, Marije poseben srebrn dar, ki so ga 29. junija, na dan 25. obletnice odkritja penicilina, svečano izročili zaslužnemu 74-letnemu siru Aleksandru Flemingu in ga tako ponovno počastili, Kljub svoji starosti na-nadaljuje Fleming svoja znan. stvena raziskovanja, da olajša bolnikom trpljenje in jih reši prezgodnje smrti. HORMON, KI VPLIVA NA VELIKOST JAGOD Znanstveniki Michiganskega državnega kolegija so dognali, da se lahko s škropljenjem z nekim hormonom za 30% poveča velikost jagod. Hormon je vodna raztopina betanaftol-ne ocetne kisline, rastline je treba ž njo skopiti med 14. in 18. dnem po pojavu cvetja, ko so jagode še bele. JACK LONDON NOS ZA KRALJA Pisani svet LONDONSKO TRŽIŠČE ZNAMK V sezoni, ki se je pravkar zaključila, je največje london- j »«SL Url v Miljskili hribih, ki naj hi po načrtih Rima in Beograda pripadli Jugoslaviji, v °e|jo bo tu zborovanje proti vsakemu razkosanju, za pravico do samoodločbe tržaškega ljudstva, za lepšo in mirno bodočnost Svobodnega tržaškega ozemlja V daljni Koreji je nekoč živel politik Ji Cim Ho. Bil je zmožen človek in — kdo bi vede! — menda v nobenem primeru slabši od drugih politikov na svetu. Toda -t- drugače kakor njegovi bratci v drugih deželah — bil je v ječi. Ne zaradi tega, ker je nepazljivo javni denar zapravljal zase, temveč zato, ker ga je nepazljivo preveč zapravljal. Pretiravanje je pri vsaki stvari obžalovanja vredno, tudi pri izsiljevanju, in izsiljevanje je Ji Cim Hoja dovedlo v to skrajno žalostno zadrego. Deset tisoč stringov v gotovini je bil dolžan vladi in ležal je v ječi, obsojen na smrt. V tem položaju je imel to prednost, da je imel dovolj časa za premišljevanje. In premišljeval je. Potem je poklical k sebi ječarja. «Najzaslužnejši mož, pred seboj vidiš najnesrečnejšega človeka,» je začel, «toda vse bo v redu, ako me nocojšnjo noč 7.p eno uro izpustiš. Tudi zate bo vse v redu, zakaj poskrbel bom, da boš nazadnje dosegel ravnateljsko mesto nad vsemi ječami Co iSena. «Kako neki?» je vprašal ječar. «Kakšne neumnosti so to? Vam eno uro svobode, ko pa ste vendar na vrsti, da vam odsekajo glavo. In pri tem. ko imam staro in zelo spoštovano mater, da niti ne omenim žene in kopice otrok v nežnih letih!» «Od Svetega mesta pa do Osmih bregov ni prostora, kjer bi se mogel skriti,» je odgovoril Ji Cim Ho. «iModer mož sem, a kaj koristi moja modrost tukaj v ječi? Dobro vem, da bi se znal, če bi bil prost, tako obrniti, da bi prišel do denarja in da bi ga povrnil vladi. Poznam nos, ki me bo rešil vseh nadlog.» «Nos!» je vzkliknil ječar. «Nos,» je dejal Ji Cim Ho, «znamenit nos, če se lahko tako izrazim, zelo znamenit nos.» Ječar je obupano zamahnil z roko ter dodal: «Ah, kakšen šaljivec si, kakšen šaljivec. Toda, če pomislim, da bo moral vsak tvoj čudoviti dovtip končati pod rabljevo sekiro...!» Pri teh besedah se je obrnil in odšel. Toda nazadnje — zakaj bil je mehkega srca in popustljivega značaja —- je v trdi noči Ji Cim Hoju dovolil oditi iz ječe. Ta je šel naravnost h guvernerju, ki ga je našel samega in ga prebudil iz spanja. «Ji Cim Ho, ali pa nisem guverner,» je zavpil guoverner.^ «Kaj pojenjaš tukaj, ko bi mo-' ral biti v. ječi in čakati na rabljevo sekiro?» «Prosim Vašo visokost, da me posluša», je dejal Ji Cim Ho, počepnil k postelji ter si prižgal pipo pri posodi z ognjem. «Mrlič je brez vrednosti. Res je, da sem mrlič brez vrednosti za vlado, za Vašo visokost, zase. Toda, ako bi mi Vaša visokost, tako rekoč hotela dati svobodo —» «Nemogoče!» je zavpil guverner. «Sicer pa si obsojen na smrt.» «Vaša visokost dobro ve, da bi me vlada pomilostila, ako bi mogel plačati deset tisoč stringov v gotovini,» je Ji Cim Ho nadaljeval. «Tako kakor pravim, ako bi mi Vaša viso- kost hotela dati svobodo za nekaj dni. Vladi bi povrnil dolg in bi mogel služiti vaši visokosti.» «Ali imaš kakšen načrt, po katerem upaš, da prideš do denarja?» je vprašal guverner. «Imam», je odvrnil Ji Cim Ho. «Potem pridi z njim na dan. Pridi k meni jutri ponoči. Zdaj hočem spati,» je dejal guverner in nadaljeval svoje smrčanje. Naslednjo noč, ko je dobil spet dovoljenje od ječarja, se je Ji Cim Ho pojavil pri guvernerjevi postelji. «Si ti, Ji Cim Ho?» je vprašal guverner. «Ali imaš načrte?» «Jaz, Vaša visokost!» je odvrnil Ji Cim Ho, «Načrti so tukaj». «Govori!» je nato velel guverner «Načrti so tukaj,» je odvrnil Ji Cim Ho, «tu, v moji roki». Guverner je sedel na posteljo in odprl oči. Ji Cim Ho je držal nek papir v rokah. Guverner mu ga je vzel ter ga obrnil proti luči. Gledavši je dejal: «Samo nekakšen nos se vidi na njem. Nekoliko od-ščipljen je ta nos». . «Da, takole, takole,» je dejal Ji Cim Ho. «Nos je izredno debel, tako tako, vse na enem mestu, na koncu... Vaša visokost bi tak nos dan in noč iskala in vse kotičke pretaknila, pa ga ne bi našla.» «Nenavaden nos,» je priznal guverner. «Bradavica je na njem,» je dejal Ji Cim Ho. RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM Italija je že leta 1918 zaprla nad 150 slovanskih šol S prihodom italijanskih čet v naše kraje se začenja za slovensko ljudstvo in posebno še za slovenske šole najbolj dramatično obdobje zgodovine, ki je končalo s popolnim uničenjem vsega našega šolstva. Spočetka si je še marsikdo delal utvare, da bo za šolo napočila pod novo državo lepša doba, kot jo je doživljala pod načeho Avstrijo. To tem bolj, ker je veroval proglasu vrhovnega poveljnika okupacijskih čet gen. Petitti di Roreto, v katerem je bil tudi ta stavek: «Slovenci! Italija vam bo dala več šol, kot ste jih imeli pod Avstrijo.» Zal, vse prekmalu se je moralo slovensko ljudstvo na dejstvih prepričati, kako malo veljajo obljube predstavnika nove oblasti. Predvsem so bile takoj prve dni zaprte v Julijski Krajini, razen ene, vse slovenske in hrvatske zasebne šole, tako osnovne in meščanske, kakor tudi srednje. Zaprta je bila ženska osemrazredna šola v ulici Acquedotto s 795 učenkami in zasebna dvorazre-dna trg. šola v Trstu; oblasti tudi kasneje niso dovolile ponovne otvoritve teh dveh šol; pač pa je ostala odprta osemrazredna šola pri Sv. Jakobu. V Gorici in okolici je bilo tedaj zaprtih šest zasebnih in tri javne osnovne slovenske šole. Se mnogo slabše je bilo v Istri. Tam je bilo brez vsakršnega oblastnega ukaza zaprtih 149 razredov slovenski in hrvatskih šol. Večina teh je bilo kasneje zopet odprtih, toda le kot popolnoma italijanske šole brez ene besede v materinem jeziku otrok. Istočasno so bile odpravljene tudi vse hrvatske srednje šole in sicer popolna državna gimnazija v Pazinu, nižja mestna gimnazija v Volovskem - Opatiji, popolna državna gimnazija v Zadru in zasebno žensko učiteljišče v Pazinu. Kastav pa, kjer je bilo državno moško učiteljišče. je prišel pod Jugoslavijo, tako da Hrvatom ni ostala niti ena srednja šola in komaj 107 javnih osnovnih šol. Od skupnega števila 541 slovenskih in hrvatskih javnih osnovnih šol s približno 80 tisoč učenci je po prvi burji ostalo komaj še 392 šol (285 slovenskih in 107 hrvatskih) s skupno 786 razredi in 745 učitelji. Število učencev pa je padlo na 65.041, od teh 48.160 Slovencev in 16.881 Hrvatov. Tako je torej ostalo okrog 15.000 slovanskih otrok brez pouka v materinščini, da sploh ne upoštevamo onih, ki so že dotlej hodili v nemške in italijanske osnovne šole. Na preostalih slovanskih šolah je bila uvedena italijanščina kot obvezen predmet, kar je dotlej veljalo edino le za slovenske občinske šole tržaške okolice in za nekatere šole v Istri. Od osnovnih šol, ki so bile ob okupaciji zaprte, so bile v teku leta 1919 večinoma ponovno odprte, toda velika večina — okrog 100 — le kot izključno italijanske šole, pri čemer so bili najbolj prizadeti istrski Hrvati. Ze v tedanji dobi se je moralo okrog 200 slovanski učiteljev preseliti v Jugoslavijo, ker so z zaporo šol izgubili službo. i Nekoliko bolje kot hrvat-j skim se je godilo slovenskim javnim srednjim šolam. Idrijska realka je bila že januarja 1919 zopet odprta. Namesto popolne gimnazije v Gorici je Italija leta 1920 odprla nižjo gimnazijo v Idriji, pod izgovorom. da je bila ob vstopu Italije v vojno v Gorici še samo nižja gimnazija. Ta pa zaradi oddaljenosti ni nikdar dobro uspevala ter je dosegla največ 40 učencev. Namesto ženskega in moškega učiteljišča v Gorici je oblast odprla leta 1919 v Tolminu mešano učiteljišče. Zaprti so bili, seveda, tudi vsi slovenski zavodi, ki so nastali med vojno. Tako se ni več otvorila slovenska gimnazija v Trstu, ki je bila ustanov-'jena v jeseni 1918 z odlokom avstrijske vlade. Prav tako se nista oživela strojevodski in oddelek za ženska ročna dela v slovenščini na trgovski šoli v Trstu; oblasti niso hotele obnoviti pouka niti na oddelku za pomorske strojnike, ki je bil prekinjen zaradi španske, ker je imel poleg italijanskih tudi slovenske vzporednice. Ker so bile ukinjene vse nemške šole. je odpadla tudi potreba za pripravnico. Tako je ostalo samo v Trstu okrog 600 s pripravnico pa čez 800 slovenskih dijakov brez pouka. Del teh se je vpisal v italijanske srednje šole, večina pa jih je odšla v Jugoslavijo. V šolskem letu 1919-20 je študiralo na jugoslovanskih srednjih šolah okrog 600 dijakov iz Julijske Krajine. Tja je odšla tudi večina profesorjev. Ker je Trst ostal kar čez noč brez vseh srednjih šol, so si Slovenci pomagali s tem. da so odprli celo vrsto tajnih šol: realno in klasično gimnazijo, učiteljišče, realko in trgovsko šolo. Predavanja so se vršila v raznih prostorih po mestu, kot v Narodnem domu v prostorih Edinosti in drugod. ter so bila strogo kon-spirativna ob zastrtih oknih in prižgani luči. Koncem šolskega leta 1918-19 se je vršila redna matura pod predsedstvom takratnega nadzornika za slovensko šolstvo. Naslednje leto pa se te ilegalne šole niso obnovile, ker niso mogle računati na nriznanje spričeval m ker sta bila dotlej že odprta dva javna srednješolska zavoda, učiteljišče v Tolminu ter realka in gimnazija v I-driji. Obe slovenski kulturni središči — Trst in Gorica — pa sta ostali brez slovenskih srednjih šol, da ne bi «kvarili njun italijanski značaj». STANE BIDOVEC (Nadaljevanje prihodnjič) ZA MAŠE KMETE Nega telet Rejec, ki stremi za tem. da zredi dobro mlečno živino, mora polagati veliko pažnjo negi telet, ker le ta je predpogoj dobre in umne živinoreje. Le teleta, ki so rasila zdrava in pod najboljšimi pogoji, bodo lahko postala živali posebne anatomske konstitucije in dobre mlečne krave, ki jih je nekdo opredelil kot «tipični živalski stroj naprednega kmetijstva in narodov, ki imajo visoko izobrazbo». Dva najvažnejša faktorja moramo vzeti v poštev pri vzreji telet, in to sta hrana in pravilne higienske razmere v hlevih. Tu mislimo posvetiti pažnjo predvsem drugemu faktorju, ki smo ga omenili; in to zlasti z ozirom na mala in srednja gospodarstva, ki tvorijo veliko večino živinskega premoženja na našem Ozemlju. Tudi mnogo bolezni, katerim so podvržena mlada teleta, izvirajo iz nepravilne in nezadostne nege. posvečene mladim teletom. Onfa-loflebitis in driska (diarrea enzootica) sta v veliki meri odvisni od faktorjev, ki pospešujejo te bolezni. Ti faktorji so nedovoljna snaga, nezadostno zračenje hlevov, prevelika vlaga in pomanjkanje svetlobe v hlevih. Ker je le v redkih primerih možno — zaradi očivid-nih ekonomskih težkoč — zidanje novih hlevov po najnovejših predpisih, ki nam jih daje tehnika in predpisi glede živinskega zdravstva, lahko z dobro voljo odstranimo vse nepravilnosti v hlevu, ki pripomorejo k nastanku zgoraj omejenih bolezni. V hlevu lahko dodelimo kotiček, ki ga bomo zagradili, da bomo vanj postavili teleta, Prostor, dodeljen teletom, naj bo ograjen v višino m 1,300; deske pa naj ne bodo več kot 14 cm narazen. Sem notri lahko postavimo miečna teleta, ko imajo 8-10 dni. Veliko pažnjo pa moramo polagati na snago. Ležišče naj bo vedno suho in či- /'^VA/VVV\A/VVV\/VV\A/V\/V\/VVV' Slovenci s podeželja, dopisujte v svoj list! sto, večkrat pa je treba razkužiti stene in pod. Ko smo teleta odstavili, jih lahko privežemo v tem ločenem prostoru. Pozabiti pa ne smemo, da moramo dati te’etom čimve-čjo možnost, da se lahko prosto giblje io. Posebno v časih, ko je živina trajno v hlevu, moramo paziti, da se teleta lahko prosto gibljejo. Kadar koli vremenske prilike dovolijo. moramo pustiti teleta na prosto, da se razgibljejo in da se navžijejo svežega zraka. Le tako bomo lahko vzredili zdrave in krepke živali, ki nam bodo dajale veliko zadoščenje in bomo od njih dobili velike količine mleka. «Sila nenavaden nos!» je dejal guverner. «Nikoli nisem videl podobnega. A kaj misliš početi s tem nosom, Ji Cim Ho?» «Iščem ga, da bi mogel z njim povrniti denar,» je odvrnil Ji Cim Ho. «Iščem ga, da bi služil Vaši visokosti, iščem ga, da bi rešil svojo nevredno glavo. Nadalje bi želel pečat Vaše visokosti na to sliko nosu.» In guverner se je zasmejal, pritisnil državni pečat in Ji Cim Ho je odšel. Mesec dni je potoval po kraljevi cesti, ki je vodila k obali Vzhodnega morja. Tam je neko noč glasno potrkal na vrata največje graščine ter zahteval, naj ga sprejmejo. Dejal je: «Gospodarja samega hočem videti. Po kraljevskih opravkih potujem.» Nemudoma so pa povabili v sobo, kamor je prišel tudi gospodar, ki je še mežikal, ker so ga prebudili iz spanja. «Ti si Puk Cung Cang, poglavar tega mesta?» je dejal Ji Cim Ho z glasom, ki je obtoževal. «Prihajam po kraljevih opravkih.» Puk Cung Cang je trepetal. Dobro je vedel, da So kraljevski opravki vselej grozni o-pravki. Kolena so se mu šibila in skoraj bi se zgrudil na tla. Tedaj pa je Ji Cim Ho dejal: «Torej vedi, da je kralja doletela žalost. Res strašna ža-lot. Ker se dvornemu zdravniku ni posrečilo, da bi ga o-zdravil, so mu odsekali glavo. Iz enajstih pokrajin so morali priti na dvor zdravniki in streči temu kralju. Imeli so tudi učena posvetovanja in prišli so do zaključka, da za kraljevo žalost ni drugega zdravnika kakor nos, neka posebna vrsta nosa. Potem me je poklical sam prvi minister, dal mi je list v roke. Na tem listu je 'bila narisana prav po- sebna vrsta nosu, kot so si ga zamislili zdravniki enajstih pokrajin in državni pečat je bil pristisnjen nanj. Pojdi, je dejal prvi minister, poišči takšen nos, zakaj kraljeva žalost je velika. In kjer koli zagledaš takšen nos na človekovem obrazu, ga brez pomisleka od-kresni in nemudoma prinesi na dvor: kajti kralja je treba ozdraviti. Pojdi in se ne vrni. dokler ne najdeš takšnega nosu!» In tako sem šel na iskanje, iskal sem po najbolj oddaljenih predelih dežele, prepotoval sem že vseh enajst pokrajin in prišel do morja enajstih o-bal. In zdaj sem tu.» Slovesno je potegnil list izza pasu. ga hrupno razvil in ga pomolil Puk Cung Cangu pred oči. Na papirju je bil narisan nos. Puk Cung Cang je gledal vanj z izbuljenimi očmi ter dejal: «Se nikdar nisem videl takšnega nosu. Bradavica je na njem.'Ne. nikdar nisem videl niti take bradavice.» Tedaj pa poreče Ji Cim Ho: «Privedi svoja očeta k meni.» «Stari, spoštovanja vredni prednik spi» je dejal Puk Cung Cang in se obostavljal. «Čemu se obotavljaš? Ali se zavedaš, da je to nos tvojega očeta. Privedi ga k meni. da mu ga odče-nem in gredi. Podvizaj se, da ne bom o -tebi sporočil kaj slabega.» «Milost!» je zavpil Puk Cung Cang ter padel na kolena. «T( ni mogoče, to ni mogoče. Saj ne more brez nosu leči v grob. Smešili bi ga in vsi moji dnevi bi bili prepolni gorja. O. nomi sli! Poročaj, da na svojih potovanjih takega nosu nisi videl. Saj imaš tudi ti očeta » «Srce se mi čudno mehča ob tvojih solzah,» je dejai Ji Cim Ho. «Tudi jaz poznam sinov-sko spoštovanje in vdanost. To...» je oklevaje dodal, ka- kor bi na glas mislil, «to je toliko, kolikor je vredna moja glava.» «Koliko je vredna tvoja glava?» je vprašal Puk Cung Cang s slabotnim glasom. «Nepomembna glava,» je dejal Ji Cim Ho. «Smešno nepomembna glava; toda neumnost je taka. da je ne cenim manj kot sto tisoč stringov v gotovini.» «Tako bodi!» je dejal Puk Cung Cang in vstal. «Potreboval bom konje, ki bodo vozili zaklad,» je dejal Ji Cim Ho, «in može, ki bodo dobro pazili, ko bom potoval oreko gora. Na deželi se skrivajo razbojniki ob poteh.» «Na deželi se skrivajo razbojniki ob poteh,» je dejal Puk Cung Cang žalostno. «Toda zgodilo se bo. kakor želiš, da ostane nos mojega resnično mnogo spoštovanega prednika na svojem mestu.» «O tem dogodku živi duši ne povej ničesar.» je dejal Ji Cim Ho, «drugače bodo poslali drugega, bolj zvestega služabnika, da odbije nos tvojemu očetu». Tako je Ji Cim Ho odšel preko gora veselega srca in zadovoljen, ko je slišal žvenket kraguljčkov na svojih ko njičkih. ki so bili natovorjeni z zakladom. Povedati je treba še neka : Ji Cim Ho je srečno živel še mnogo let. Po njegovi zaslugi je ječar končno dobil mesto ravnatelja vseh ječ v Co Senu; guverner se je nazadnje povzpel do prvega kraljevega ministra Svetega mesta, medtem ko je Ji Cim Ho postal kraljev služabnik; sedel je z njim pri iati mizi do konca svojega življenja. Puk Cung Canga pa se je lotila otožnost in vedno je žalostno stresal z glavo ter imel solzne oči, kadar koli je gledal potratni nos j svojega starega in resnično i mnogo spoštovanega očeta. MIAM... v VELIKI ZADREGI — Verjetno ni bila tržaška titovska agentura še nikdar v taki zadregi, kot je v zadnjem času. Sicer je postalo tržaškim fire-rjem. precej nerodno že takrat, ko je Tito bevsknil, da «Italijani lahko dobe Trst». Takrat je namreč šele pripravljal kravjo kupčijo, sedaj pa gre stvar naglo h koncu in tržaške mušketirje obliva mrzel curek po hrbtu, ko vedo, da morajo svojim pristašem pač nekaj povedati, pa naj bo že kar koli. In stvar ni tako enostavna. Kako bodo revšeta še kričala, da «Vidali prodaja Trst Italiji» in da dajo rajši življenje, kot pa Trst, ko pa 'je tudi vrabcem na strehi že znano, da ga je Tito dejansko že prodal Scelbi za lepe oči Eisenhoverja in E OS. Oj ta vražji Titler, res žalostno emartro» je pripravil raznim Stokom, Deklevom, Ko-sminam, Lipovcem, Maricam, Špelam in Spelicam, Kar po dva in celo trije morajo rajžatj okrog svojih «ofarskih» odborov in «objasnjevati» kako so bili oni vedno «dosledni». Nekoč je šlo lepše, po vaseh je vanirai en sam. Sedaj pa jim trda prede. Njihovi pristaši jim obračajo hrbet, kot se je zgodilo v Dolini in Boljuncu. Zato pa je treba «forajta». Res, mučen iška je pot tržaških mušketirjev moža brhke Jovanke. TUDI DENUNCIANTI SO POSTALI — Titovski agenturi in «Primorskemu» pač ne gredo v račun ljudski protesti proti razkosanju, kot ne gredo v račun italijanskim nacionalističnim strankam. Zato se ob vsaki stavki in večjemu protestu penijo, skačejo in tulijo, kot divji mrjasci. «Primorskega» je naj-brže še posebno zadel protest škedenjskih trgovcev, ki so prejšnji teden zaprli za par ur trgovine. Ne bodi ga len, si je takoj izmislil bajko o «grožnjah» in «izsiljevanju» s strani «kominformistov». Seveda pa je «pozabil» napisati, da je hodila po trgovinah policija, ki je skušala preprečiti zaporo in hotela vedeti za imena «organizatorjev». In «Primorski» jim je šel seveda takoj na roko. To se vidi, da so dobro napredovali, prej so bili samo udbovci, sedaj pa so postali tudi «konfi-denti» policije. Sicer se prav nič ne čudimo, saj imajo v Skednju v svojih vrstah bivšega karabinjerja, ki je zvesto služil Viktoriju Emanuelu in služi sedaj nič manj zvesto Titu. SAM MED IN MLEKO ZA SLOVENCE — Ce bi prišla v Trst Italija, bomo imeli Slovenci vse pravice, za katere se bo potegoval Tito. Tako nekako skuša «Primorski» omiliti podlo Titovo kupčijo s Scelbo. Že ves teden objavlja uvodnik za u-vodnikom o pravicah Slovencev, razpisuje se o državnih in občinskih službah, o škodi, ki naj bi se povrnila tržaškim Slovencem, že samo dejstvo, da se prav v teh trenutkih tako «zanimajo» za tržaške Slovence, mora vzbuditi sum. Sicer je vse res, tržaškim Slovencem so bile storjene krivice, zapostavljajo nas povsod, o tem ne more biti dvoma. Toda prav titovska agentura je najmanj poklicana, da se za vse to «zanima ». Je pa to zelo naiven poskus, da bi z visoko donečim frazarjenje.m skrili svoje mešetarjenje. Takih «tolažb» tržaški Slovenci ne potrebujejo in titovsko trobilo si zaman prizadeva, da bi jih s tem preslepilo tako, da bi pozabili kako jih Tito izroča v naročie. Scelbi. O spoštovanju mirovne pogodbe in ustanovitvi STO seveda nočejo govoriti, čeprav dobro vedo, da so prav v teh listinah zajamčene Slovencem vse tiste pravice, ki nam jih kratijo. Tito je raztrgal mirovno pogodbo in z njo vsa jamstva za Slovence, 'in sedaj si še upajo pisati, da nas bo ta mešetar branil. Ošabno fašiste izzivanje V soboto 10. t. m. so neznanci raztrosili po tržaških ulicah letake, čigar vsebina je bila prežeta z izrazito fašističnim duhom in polna najogabnejše nizkotnosti v žaljenju slovenske kulture. V letakih je bil izražen najnlz-kotnejši napad na slovensko opero, ki je tiste dni gostovala v Trstu. Avtorji teh letakov so se oCtvid.io bali, da se bo «italianis. simo» Trst zaradi gostovanja ljubljanske opere nič manj kot «po. slovand». Zaradi omenjenih letakov in njih podle vsebine so tržaški Slovenci izredno ogorčeni. Protestirajo proti oblastem, ki so odgovorne za javni red, ker so nezmožne, ali pa nočejo izslediti tistih, ki so liste trosili po mestnih ulicah pri belem dnevu. Slovensko hrvatska ljudska prosveta kot dosledna braniteljica pravic tržaških Slovencev je v zvezi s tem dogodkom izdala sledeči protest: «Slovensko hrvatska ljudska prosveta v Trstu najodločneje protestira zaradi širjenja letakov z najogabnejšo vsebino izrazito fašističnega značaja, ki grobo žalijo čast vseh Slovencev. Poudarja, da slovenska opera, ki je pretekli teden gostovala v Trstu, ni titovska opera, temveč je last vsega slovenskega naroda ter je kot taka na tako visoki umetniški višini, da uživa u-gled po vsem svetu. Le v Trstu ta opera ni deležna razumevanja s strani onih, ki imajo oblast v svojih rokah in ji zato zapirajo vrata v mestna j gledališča». DELO TITO, SCELBA IN ANGLO-AMERIČANI SI TEGA GOTOVO NISO PRIČAKOVALI Iz dneva v dan narašča ljudski odpor proti uresničitvi mešetarskih načrtov Vrsta protestnih stavk v tovarnah in deloviščih - Delegacije pri italijanskem političnem svetovalcu -i Kaj je odgovoril dr. Fabiani ženam - Pobuda SHLP in SDŽ - Številna zborovanja v mestu in na podeželju Mešetarji Scelba, Tito in Anglo-američani prav gotovo niso mislili, da bo njihova sramotna kupčija z ozemljem in prebivalstvom obeh con naletela med ljudstvom na tako ogorčen, odločen in vsesplošen odpor. Iz dneva v dan narašča val ljudskega protesta proti razkosanju Ozemlja, ki prihaja do izraza v najrazličnejših o-blikah, od protestnih stavk, ki se dnevno vrstijo po tovarnah in deloviščih, množičnih zborovanj v mestu in vaseh, protestnih resolucij, pa do delegacij delavcev raznih strok in vaščanov, ki dnevno trqajo na vrata italijanskega političnega svetovalca. Slednji, kakor tudi Rim, Beograd, London in Washington so si v zadnjem času lahko ustvarili dovolj Jutri, v nedeljo 25. t. m. od 16. ure dalje bo v BOŽIČIH PROSLAVA obletnice padca fašizma ki bo istočasno izraz borbe proti razkosanju STO. Za KP STO bo govoril tov. prof. PAOLO SEMA in VENČEK KREČIČ za tržaško federacijo PSI tov. SALVO TEINER Prisostvovala bo tudi dr. LUISA BAL,BONI, popularni župan mesta Ferrare. Po govorih sledi kulturni spored z nastopom godb in pevskih zborov. jasno sliko, kakšno je razpoloženje našega ljudstva, ne glede na politično ali sindikalno pripadnost. Lahko so se v tem času popolnoma prepričali, da je ljudstvo prebiscitarno proti vsaki razdelitvi STO1 in da ga bo branilo z vsemi svojimi silami proti vsakemu meše-‘arskemu naklepu. Milje in Nabrežina, dve važni podeželski občini, sta že dali mešetarjem svoj plebiscitarni odgovor. Toda protestne stavke so se v zadnjem tednu še stopnjevale. Prejšnjo soboto so stavkali v znak pro- testa proti razkosanju pol ure delavci gradbenih podjetij Mar con, Stignano in Depase, ki so poslali resolucijo OZN. V Skednju pa so prejšnji petek popoldne izrazili svoj protest trgovci z daljšo zaporo trgovin. Po ulicah pa si lahko videle skupine prebivalcev s transparenti, ki so izražali zahtevo za ustanovitev STO. V ponedeljek je bila protestna stavka v Tržaškem arzenalu, ki be'eži 90 odst. pristanek delavcev. Eno uro so v torek stavkali tudi pri gradbenem podjetju D’Angelo, v sredo pa v kamnolomu Faccanoni V četrtek so stavkali v A-quili. Delavcem čistilnice so se v protestu pridružili tudi trgovci in lastniki javnih lokalov v Zavljah, ki so zaprli trgovine. Istega dne je bila stavka tudi v ladjedelnici Sv. Marka, kjer so delavci zapustili delo ob 14.39; Številne delegacije so se v teh dneh zglasile pri italijanskemu svetovalcu Fracassiju, Ze prejšnji četrtek je njegov namestnik dr. Fabiani sprejel delegacijo demokratičnih žena, ki ie ravnokar prišla iz množičnega zborovanja. Ko so mu žene tolmačile splošni odpor prebivalstva proti razkosanju ter stanje družin v coni B, je dal dr. Fabiani naravnost ne-čuveno izjavo. Zaskrbljenost žena je hotel potolažiti z nekakšnim zagotovilom, da bi imela — v primeru krivičnega ravnanja z Italijani v coni — italijanska vlada itak v svoji pesti Slovence cone A. Sele ko mu je neka slovenska žena o-gorčeno odgovorila, se je zavedel gorostasnosti svoje izjave, ki jo je skušal takoj omiliti. Tudi delegacija vaščanov iz Božičev in Hrvatinov je te dni tolmačila političnemu svetovalcu odločno nasprotovanje vsega prebivalstva prizadetih vasi proti vsakemu popravku meja in delitvi Ozemlja. Težnje in zahteve delavcev so povedali tudi zastopniki delavcev Tržaškega arzenala, Felada ter zastopniki Delavske zveze STO v koordinacijskem odboru C RIDA. Namestnik političnega svetovalca jih je skušal tolažiti, češ da gre le za začasno rešitev. Očital jim je čelo, da s svojimi protesti onemogočajo pomirja- nje med Jugoslavijo in Italijo. Toda delavci so z lahkoto dokazali, da je prav razkosanje nov vir za podžiganje nacionalizmov in sovraštva. Po vsem podeželju in v mestu se vrstijo protestna zborovanja, na katerih prihaja do množičnega izraza ljudsko o-gorčenje proti barantačem in nezlomljiv odpor proti uresničitvi njihovih pogubonosnih načrtov. Prejšnjo soboto je bilo zborovanje v Skednju, kjer je govoril tov. Pogassi. istega dne sta bili zborovanji na Ponča-ni in v Zavljah, kjer sta govorila tov. Radich in Spadaro. V čertrtek je o razvoju zadnjih dogodkov govoril v nabito polni dvorani kina v Miljah naš sekretar tov. Vidali, dočim je miljski župan poročal o potovanju tržaške delegacije v Rim- Tudi Slovensko hrvatska ljudska prosveta in Zveza demokratičnih žena sta s svoje strani organizirali te dni več zborovanj o perečem tržaškem vprašanju. Prednostne lestvice za srednje šole objavljene Višja šolska uprava sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1954-55. Prednostne lestvice so na vpogled od 21. do vključno 30. julija 1954 na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ulica Scuola Nuova št. 14, II, med 10 in 12 uro dopoldne. Za poplavljence v Jugoslaviji Odbor P,D «Marij Matjašič» v Bark ovij ah je izvedel med člani in prijatelji društva nabiralno akcijo za pomoč poplav-ljencem v Sloveniji. Nabralo se je skupno 23.000 lir. Ta vsota je bila v četrtek izročena jugoslovanski delegaciji v Trstu, da jo odpošlje prizadetim. Tem potom se društveni odbor tojrio zahvaljuje vsem darovalcem, ki so s -človečanske solidarnosti priskočili na pomoč težkom prizadetim bratom onstran meje. Poziv K.P. S.T.O. V zadnjih časih je začelo consko predsedstvo ovirati ali preprečevati konference, zborovanja, javne manifestacije, ki jih sklicuje Komunistična partija STO in razne demokratične organizacije, s tem da odreka predpisano dovoljenje ali zavlačuje odobritev do zadnjega trenutka, kar resno °-graža redni razvoj dejavnosti. Ta obstrukcionistični sistem se posebno uvaja za konference in zborovanja sklicana v znak protesta proti razkosanju STO. Odrečeno je bilo dovoljenje za lepljenje proglasa «Slovensko hrvatske ljudske prosvete» proti barantanju z našim Ozemljem. Komunistična partija STO razgalja pred javnostjo to nadaljnje omejevanje demokratičnih svoboščin in vidi v njem neposredni poseg oblasti, da s sistematičnim in nedopustnim obstrukcionizmom preprečijo svobodno izražanje volje in protesta državljanov v trenutku, ko se hoče odločati o njihovi usodi v tajnosti pisarn, ne da bi jih kdo vprašal za mnenje. S svojim obnašanjem consko ZAKLJUČNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski odbor in fašisti podpirajo barantanje s STO Sramotna izjava ožjega odbora v zvezi s tržaškim vprašanjem - Oster odgovor tov. Radiche - Občinska uprava sprejela nekatere predloge tov, V/eissove - Zopet povišanje plač 11 funkcionarjem Acegat Prejšnji petek je bila zadnja seja pomladanskega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Tokrat je prišlo še enkrat na vrsto tržaško vprašanje in sicer v zvezi z resolucijo, ki jo je predložil na prejšnji seji tudi v imenu naše skupine socialistični svetovalec tov. Teiner. Mesto da bi dal v diskusijo predloženo resolucijo, ki se izreka proti razkosanju, je občinski odbor podal svojo izjavo, ki zveni kot popolno odobravanje mešetarjenja s STO in njegovega razkosanja. Stranke takozvane večine, združene v bratskem objemu z monarhisti in fašisti so se v tej izjavi seveda predvsem po-služile običajnih protikomunističnih šlagerjev, ki služijo kot krinka njihovemu pristanku na razkosanje. Izjava skuša prepričevati o «začasni rešitvi», docela pozabljajoč pisanje a- KAMPANJA ZA DEMOKRATIČEN TISK V Se obstajajo možnosti za izboljšanje širjenja Tretja nedelja poulične raz- še tov. Fonu, Guerrinu Troca, čenko Marija 150, Podgornik prodaje «Unità» beleži nadvse I Karlu Vekjetu in mlademu ko- Marija 50, Sindich S. 100, Lina zadovoljive uspehe, do katerih so pripomogli številni raznašal«. Posebno dobro je uspela akcija pri Sv. Jakobu, kjer se je v nedeljo zjutraj raznašalo list ob zvokih godbe «Rinaldi», kar je vzbudilo veliko pozornost in še posebno zanimanje mimoidočih za borbeno glasilo. Pri Sv. Jakobu so tovariši prodali 860 izvodov «Unità», to je 60 izvodov več, kot je bil cilj in 280 izvodov več, kot prejšnjo nedeljo. Dobro so se odrezali tudi tovariši pri Mag daleni, na Barrieri, pri Sv. Ani in v Miljah. Tudi kar se tiče «Dela» se je naklada dvignila, vendar pa obstojajo še vedno velike možnosti, da se širjenje našega glasila še izboljša. Najboljši dokaz temu, je uspešna akcija, ki so jo prejšnji teden izvedle de mokratične žene v več vaseh podeželskih občin in v Bazovici. V okviru kampanje so bili v nedeljo štiri prazniki tiska in sicer pri Magdaleni, v Lo-njerju, v krožku Pečar ter v Griži. Praznik tiska pri Magdaleni, je bil združen s slovesno otvoritvijo igrišča za košarko in plesišča. Vsa dela so izvršili požrtvovalni tovariši zares udarniško, za kar jim gre vsa pohvala, posebno Begi iz Jugoslavije Od 16. do 21. t. m. to je v pičlih šestih dneh je iskalo zatočišče na našem področju 27 beguncev iz Jugoslavije. 16 jih je pribežalo čez mejo ilegalno, dočin je prišlo II apolidov z rednimi dokumenti. Med begunci so tokrat večinoma mia--dinci in sicer 10, nadalje 3 starejši in 3 ženske. Najvišje število beguncev beležimo v sredo 21. t. m. Tega dne se je prijavilo na raznih policijskih postajah tl beguncev. munistu Nereju Bloker. Ne smemo seveda pozabiti pomembnega doprinosa, ki so ga dale demokratične žene z Magdalene. Na nedeljskem prazniku je govoril tov. Vidali, ki je podčrtal važnost širjenja in podpiranja našega tiska ter v svojem govoru obravnaval tudi tržaško vprašanje. Dobro je uspel tudi praznik tiska v Lonjerju, kjer je o važnosti našega tiska spregovoril tov. Gombač. Godba na pihala in pevski zbor pod vodstvom Karla Čoka ml. sta še stopnjevali veselo razpoloženje številnih udeležencev. V krožku Pečar je na prazniku spregovoril tov Calabria. Govoru je sledila vrtna veselica ki je trajala do pozne ure. Tudi v Griži pri Miljah je bilo v nedeljo zelo živahno. Na prazniku tiska je -nastopila godba iz Škofij, nadalje otroški balet PD Kraljič ter mladi harmonikašici iz Barkovelj. O pomenu tiska je spregovoril tov. -Gailliano Donadel. Vse sekcije in celice ter vse tovariše še posebno opozarjamo na važnost kampanje za nabiranje denarnih prispevkov za naš tisk. Posebno v sedanjih trenutkih je finančna podpora demokratičnemu tisku nadvse važna. Zato naj vsi tovariši pospešijo delo v nabiranju prispevkov, da se omogoči našim listom redno izhajanje. Kot vzgled naj služi celica v IL-VI, ki je že s prvim pologom nabrane svote dosegla 41 odst. svojega cilja. Prešla je tako na prvo mesto v lestvici tovarn in prekosila vse večje tovarne, kot Sv. Marka, Tovarno strojev itd. Seznam prispevkov, ki so bili poslani v zadnjem času je naslednji: Milje (2. polog) 20.690, Uva 14.500, Baučer Dušan 500, Milje: sekcija ICampore 1-2.320, ladjed. Felzsegy 1000, cel. Božiči 3770, cel. Griža 3600; sekc. Sv. Vid 3550; VOM: Stradici 200, Pef 200, N. N. 50, Mariotto Silvia 200; cel. Macarol-Kolon-kovec 1400. Člani uredniških kolektivov demokratičnih listov so se obvezali za naslednje vsote: Stane Bidovec 500, Rudi Blažič 500, Arturo Calabria 500, Mario Kolenc 500, Mario Pacor 500, Boris Persoglia 500, Karel Si-škovič 500, Jože Trušnjak 500, Mario Vusconi 500. dr. Ferdi Zidar 500, Marija Rijavec 500. V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je sekcija Magdalena dosegla 70 odst. svojega cilja in s tem stopila na čelo lestvice. meriške agencije «United Press», ki označuje rešitev kot definitivno. Sklicuje se nadalje na «zagotovila», ki jih je dala rimska vlada in zaradi tega smatra občinski odbor, da je vsaka nadaljnja diskusija nepotrebna. Tov. Radich je v ostrem govoru ožigosal sramotno izjavo ki so jo dale stranke večine. združene za to priliko s fašisti in monarhisti, katere skušajo z demagoškimi argumenti zakriti svojo sokrivdo pri barantanju. -Sam vladni tisk je pisal, da so njihove resolucije urgirale rimsko vlado naj doseže sporazum s Titom, ki temelji na razkosanju. Ljudstvo samo bo sodilo vaša dejanja — je dejal v zaključku tov. Radich — nas pa vaša kampanja klevet prav nič ne zadene. Vi stojite kot obtoženci pred prebivalstvom obeh con. Kljub temu, da je bilo v izjavi med drugim govora tudi o «vrnitvi obeh con Italiji» se titovski svetovalec Dekleva ni oglasil. Pa se upa «Primorski» še pisati, da nočejo Italije! Na zadnji seji se je razpravljalo še o raznih občinskih problemih. Tako je odbornik Sciolis sporočil, da je bil sprejet predlog tov. Weissove za začasno ukinitev dražb v zastavljalnici. Dražbe so ukinjene od 15. julija do 15. septembra. Sprejet je bil tudi predlog naše svetovalke za ponovno otvoritev menze za razdeljevanje kosil ubožnim v Domus Civica. Odobren je bil povišek davka na pse in sicer za I. kategorijo na -6000 lir, II. 2000 in III. na 600 lir. Odobreno je bilo nadalje znižanje davka za sasedbo javnih prostorov, dočim je večina odbila predlog tov. Gombača za večje olajšave krošnjarjem. Z večino glasov je bil sprejet sklep ožjega odbora za raztegnitev filobusne proge št. 10 na Roncano. Čeprav se nahaja podjetje ACEGAT v vidnih finančnih težkočah je večina vseeno odobrila nov povišek plače 11 višjim funkcionarjem pod- jetja, ki prejemajo že itak mastne plače, od najmanj 1:20 tisoč do 260 tisoč lir. Proti povišku so glasovali komunisti, indipendentisti in svetovalka Gruber-Bencova. Izobesite urnik avtobusov v Nabrežini! V Nabrežini se vaščani stalno pritožujejo, ker m na trgu, kjer se ustavljajo avtobusi nobenega urnika. Za delavce in druge, ki se vsak dan redno poslužujejo avtobusa bi stvar morda niti ne bila tako važna. Važnejša pa je za tiste vaščane, ki potujejo z avtobusom bolj poredkoma in zato ne morejo biti na tekočem o odhodih in prihodih v Nabrežino. Pri tem ne smemo seveda pozabiti na nedeljske izletnike, ki prihajajo na izlet v našo občino in se pogosto-ma ustavijo v Nabrežini. Mnenja smo, da bi podjetje «La Carsica» brez vsake te-žkoče lahko ugodilo upravičeni zahtevi potnikov. Urnik bi se lahko izobesil poleg občinske oglasne deske. iPri tem bi hoteli opozoriti lastnika podjetja, naj ne pozabi na dvojezičnost. Midi za pokal Jela" Prejšnjo nedeljo se je odigrala na kriškem igrišču ena izmed nor gometnih tekem za pokal «Dela», ki je bil razpisan v okviru kampanje za naš tisk. Tokrat sta se pomerili četi iz Križa in Proseka. Zmago so odnesli Križani z rezultatom 3-2. Tudi v nedeljo smo lahko videli, kako je tržaški občinski u-pravi pri srcu razvoj ljudskega Sporta. Zaradi pomanjkanja rednega igrišča, sta se morali moštvi zadovoljiti z običajnim skromnim igriščem in sta morali zato tudi igrati v zmanjšani postavi 7 igralcev za vsako četo. Kljub vsemu pa je prišlo v i-gri do izraza zdravo športno navdušenje kakor tudi sposobnosti igralcev. Kar se tiče Križanov jih na splošno lahko povsem mirno ocenimo kot dobro četo, ki je pa še nekoliko šibka v napadu, kjer pride preveč do izraza ne- vezana, individualna igra; boljša je vsekakor obramba. Prosečani pa imajo v Furlanu izvrstnega vratarja, ki častno zastopa zastavo svoje čete, ki se je pokazala v tej tekmi tehnično boljša, čeprav je rezultat v korist Križanov. Zanimiva je bila tudi izločilna tekma dolinske občine, ki se je odigrala v nedeljo med četama Doline in Dom ja Zmagala je enajstorica iz Doline z rezultatom 2:1. Igra je bila skozi vseh 90 minut napeta, ker sta si obe četi s pravim športnim elanom prezadevali za zmago. To nam sicer kaže tudi končni rezultat. V isti postavi so Dolinčani odnesli zmago nad enajstorico iz Boljuaca in sicer z rezultatom 3-1. Nogometna četa iz Prečnika-Praprota pa je precej nepričakovano porazila kriško enajstorico z visokim rezultatom US. predsedstvo že itak tepta veljavne antidemokratične in o-mejevalne odredbe in se postavlja ob stran onih krogov, ki hočejo postaviti Tržačane in Istrane pred gotovo dejstvo izvršene kupčije, ovirajoč vsako protestno manifestacijo in dušeč vsak glas upora proti sramotni spletki beograjske in rimske vlade proti življenjskim interesom našega prebivalstva. Komunistična partija STO izraža kar najbolj ogorčen protest zaradi novega nečuve-nega zatiranja in poziva vse tovariše, delovne ljudi in vse državljane, ki jih skrbi bodočnost Trsta, cone B in vsega O-zemlja, naj na ta in vse druge manevre odgovorijo z okrepitvijo borbe v obrambo demokratičnih svoboščin in s po-množitvijo akcij in protestnih manifestacij proti razkosanju Svobodnega ozemlja. KOMUNISTIČNA PARTIJA STO V Jugoslaviji manjka 600.000 stanovanj (Nadaljevanje z 2. strani) 300.000 tuberkuloznih. Poleg slabe prehrane so nemogoči stanovanjski pogoji glavni razlog razširjanja te težke socialne bolezni. Posledice se kažejo tudi na drugih področjih Kot piše «Borba», ima v Beogradu 75 odst. otrok slabe ocene predvsem zaradi težkih stanovanjskih pogojev. Zahteve naših delovnih ljudi v pogledu stanovanjske graditve prisiljujejo režimske funkcionarje in njihov tisk, da se «bavijo» s tem vprašanjem. Toda vse njihovo delo se omejuje na brezplodne diskusije. Značilno je pisanje «Slovenskega poročevalca» z dne 24. maja letos, da je v Mariboru «večina gradbenih podjetij brez dela, čeprav smo sredi gradbene sezone». Pač pa .režim na široko gradi vojašnice, ogromna betonska letališča za reaktivna letala in druge vojaške objekte, ria katerih -so zainteresirani ameriški netilci vojne. Stanovanjsko križo v Jugoslaviji je mogoče rešiti samo s povečanjem stanovanjske površine, z gradnjo stanovanj. Zato naši delovni ljudje od beograjske vlade zahtevajo: («Stanovanja nam gradite, ne pa vojašnice!» msuM Na delu se je -prejšnji četrtek ponesrečil Matej Piščanc s Kon-konela. Ko je žagal -kos lesa, je zašel z levo roko na -krožno žago, ki mu je povzročila ne-kaj globokih ran na dlani. »** Motor, ki ga je vozil 23-letn.i Sergij Erjavec iz ul. Capuano je prejšnji četrtek podrl 19--letnega Albina Petarosa Iz Boršta. Motor je potegnil -kolesarja za seboj in -oba sta nato podrla še 53-letnega Viktorja Umetta, ki se je tudi vozil s kolesom. Petaros je ostal nepoškodovan, dočim sta Erjavec in Umek odnesla le par lažjih ran. *** Prejšnji petek je motor, ki ga je ravnokar obračal vozač 42-letni Domenico Giacomi ni, -z vso silo ,reščil v vrata gostilne na vogalu ul. Coroneo-Rismondo. V motor se' je namreč v trenutku, ko ga je Giacomini obračal, zaletel neki avto. Giacomin.i se je pri padcu precej- potolkel. Prvo pomoč je ipirejel na rešilni postaji RK. Obe vozili sta težko poškodovani. Tudi gostilničar trpi škodo. PRISPEVKI ZA KMETOVALCE Zavezniška vojaška uprava je odobrila za drugo polletje 1954 potrebno vsoto, ki bo dana v obliki državnega prispevka za nekatere važne pobude nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne proizvodnje. V ta namen bodo dani kmetovalcem prispevki za sledeče pobude: 1. Trtoreja in sadjarstvo prispevki, ki lahko dosežejo največ 70 odst. izdatkov za na- kup trtnih sadik, oljk in sadnega drevja. Naročila se sprejemajo do sobote 30. oktobra t. 1. Od tega datuma dalje se bodo sprejemala naročila samo za pomladanske saditve 1955. 2. Cvetličarstvo: prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov, izbranih vrst, v najvišjem znesku 40 odst. Naročila se sprejemajo do 30. septembra t. 1. Ob naročilu mora prosilec dati gotovo vsoto na račun. 3. Poljedelski stroji: prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev. Ta znaša največ 30 odst. nakupne cene. Prošnje je treba vložiti do sobote 30. oktobra t. 1. Pri tem bo dana prednost tistim 4. Živinoreja: prispevek v znesku okoli 50 odst. za nakup odbranih bikcev sivo-rjave pasme. Naročila se sprejemajo do 15. septembra t. 1. Istočasno pa mora zainteresirani živinorejec dati na račun 120.000 lir. Nagrade za dobro vzdrževanje (snaga in krmljenje) bikov. Posebna- komisija bo odmerila imenovane nagrade, u-poštevajoč krmljenje bika, rabo močnih krmil in pa higiensko stanje živali. Nagrade za dobro rejo bikcev. Te nagrade bodo dodeljene tistim rejcem, ki se bodo odlikovali v vzreji, in z namenom, da s to vsoto delno pokrijejo stroške, ki so jih i-meli z vzdrževanjem matere in bikca samega. Nagrade za vzrejo teličk. Za pospeševanje vzreje odbranih teličk in za olajšanje njih oddaje drugim rejcem področja bodo dane «nagrade za vzrejo MANIFESTACIJE PROTI RAZKOSANJU STO Danes, v soboto, 24. julija ob 20.30 bo javno zborovanje proti razkosanju STO v Bazovici. Govoril bo Stane Bidovec. Prihodnjo soboto bo enako zborovanje v Gročani. Vse Bazovce in Gročance, ki jim je za obstoj STO, vljudno vabimo, da se zbovoranj uueieze. * * * Slovensko hrvatska ljudska prosveta je ta teden organi zirala zborovanja za STO tudi v Plavjah, Elerjih m v Mavhinjah. Prosvetno društvo «Cebuiec» pri Magdaleni pa je preteki petek organiziralo sestanek Slovencev omenjenega teličk». Za prejem omenjenih nagrad se morajo zainteresira- mestnega okraja. ,S sestanka so -- -- 11 kjja odposlana pisma raznim strojem, ki jih bo posebna komisija smatrala bolj primerne 200, N. N. 100, Kert 200, Fe- naše področje. ni rejci obrniti za Urad za živinorejo — Kmetijsko nadzorni štvo —, kjer bodo lahko dobili bolj natančna pojasnila. Prispevki -okrog 50 odst. za nakup par odbranih merjašč-kov pasme Large White. Naročila se sprejemajo do 30. oktobra t. 1. Ob naročilu mora zainteresiran kmetovalec dati na račun 15.000 dir. kulturnim ustanovam v Jugoslaviji, v katerih se jih naproša, naj se zavzamejo za to, da se prepreči razkosanje našega Ozemlja. Podobne sestanke naj bi organizirala tudi druga prosvetna društva. Izlet L Belopeškim jezerom SHLP organizira za nedeljo, 8. avgusta t. 1. množičen izlet v Kanalsko dolino, Trbiž, Raj-belj in k Belopeškim jezerom. (Iz tehničnih razlogov se ta izlet ni mogel organizirati za nedeljo 1. avgusta, o čemer smo poročali v prejšnji številki lista). Prijave sprejema tajništvo naše prosvete v 'Trstu, Dom pristaniških delavcev, II. nadstropje in vsa prosvetna društva. Cena izletu je za člane prosvetnih društev 1.100 lir za nečlane pa 1.150 lir. Odhod iz Trsta ob 5.30. Povratek je predviden okrog 22. ure. Vsa podrobnejša navodila bomo objavili naknadno. Tisti izletniki, ki bi želeli pohiteti na vrh Sv. Višarij, bodo to lahko storili, saj je v bližini Trbiža vzpenjača, ki potnika že v nekaj minutah popelje skoro do vrha hriba in mu tako prihrani vso naporno pot. Vabimo člane in prijatelje prosvenih društev, naj se udeleže tega izleta v čim večjem številu. **» Prejšnji petek se je nadaljevala pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov razprava proti 9 mladeničem iz Riomanj1 in Log a, ki so obtoženi ilegalne posesti vojnega materiala. Prot; pologu kavcije so bili izpuščeni na začasno svobodo, ker se 'bodo morali zagovarjati Pred kazenskim sodiščem-. *** V soiboio je postal žrtev roparskega napada 32-letni Bruno Pertot z Lonjerske ceste 177. Dva roparja sta se priplazila ponoči v spalnico, pokrila ga čez glavo z odejo ter mu zagrozila naj molči. V naglici sta nato odnesla nekaj -kosov obleke, uro, prstan in o-krog 30.000 lir v gotovini. Pertot je takoj poklical policijo, ki j-e kmalu nato -izsledila enega izmed rcpa-rjev. Gre za 26 letnega Darija Coslo-vicha i-z Loga 4, ki je po poklicu železničar. Večji del ukradenega blaga so našli v bližini -Pertotovega stanovanja. *** v ponedeljek popoldne se je pripetila v Androni S. -Colombo nesreča s strelnimi orožjem. 12-1 et ni Edvard Lesič se je igral na ulici, ko je nenadoma neki neznanec sprožil -puško na zračni pritisk. Naboj je dečka ranil v levo ramo. *** Istega dne se je pripetila na trbiški -cesti p-rometna nesreča, ki bi i-m-ela prav lahko hujše posledice. 22-Ietni Francesco Ferraro je vozil težak tovornik, ko ga je nenadoma med vožnjo premagal spanec. Tovornik je zašel na levo stran ceste in zadel v skalo. Sunek j-e vrgel s postelje, ki se običajno na-haja za sedežem vozača, drugega šoferja, ki- se j-e pri padcu ranil, d-o-čim je ostal Ferraro nepoškodovan. **; Vespi-st, 21-letni Franco Ba-rovina v Vrdele Timinjana, je v torek podrl s svojim vozilom 46- leitno Marijo Malalan -por Hrovatin, ki se je - ■ ■ vozila -s kolesom. Oba sta odnesla le nekaj prask. *** Svetilni -plin je zahteval v torek zopet človeš-ko žrtev. V stanovanju v ul. Pauliana 6 so o-krog 13. ure našli mrtvega na postelji 61-letnega upokojenca Bastila Zorzenona. Po stanovanju se je širil močan vonj po plinu, čeprav je -bila -plinska naprava zaprta. Boz-neje so ugotovili, da je -plin uhajal v stanovanje iz zastarele počene cevi, ki je bila pod podom, spalnice. »** V sredo se je -smrtno -ponesrečil z motorjem 20-Ietni Gualtiero Vekijet iz Skednja 115 Med vožnjo miu je v bližini Proseka bodeča žica raztrgala zračnico zadnjega- kolesa. Pri -padcu je za-dobil težke poškodbe po gla-vi -ter izdihnil v bolnici nekaj ur kasneje. * * * V d neh od 15. do 2,1 t. m. -se j-e v tržaški občini rodilo 54 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 48 o-seb, porok je bilo 25. Za teden ---- dni — Do p roke POS Sobota, 24. — Kristina Nedelja, 25. — Padec faši■ — Jakob. . L • Ponedeljek, 26. — Ana P" Torek, 27. — -Rudolf >------ Sreda, 28. — Viktor (ZtiuBNOVL sla-v) Četrtek, 29. — Marta Petek, 30 — Abdon ZGODOVINSKI DNEVI| 25. 1943 j-e padel fašistični r v Italiji. 27. 1953 je bilo podpisano m ir j-e v Koreji. 28. 1914 je Avstrija napove vojno Srbiji, 28. 1952 je umrl v Kronbergul Gorici -slovenski skladaj Vinko Vodopivec. Rodil si| «n 16. 1. 1878. f!i»i mii tl žFiHfr P TRST II. SOBOTA: 13.30 Slovenski d - 16. Oddaja za najmlajše - Mi Lipovec: Kaznovana p-osmef vost - 17. Otta Ondina in D« Pertot pojeta operetne melod - 18. Dvorak: Koncert za viol in ork. v a-m-olu - 19. Pogov« ženo - 22. Ger-shvvin: Koncert klavir in ork. NEDELJA: 8.45 Kmetijska d a j a - 13. Glasba po željah Koncert pevskega zbora iz Ivana - 21 Ri-zp-l Ivana - 21. Bizet: «Carmen».! in 2. dej. PONEDELJEK: 18.40 Konj pianista Maria Sancina - 19. * BR mica -pripoveduje - 2-1. OknOL , » svet - 22. Bizet: «Carmen», 3.,u 'ezo 4. dej. ?" trža< TOREK: 13. Glasba po želji zfasti 19.1^5 Koncert sopranistke j Tjj-ovo dine Otte 21. Radijski oder]. . Bernard Hhaw: «Candida» - 2flWi Sl Schubertovi motivi. fivalstv; SREDA: 19. Zdravniški ve-dL 20.05 Slovenski zbori - 21.15 K,**1 cel cert violinista Karla Sancinsf-TOomlj 22.15 iz angleških -koncerttsednik dvoran. L .. , ČETRTEK: 19. Mamičina mJe 1 vestirà - 19.15 Koncert tenorph bet Renati Kodermaca - 21. Dranilalj;eve .zirana zgodba - 21.30 Glasba to- nili narodov. [?u ° 12 PE-TEK:. 13. Glasba po želji je,» je 14. Slovenski motivi - 21. Tržllj0ra , kulturni razgledi - 21.40 Konc, 1 pianistke Mirce Sancinove - vom $ Književnost in umetnost. tržaš sekakoi »SIVO haši oi °sanju. 'sigher F tušal ( OPČINE Sobota, 24. julija: «Krik zasl' vanega» (Urlo dell’inseguitckV-n, , ■ MIGM film. L'”1 ‘J Nedelja, 25. julija: barvni «S-k-otski -princ» (Principe Scozia). Warner Bros film-Ponedeljek, 26 julija: se pon1 Torek, 27. julija: «Mi grešn- f -ijo z hočeti ih Sce i lsga Iji (Noi -peccatori). Titanus i' llfienti Sreda, 28. julija: se ponovi. Četrtek, 29. julija: «Zbogom .t',u moj» (Addio figlio -mio), k sp nia -film. Petak, 30. julija: se ponovi. vtaaK, ju. junja: se ponovi. . — V -te-d-nu se začnejo predi1, Sah.ie ob 18, zadn/ja ob 22. Ob nede1 in -praznikih začetek ob 16, nja ob 22. PROSEK Sobota, 24. julija ob 20: «Maj v ust -‘v odpt 'Favite- vanje morskega -raz-bojniH' ; (Vendetta del corsaro). Nedelja, 25. julija ob 18: se novi. NABREŽINA ZBVe. Sobota, 24. julija ob 20.30: «Df ItsVp z -Donave» (La ragazza Danubio). Union film. . Nedelja, 25. julija ob 16 in 2® bičani fraz ri. , 0y v• Sreda, 28._mlija o-b 20.30: ^cir •va ni je : P ’kìm in 'ie det ličnih «ut: Horn». MGM film. 6thala Natečaj „Ljudskeg^ Trstu - allants koledarja" Uredništvo «Ljudskega K1 i '«Sto up vojne atn. dinegò l|iaSvobc mo: načrte ,STO kc h in i Solni slovenskih srednjih Sol na* dni natečaj za najboljši iz’ ni spis v prozi. Oblika in vsebina spisa poljubna (novela, črtica, vest, pravljica, basen, pr*s vek iz folklore, zgodovine, heologije itd.), poželjno pa, da je snov zajeta iz ^ krajev, odnosno iz življ6' «tazvij. tržaških Slovencev. Prispe' Ociaj;st' naj obsega približno 3 d1 i kot ■ tipkanih strani. bi, na Trije najboljši prispevki %)siavj do objavljeni v Ljudskem kornpr, ledarju 1955 ter nagrajen1 sledečimi nagradami: , ^ in d L nagrada 5.000 lir; 11. i"ča grada 3.000 lir; ut. nag^sii le 2.000 lir. . Prispevki morajo biti P°! ^šSničn pristaniških delavcev, II. , Vratič str. do vključno 31. julija " Uredništvo , -v. ae Ljudskega koledarJ* c blag !«V: Talci ? u na i tem prisot 'ne de anje a>iji, Jkuša Sr: nv‘ii, I ^htilj, ■'k- tas: Kakšno bodočnost obetajo vencem v Trstu, če bi res us^ mešetarjem uresničiti svoj ^Snei# klenski načrt, si lahko pr$ » ne2a| vljamo tudi že samo iz izjav1' h jo je dal dr. Fabiani, nam. Janškega političnega sveto»1 Pracassija delegaciji demoK(>l nih žena. Prejšnji teden je šla delef1 slovenskih in italijanskih ŽC»1 visokemu funkcionarju, da tolmači splošni odpor ljudstvi < * večk noče razkosanja in nobenih ^ • ...... V raz£4Ìnt0n mejalh popravkov, so žene izrazile svojo nost za usodo italijanskih v coni B. In takrat je priše\. •htl0v.j zasJcrikj" na i Fabiani na dan z nečuveno \ h«^ , .ji! eseda v o iz katere se lahko maP Jt« («leeone sklepa, čeprav jo je nato ^ :i$ten omilil in se skušal opravišdeisti ' ^ si-Vi Sodeč po njegovih besedah, 6', smela obstajati nikaka zasKt°‘ CI nost za Italijane v coni B, imela itak italijanska vlad» ! ^ ' dno v rokah tržaške Slovenc* , ga je ena izmed žena. SloVe] :ker; ostro zavrnila, je šele spre»1 1 6rQC" da je zašel predaleč. . 1 6(j Iz tega torej lahko sklePc,^)a da bi smatrali tržaške Slo»e C i h , morali plač»1', kot talce, ki bi zatiranja Italijanov v coni , «ot n-ka je torej miselnost ljudi, ^ *>apre‘ dijo na odgovornih mestih. " , ,'v, ^ miselnost pa nas še prev blizu spominja na metode Pr°,; !' 6e ge lega režima, ki se pa ne j : na 'Slhike. obla pičiti ie, ki Svob kot ,^ist- Hin . ;ed?Biagi> Založništvo «DELA» , Tiska tip. RIVA, Torrebi»111 Odgovorni ure RUDOLF BLAŽIČ m Dovoljenje AIS