MARIBORSKI
Cena 1 Din
Uredništvo In uprav« Maribor, Gosposka ul. H, 1*4. UM In US5 / Ljubljana, Knafljeva ul. 5, tel.	S128,	S124, S125 in 312«. / Izhaja razen nedelje in praznikov
vsak dan In stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v opravi ali po pošli 10 Din. / Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi oprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun št 11.400. I Posamezna štev. 1 Din.
„ JUTRA"
Grčija na pragu novih dogodkov
V vsej Grčiji vlada spričo odhoda predsednika vlade v inozemstvo v zvezi s pripravami za plebiscit velika nervoznost — Venizelisti in republikanci se boje, da bi general Kondylis izkoristil odsotnost predsednika vlade za monarhistični udar
Zakaj se Avstrija odreka Habsburžanom
Odločen odpor držav Male antante je prisilil Avstrijo, da preneha z akcijo za obnovo habsburškega režima
Atene, 31. julija AA. Predsednik republike Zaimis je nadaljeval konsulta-cije voditeljev političnih strank in je sprejel drugega za drugim Sofulisa, voditelja venizelistične stranke, Papan-drea. voditelja neodvisne republikanske stranke, in Milona, voditelja poljedelske stranke. Po avdijenci je Sofulis izjavil novinarjem, da je v avdijenci bilo govora o poetičnem položaju, vendar pa ne more o tem dati nikake izjave.
Predsodek v1 '• df Tsaldaris namerava v četrtek odpotovati v Wiesee na Bavarskem, kipr bo ostal nekaj časa na počitnicah, v njegovi odsotnosti bo vo-d;i predsednike poele general Kon-dilis, predsednik vlade in vojni minister. V zvezi s Tsaldarisovim odhodom so sMica’i danes sejo ministrskega svete.	.
Skoraj vsi grški listi priobčujejo obširne komentarje o odhodu g. Tsaldarisa iz države. Venizelistični »Elefteron Vi-mat ne odobrava Tsaldarisovega odhoda v tujino v trenutku, ko je položaj Izjemno nenormalen zaradi vprašanja vladavine, in izraža bojazen, ali bodo obstale normalne'' razmere v državi v predsednikovi odsotnosti.
Neodvisni »Elefteros Anthropos« pa pravi med drugim: Kondilis, ki bo nadomeščal predsednika vlade, je brez dvoma zelo moder državnik, ki je to že nešte* ''krat pokazal, toda g. Kondilis
zastopa danes nekaj povsem drugega kakor politiko nevtralnosti, ki jo zasleduje predsednik vlade glede vprašanja Vladavine; g. Kondilis je voditelj gibanja, ki meri na obnovo monarhije. To bi moglo povzročiti neljube dogodke. Razen tega se ta trenutek govori o vojni in voditelji ne bi smeli niti za trenutek zapustiti svojih mest. Na Grškem je vse v znamenju pričakovanja. Državni dohodki padajo od dne do dne, Narodna banka je pa brez guvernerja. Pepel zadnjega požara še pokriva zemljo in ni izključeno, da vsak trenutek udarijo novi plameni na dan. Večji del prebivalstva na Kreti, v Makedoniji^ in Tra-kiji je revolucijonamo razpoložen. Država se nahaja v fanatičnem vrenju. S kakšnim upanjem naj se delovni svet posveti svojemu dehi, če pa tistega, ki mu je dal svoje zaupanje, ni zraven?
Vladni list »Katimerini« izraža mnenje, da bi Tsaldarisovo potovanje moglo imeti tudi političen cilj in to bi bilo koristno za Grčijo. List predlaga, da naj se Tsaldaris za svojega bivanja v inozemstvu sestane z bivšim kraljem Jurijem, nato pa pravi:
Prepričani smo, da se bo Tsaldaris moral na vsak način sestati z bivšim kraljem in z njim proučiti vsa vprašanja, ki so v zvezi s plebiscitom. Vsa znamenja kažejo, da stopamo polago-
ma, a zanesljivo v plebiscit. Toda če naj vlada Soloči svoje stališče, mora že zdaj vedeti, kakšni problemi pridejo na dnevni red po plebiscitu, bodisi, da se narod izreče, za republiko ali pa za monarhijo. Približno že vemo, kaj se bo zgodilo, če se prebivalstvo izreče za republiko. Toda kaj bo tedaj, če pride do monarhije? Tega ne vemo, ker nd kralj dal v tem pogledu doslej nikakih izjav. Ali bo vladar po vrnitvi na prestol razpustil parlament, ali bo razpisal nove volitve in po katerem volilnem sistemu ? Zradi vsega tega smo prepričani, da se bo predsednik vlade kot iskren in pravičen mož raagovarjal o vsem tem, ko se že mudi v inozemstvu, če bo hotel priti v stike s kraljem.
Tudi voditelj venizelistov Sofulis je dal danes izjavo, v kateri pravi med drugim:
Vest o skorajšnjem odhodu Tsaldarisa zbuja upravičeno bojazen, danes bolj kakor kdajkoli prej, ko je njegova navzočnost neobhodno potrebna pri reševanju javnih zadev. Njegova navzočnost pomeni poroštvo, da ne pride do novega preobrata v političnem položaju, ki bi mogel biti nevaren in neprijeten. Tsaldaris bi s tem, da ne bi odšel n^ dopust, doprinesel majhno osebno žrtev, storil bi pa veliko uslugo ~voji domovini.
Praga, 31. julija, d. »Prager Preee« se v daljšem članku bavi s preokretom, ki je nastal v Avstriji v pogledu kabsburškega vprašanja ter piše med drugim:
V poslednjem tednu je postalo habsburško vprašanje v Avstriji zopet zelo aktualno, ker so nekatere dežele zavzele stališče, da imenovanje Otona Habsburškega za častnega občana v raznih mestih in kmečkih občinah ni v skladu z avstrijskimi zakoni. Na to stališče sta se postavili doslej že vorarlberška deželna vlada in zgornji avstrijski deželni poglavar. Pričakovati pa je, da se bodo v bližnjih dneh enako postavili proti Habsburžanom tudi deželni poglavarji ostalih avstrijskih dežel.
Glede na to je objavila parlamentarna korespondenca Herweich izjavo z merodajnega mesta, ki uvodoma povdarja, da je bil sklep ministrskega sveta o ukinitvi habsburških zakonov soglasen, s čemer naj bi se demantirale govorice, da so se heimwehrov»ki ministri spočetka izraziliproti novemu habsburškemu zakonu. Z novim habsburškim zakonom, pravi agencija dalje, pa se ni na novo postavilo vprašanje o restavraciji, ki za Avstrijo sploh še ni aktualno. Kar se tiče podeljevanja častnega občanstva Otonu Habsburškemu in drugim članom nekdanje cesarske družine, je res, da so mnenja deljena. Nekateri hočejo stem protestirati proti pregnanstvu nekdanje cesarske rodbine. Taki protesti so postali sedaj, ko je bila Habsbur Žanom prizadejana krivica popravljena, brez pomena. Zato je razumljivo, da se tudi med domovini zvestim prebivalstvom in na dežel nih poglavarstvih čujejo želje, da se podeljevanje takih časti Habsburžanom v obče opusti, ker vzbuja v inozemstvu samo nepo-voljne komentarje .
=>Neuigkeitsweltblatt< pripominja k te, poluradni informaciji, da podeljevanje pravic častnih občanov Habsburžanom nima ni-
česar skupnega s habsburško restavracijo. Nadaljevanje te akcije pa bi vendarle moglo vzbuditi v inozemstvu vtis, kakor da izjavi avstrijske vlade o neaktualnosti habsburške restavracije ni povsem verjeti. Z monarhi-tične strani je list baje dobil zatrdilo, da novi habsburški zakon Habsburžanom de iure sicer omogoča povratek v domovino, da pa zaenkrat na njihov dejanski povratek še ni misliti. Legitimisti smatrajo podeljevanje častnega občanstva Habsburžanom le kot željo ljudstva, da bi se zares vrnili v Avstrijo.
Vsekakor je ta umik črnožolte Avstrije pripisati odločnemu nastopu sosednih držav proti habsburški restavraciji. To potrjuje ee-lo »Reichspost«, ki se bavi z govorom jugo-slovenskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v senatu, kolikor se je nanašal na habsburško vprašanje. List smatra izjave jugoslovenskega ministrskega predsednika o habsburški restavraciji kot zelo primemo formulo, ki v Avstriji nikakor ni naletela na odpor. List ugotavlja, da dr. Stojadinovič verjame avstrijski vladi in njeni izjavi, da povratek Habsburžanov nima ničesar skupnega z njihovo restavrnciio. Po mnenju iu-goslovenskega ministrskega predsednika pa je restavracijsko vprašanje problem,, na katerem so zainteresirane vse nasledstvene države. Zato bi bilo najbolj primerno, da se z mednarodno diskusijo to vprašanje reši na tak način, da se bodo razmere v Srednji Evropi lahko popolnoma konsolidirale.
List. ki je glasilo klerikalnega dela vlade, je s tem nriznal, da bi lahko vprašanje o habsburški restavraciji v Avstriji izzvalo nove komplikacije v Srednji Evropi. Vsekakor je Avstrija pozno spoznala, da ima restavracijsko vprašanje mednarodni značaj. Vendar se je treba nadejati, da ho glede na to kolikor mogoče popravila svojo politiko, ki je bila z mednarodnega političnega vidika zgrešena že z novim habsburškim zakonom.
Kritični dnevi v Ženevi
Danes popoldne se sestane svet Društva narodov, da razpravlja o abesinskem sporu
Ženeva, 31. julija, b. V ospredju zanimanja
vsega diplomatskega sveta je danes «<sedan-je sveta Društva narodov. Predsednik Litvi-nov je snoči dospel v Ženevo, zastopniki Anglije. Francije in Italije, pa v teku noči, tako'da so bile danes zbrane ze vse delegacije. Zastopniki posameznih držav bodo imeli pred sestankom še kratke razgovore, in zatrjuje se celo. da bo večina poteka tega zasedanja najbrže tajna.
Na seji ministrskega sveta v Parizu je ministrski predsednik Laval izčrpno poročal o stališču Francije na sestanku sveta Društva narodov. Kot delegat Francije hoče Laval v svetu Društva narodov paziti na to, da ne bi kalil prijateljstva Francije njti naspro-
ti Angliji, niti nasproti Italiji, dalje da bi se ravnal po vseh obveznostih nasproti Društvu narodov in po možnosti preprečil vsako krizo v njem. Laval se bo potemtakem z vsemi silami zavzel za pomirljivo rešitev.
Angleški minister Društva narodov Eden se je včeraj z letalom pripeljal v Pariz, kjer je imel ob 17. sestanek z Lavalom, zvečer pa sta skupno odpotovala v Ženevo. Angleška vlada glede postovanja v Ženevi — tako po-rc£a »Reuter«- — do sedaj ni sprejela nobenega določenega sklepa, češ da je to zadeva sveta Društva narodov samega. Sicer pa prevladuje mnenje, da sta se glede tega sporazumela Eden in Laval, kar bo omogočilo skupen nastop Francije in Anglije v Ženevi.
čete se zbirajo...
Abesinci koncentriralo svojo vojsko na severni meji, od koder pričakujejo napad Italijanov
Južnoafriški oficirji za abe* sinsko vojsko
London, 31. julija, -tr- Posebn. poro čeva’ec »Timesa« poroča iz Addis Abe-be, da se zadnje dni zbirajo abesinske čete z eh delov države v prestolnici, od koder odhajajo na severno mejo. Tako je včeraj prispelo iz Kola in Auliana v Addis Abebo 7.500 vojakov, danes pa so napovedani novi transporti iz ficder-ja. Čete so razmeroma dobro oboroža-ne in silno bojevite, S fanatično vero v zmago odhajajo na mejo. Naglica, s ka^ tero .je začela abesinska vlada koncentrirati svoje čete na severni meji, kaže, kako resno presojajo položaj v Addis Abebi. Deževje v severnih pokrajinah jio jen ju,je in Abesinci se boje skoiaj-šniega napada Italije, Tudi Italijani zbirajo svoje čete na meji. Italijanski glavni stan se je že preselil iz Uardarja v Makano, kier so domačini mnogo prijaznejši do Italijanov, kakor pa drugod. Glavne čete se zbirajo na eritre jski meji, od koder pričakujejo Abesinci pi"1 napad. List poroča v zvezi s tem, da se tudi v Angliji že zbirajo dobrovolici, ki pod vodstvom major,ja Mellyja bodo kre nili Abesincem na pomoč Poleg tegr namerava Anglija poslati v Abesinijo več sanitetnih oddelkov z vso potrebno opremo.
Dan za dnem novi trans* porti v Afriko
Napolj, 31 julija w. Oklopna križarka »Abbazia« je odplula z vojaštvom v Mesino, od koder bo po vkrcanju vojnega materi jata. nadaljevala not iv vtaw<tao Afriko.
Addis Abeba, 31. julija. AA. Abesinski cesar je daj svojemu posebnemu odposlancu v Capetovvnu 'brzojavna navodila za sklenitev pogodbe z južnoafriškimi častniki, ki bi hoteli stopiti v abesinsko vojsko. Cesar obljublja tem častnikom izredno veliko plačo in vožnjo z letalom od Capetowna do Addis-Abebe.
Stavka trgovcev v Addis Abebi
Addis Abeba, 31. julija b. V abesinski
prestolici so začeli stavkati trgovci in uvozničarji. Kakor pravijo, je 85% vseh trgovin zaprtih. Stavkajo' v zvezi z valutnimi težavami.
Zagoneten atentat v Parizu
Pariz, 31. julija. AA. Večernj je pred magistratom 16. pariškega okraja neki neznanec ubil iz revolverja nekega policijskega podčastnika, še preden so pasanti utegnili morilca prijeti, je ustrelil še sebe. Prepeljali so ga v bolnico, v skoraj brezupnem stanju. V morilčevem žepu so našli listič z besedami:	To	žrtev smo
izžrebali izmed šestih sovražnikov delavskega stanu. Podrobnejša pojasnila o mo. jem dejanju boste dobili v mojem stanovanju.
Vročina v Ameriki
New York, 31. julija w. Vročinski val, ki je prtttang na osrednje države Amerik* p oabfeMt 88 Himna>i fetan,
Iz sodite službe
Beograd, 31. julija p. Z odlokom m!ni-stna pravde so postavljeni za kancliete v 10. skupini pri sreskih, odnosno okrožnih sodiščih v Gornjem gradu Marija Prizma-nič, dosedaj zvaničnik v Celju, v Višnji gori Dragutin Šavli, pripravnik v Novem mestu, v Ljubljani Slava Vrtačnik in Alojzij Jerše uradniški pripravnik ietotam, v Kočevju Jakob Devljak, orožniški narednik, v Črnomlju Fr. Bankoč, uradniški pripravnik v Celju, v Žužemberku Fran Stro-sack, zvamičnik v Ložu, pri Sv. Lenartu Franc Rale, uradniški pripravnik v Mariboru, v Mariboru Ivan Celhar, zvaničnik v Konjicah, v Litiji Benedikt Pečnik, uradniški pripravnik ietotam, v Kranjsk gori Hilda Deržaj, pripravnica v Brežicah, v Mokronogu Alojzij Kozinc, zvaničnik ietotam, — Po lastni prošnji so premeščeni ofiicial Fran Ložar iz Višnje gore v Novo mesto, oficial Josip Skrem iz Žužemberka v Ljubljano, oficial Stefan Pušauer iz Sv Lenarta v Maribor, oficial Terezija Krona-bethvogel iz škofje Loke In oficial Stanko Kronabethvogel te Radovljice, v Maribor ofiicial Amiton Holz od Sv. Lenarta v Maribor, oficial Andrej 2evre te Litije v Škofjo loko, oficial Zdravko Baumgartner iz Kranjske gore v Radovljico, ofiicial Amton Zorec te Ribnice v Ljutomer, oficial Fran Rigler te Delnic v Ribnico in oficial Matija Majcen ta Mokronoga v Ormož. Napredoval so v višjo skupino oficiall Rudolf Steinfeld v Ložu, Josip Skrem v Zužen-berku, Anton Kresnik v Celju, Zoraj Rajšp v Mariboru, Anton Križnik v Radovljici, Jakob Simerdeljak v Novem mestu, Brna Pohar v Ljubljani, Miloš Lebič v Brežicah, Jakob Kandič v Marepbergu, Drago Grabner v Ljubljani, Josip Miklič v Ljubljani. Stanko Kronabethvogel v Radovljici, Fran Švajger v Ribnici, Anton Fister v Radovljici, Andrej Že vre v Litiji Josip Hftntgman v Kranju, Fran Polanc v Črnomlju, Anton Merc v Mariboru in o. nard Supanc v Laškem-
Uradn« znižanje cen v Franciji
Pariz, 31. julija- AA. Vlad* pripravlja nove gospodarske uredbe, ki bodo uveljavljene prve dni meseca avgusta. Med drugim bodo uradno znižali cene sladkorju in vinu.
Socialistične demonstracije na Dunaju
Dunaj, 31. julija, n. Danes m v Meidlin-gu svečano pokopali pokojnega socialnodemokratskega voditelja Glbokla, Pogreba se je udeležila velika množica bivših socialnih demokratov. BMo Jih Je gotovo 5.000. Razni njihovi govorniki so poveličevali pokojnika in pri tem je padlo mnogo vzklikov proti vladi in režtoru. koten-verdrata Je pdttctja In Je nad 100 oseb aro-. ittrata.
Velika tihotapska afera v Franciji
Pariz, 31. julija AA. Iz Havra poročajo, da so tamkajšnje oblasti prišle na sled tihotapski aferi izredno velikega obsega. Tihotapci so imeli pajdaše v mnogih francoskih mestih in so opravljali svoje početje celi dve letL Mislijo, da je francoska država zaradi početja teh tihotapcev oškodovana za skoraj pol milijarde frankov. Tihotapci so med drugim uvozili v državo neocarinjene velikanske množine fotografskega ta
elektrotehniškega materijala. Pričakovati je mnogo aretacij.
Pariz, 31. ju-lija. AA. Pred nekaj dnevi je prispel v Le Havre la Belgije vagon blaga, ki je bilo deklarirano kot posoda. Carinski nameščenci pa so pričeli dvomiti o pra. ■vllnosti deklaracije ter so blago iz vagona takoj natovorili na tovorne avtomobile in ga dpeljali neznano kam. Obveščena je bi. la policija, kti je kmalu i Izsledil a tovorne avtomobile. Ko so jih pregledali, so našli v njih strojnice.
Kitajski razbojniki oplenili brzovlak
Hsingking, 31. julija. AA. V pretekli noči je 200 razbojnikov daleč od Hsingkinga napadlo brzovlak, ki jc vozil proti Koreji. Razbojniki »o zastavili vlaku pot s tramovi, tako da se je nekaj vagonov prevrnilo. Nato so z orožjem napadli potnike. Pet japon-
skih vojakov, ki je spremljalo vlak, je bilo ubitih. Ustrelili so tudi nekega Kitajca in nekega Evropca. Osem potnikov je bilo hudo ranjenih. Razbojniki so vzeli za talce 5 Japoncev in 20 Kitajcev, za katere bodo gotovo zahtevali večjo odkupnino.
Državna nižja gozdarska Sola v Mariboru
je zaključila dne 29. julija 1935 svoje peto šolsko leto, odkar je bila ustanovljena.
V preteklem šolskem letu je obstojala sola iz enoletnega in dveletnega tečaja. Enoletni tečaj je obiskovalo 10, dveletni pa 13 učencev. V dneh od 22. do 27. julija 1995 so se vršili za oba tečaja sklepni izpiti. Ustnim izpitom je prisostvoval kot odposlanec kraljevske banske uprave ing. Franc Sulgaj, Ki je bil obenem tudi predsednik izpraševalne
komisije.	..	,	,,,	...
Iz enoletnega tečaja je bilo pripuščenih k sklepnim izpitom 8 učencev, iz dveletnega pa vseh 13 učencev. Vseh 21 kandidatov je izdelalo. Iz enoletnega tečaja je izdelal 1 učenec z odličnim, 2 s prav dobnm, 4 z do brim in 1 z zadostnim uspehom. Iz dveletnega tečaja sta izdelala 2 učenca z odličnim, 1 s prav dobrim, 8 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom.
Prihodnje šolsko leto bo pričelo bržkone 1. oktobra 1935. Ker je v teku reorganizacija vsega nižjega gozdarskega šolstva, bo program za bodoče šolsko leto objavljen ob času v dnevnem časopisju.
—m Razstava Jadranske straže v Ljubljani bo ena najprivlačnejših točk na jesenskem velesejmu. Na njem bo plastično pokazan ves razvoj te naše lepe organizacije in dolžnost vsakega člana in prijatelja Jadranske straže je, da po svoji moči pripomore, da bo ta razstava čim interesantnejša in popolnejša. Zatorej se obrača Oblastni odbor Jadranske straže na vse prijatelje tega našega udru-ženja, da bi stavili odboru na razpolago vse kar ev. posedujejo in stoji v kakeršnikoli zvezi z našim morjem. Poeebno dobrodošle M nam bile lope pomorske stike. V kolikor kdo ima takšne stvari se naproša, da jih izroči v pisarni O. Of, kjer do« m uta peto#-
lo in izjavo, da prevzema 0.0/ vso odgovornost za izposojene predmete.
Proslava na banovinski sadjarski in vinarski SoH v Mariboru
Včeraj se je na tukajšnji vinarski ta sadjarski šoli zaključilo že 63. Šolsko leto. Proslave se je udeležilo mnogo povabljenih gostov, med njimi banske uprave g. Zidanšek, sreski načelnik g, dr. Senekovič, narodna poslanca g. dr. Jančič in g. Janžekovič, inž. Mohorčič, direktor poskusne in kontrolne postaje v Mariboru, sreski kmetijski referent g. Vlado Kuret, predsednik učiteljskega udruženja Maribor lovi breg g. Mirko Vauda, Andrej Žmavc, direktor v p. in kletarski nadzornik, Ivo župaaič, direktor' kmetiijske šole na Grmu in še mnogo drugih. Goste je pozdravil ravnatelj Priol, ki je tudi podal poročilo o zelo uspešno končanem šolskem lotu. Šolski pevski zbor je nate zapel več narodnih pesmi. Zatem je sledilo izpraševanje učencev, k iao s temeljitimi odgovori kar presenečali. Zastopnik banske uprave je nato razdelil 23 absolventom sadjarske in vinarske šole v Mariboru spričevala, nakar se je eden izmed absolventov zahvalil ravnatelji in vsemu učiteljskemu zboru.
Gunih, ». juMja:	Beograd 7, Pariz
29.226, London 16.166, New Tork 306.875. Bruselj 51.76, MMan 26.06. Madrid 41.90, Amsterdam 207.30, Berita 1*8.90, Dunaj 56.60, Praga 1Ž.70, Varita** 67M,
| reftta 340,
(Strem 2
Smfa, 31. jaStjA 1935
Štev. l'i!
Po Mariboru sem in tja
V Mariboru še vedno 239 kletnih stanovanj
Kaj pravijo popisovalci zgradb in stanovanj v Mariboru Higijenske prilike v mariborskem podzemlju, ki zahtevajo temeljitih remednr
Nedeljsko »Jutro« je prineslo točno statistiko stanovanjskih razmer, kakor so se pokazale ob zaključku popisovanja stanovanj im zgradb v Mariboru. Pri pregledu Številk, Id so se izkazale, je bilo nekaj veselega, ko smo brali, da pride v Mariboru na vsakega prebivalca po 17 kvadratnih metrov gradbene ploskve in 70 kubičnih metrov prostornine. To je vse kakor ugodna bilanca, ki dela Mariboru čast. Pri tem pa ao zabrisale prvi dobri vtis nekatere druge številke. Med drugim je treba pomisliti, da imamo v našem mestu še vedno 56 odprtih smetišč in 63 odprtih gnojišč. V vprašanju so zdravstveni interesi, ki narekujejo, da je treba v tem oziru pristopiti čimprej primernim ukrepom, da se to nečastno in nevzdržno atanje odpravi. Toda še hujše nego to je okolnbst, da imamo v Mariboru v smislu izkaza ob zaključku popisovanja zgradb im stanovanj še vedno 239 kletih stanovanj.
Kaj to pomeni? Tod je leglo jetike in vseh dragih mogočih bolezni. Tukaj je legflo zla, ki se utihotaplja v zdravje ma-
riborskega prebivalstva in mu ruši osnove zdraivega obstanka. Po teh viainih nezdravih kletih prostorih se vleče prezgodnja smrt, ki pokončuje mlada življenja to jih polaga v grob. Tukaj je treba zastaviti vse sile, da se ljudje ia teh podzemeljskih lukenj spravijo v zdravejša, lepša stanovališča.
Popisovalci, ki so izvedli popisovanje, vedo mnogo povedati o tem podzemeljskem življenju. Posamezni slučaji bi morali omehčati srce, če bi bilo iz kamena. Uboga deca, ki naj raste in se razvija v tej zatohlosti, mračnosti in vlažnosti. Radi tega bi bilo prav, ako bi se izvršil poseben pregled teh kletnih stanovanj ter bi se v vsakem konkretnem slučaju določilo, dali so kletni prostori za stanovanje primerni ali ne. Istočasno in sporedno pa H morala iti druiga akcija za tem, da se prizadetim revnim strankam za isto najemnino preskrbijo zdravejša, solčnejša in zračnejša stanovanja. Tudi to je ena izmed perečih in bližnjih socialnih nalog našega mesta.
Drobiž iz mesta in okolice
Našim naročnikom!
Današnji številki »Vežernika« smo priložili poštne položnice za vse zu-u&nje naročnike ln jih prav vljudno prosimo, da nam naročnini za mesec avgust nakažejo. Vse one naročnike, Id so z naročnino v morebitnem zaostanku, pa prosimo, da nam teto ta-koj nakažejo, ker bomo sicer primorani pošiljanje »Večernika« ukiniti.
UPRAVA »VEČERNIKA«
— m. Za mariborski »pomenik kralju Aleksandru I. Ujedlnitelju »o darovali:
poftfcn.1 urad, Studenice poeti PoU&anatt 1O0, oddalek fflmaj&ne kontrole, Slov. B&etrioa 19, Narodna šola, Šmartno ob Paki 100, Narodna šola, Črešnjevec 237, Kta®Kjna gimma-aija 8. a. razred, Maribor 86j60, vadnica drž. narod. doda, Ponikva 42, narod. šoJa. Veržej 104, naTOd. šola, Šmartno ob Pa*A 100. Narod. feola, GreSnJervec 237. Klasična gdanma-aija, 2. t>, 3. a. 7. a razred, Maribor 249.60, Narodna §o4a, Fram 70, Narodna Soda Veržej, Križevo! 104, Narodna ioda. (Šmartno pri Bloveajigradou 197, Narodna Sola, Blati-naJleudenci 76, Narodna šola, Vurbek pri Ptjutfu 50, Narodna šola, Tepanje pri Konjt-m,|i 84, Narodna šola, Zavrče 93, Narodna 8ola, Centilba 69, Narodna Sola, Podsreda 55, Narodna šola, Domaojševci, Prekmurje 19.50, Nar. šola, Sikale 168, Nar. Soda St.
GRAJSKI KINO. Danes premiera »N A N A<
po znamenitem romanu Emila Zola V glavni vlogi znamenita igralka Ana Sten. Sledi najboljša veseloigra Anny Ondre
»Zamenjana nevesta«.
Jernej Loče 100, Nar. &ola Siv. Tomaž pri Otranožu 204, (Narodna šola Fufcčava Sv. liovrenc na Pohorju 70, Narodna šola, Ser-dlica 80, EL deklii&toa narodna šola, Maribor ®l, narodna šola Pobrežje pri Mariiboru 61, narodna šola, Sv. OBaribara 75, narodna šola Melinci. • Belltinol 68J&0, narodna šola, Viučja vas 50, narodna šola, Sv. MlilkAavS -Hoče 64 in narodna šola Sv. Marjeta na Dravskem poiju 74. Din.
—m. Ukopojeroo učiteljstvo i* Maribora In okolic« se tokrat sestane v četrtek 8. avgusta ob 16. pori KoStoamajo v Mlinski ulici.
 ni Putnikov izlet v Bruxelies. V zvezi z
že objavljeno notico o izletu v Bruxellee o priliki velike mednarodne razstave obveščamo canj. interesente, da se izlet ne bo vršil kakor prvotno nameravano od 3. do 12. avgusta, temveč v času od 5. do 12. septembra i istim programom.
—m Prodaja zaplenjenih predmetov. Na tukajšnji carinarnici bodo v petek, dne 2. avguata prodajali mnogo zaplenjenega blaga. Seznam tega blaga je na razpolago pori carinami.
-nm. Zobozdravnik dr. Fran Starod v Mariboru ordinira zopet s 1. avgustom.
m. — Mlad, pa tak... Orožniki so aretirati 18 letnega Franca S., ki Ima Mjiulb mladosti že več tatvin na vesti. Osumljen Je, da Je več posestnikom ukradel kokoši. Zagovarjati »e bo moral pred sodniki.
— Dve nezgodi. Na banovinski cesti pri Poloni je pri nekem ovimfkiu zavozil osebni avto, lasit avtopodjetn ite a Viktorja Faktorja, v neki tovorni avto. Pri trčenju je bil osebni avto precej poškodovan. Človeških žrtev ni Mo. Nekaj ur pozneje pa je na ietean mestu neki tovorni avto zadel v avtobus, ki opmVlJa promet na progi črna— Mežica. Avtobus se Je prevrgel v cestni jarek in ga le s težavo spravlili zopet na cesto. Razen pobitih šip ni bHo večje škode. K «re&! v avtobus« ni billo potnikov.
— Nepoštena natakarica. G-ostilnl&ar ln posestnik Ivan Kraftj je prijavil orožnikom, da m« Je natakarica 36 letna Julijana K. že dalj časa toraffla razne življenjske potrebščine. Po nje je vedno prišel njen ljubimec, M Je kar na delboTo odnašal at vari. PirOd dnervl pa Je KostlilniffiaT dvojico zasadil v tsrenjntJcu, ko sta hotela odnesti vefc-
Umetnik in gledalec
i*
Kaj jesta oba za Sasa
odmora ?
bombon
1ZDELUK »UNION«, ZAGREB
Jo kolii&ino mena Ko ee je goetlilnlliftar podrobnejše zanimal za tatvine. Je izvedel, da mu kradejo 4e (Mj časa. Škodo je precenil na 6000 Din
— m. Svojevrstna poneverba. OfbEdna Dravograd Je posodila nekemu poeetnitoi situacijski načrt Občine, ki ga Je poeeetaik rabil ob priliki neke sodne komisije na 1V» meata zaradi odaneriitve neke parcele. Posestnik pa občani kljub večkratni urgenci mi vrnil! načrt in ga Je zaradi tega občina ovadila zaradi poneverbe. Načrt namreč predstavlja vrednost 1580 Din. Zanimivi slučaj se bo Obravnaval pri eodifl&u.
— m. Razdejanje... iRangreita od alkohola ee Je podala skupina fantov k posestniku Maričin Topoflovou na Pragerskem. Okrog polnoči pa eo famtje pričeli hišo posestnika obmetavati e kameni ter razbil U vee šipe. Nazadnje so še podrti K m do®g leseni ptot, tako da Ima posestolk občutno Škodo. Pragerskim orožnikom se Je že drogi dan posrečilo napadalce izslediti. So to večina mtedotetnl fantje, ki ee bodo zaradi bega morali zagovarjate prod eo*-
Mariborgki inserentje se naprošajo, da oddaj« svoje oglase, namenjene «a sobotne
številko, najkasneje v petek opoldne pri
mariborski upravi v Gogposki ulici 11, ker
bi sicer radi okolnosil, ter se naš Ust
mora tiskati v Ljubljani, pravočasna tt-
stitev ne bila mogoča.
V
Inserirajte
v
Večerniku*!
fadekvvanje likerjev desertnih vin, sirupov in žganjarna.
IVa drobno!
— m. Avtomobili in zapornice. Na ba
no vinski cesti Dravograd—-Celje je zavozil 36 letni šofer Marko Leitner z osebnim avtomobilom v cestno zapornico, ki jo Je prelomil. Skoda znaša okrog 400 Din.
—• m. Mešetarlja. Posestnik Vinko Me-lamšek Je pred meseci kupil od mešetarja Franca Kovača z 1300 Dim» kobilo. Izplačal mu Je takoj 1000 Din, d očim M ostalih 300 Dim dobl'1 takTat, ko se izkaže, da je kobila zdrava. Nekaj dni po kupčiji pa Je posestnik opazil, da je kolbila bolna, paradi čeear je mešetarju pisal, naj vzame kobilo nazaj in naj miu vrne tisočak, tako kakor sta se izgovorila. Mešetar mu je res takoj odpisal, naj prižene kobilo v Marem-foeng. Posestnik Je seveda z veseljem to storil ter miu Izročil kobilo, denarja pa ni dobil vrinjenega, ker se je meSetar izgovarjal, da trenutno nima denarja. Posestnika
je čakal nekaj dni, nekaj tednov, končno pa Je prijavil mešetarja orožnikom zaradi goljufanja. Pri zaslišanju je mešetar izpovedal, da m« bo tisočak mnU takrat, ko bo Imel denar. Zaenkrat ee bo vsa zadeva obravnavala pri okro*nem sodlščiu v Mari-boru.
—m Vlom. Očealavcih pri Ljutomeru so doslej še neznani storilci vlomili v trgovino Jožefa Hermana in ukradli blaga ter gotovine v vrednosti 170.000 dinarjev. O vlomu so ta, koj obvestili mariborsko policijo. Na kraj dogodka, so poslali tudi policijskega psa, W. je izsledil vlomi ce. Dosloj so aretirali že tri osebe, katerih imena pa držijo v Interesu preiskave še v tajnosti.
—m Nezgoda. V LAmibušu Je krava pritisnila 76 letnega viničarja Ivana šunt-narja tako močno k jaslim, da si je poškodoval več reber. Starček se zdravi v mariborski bolnišnici.
—m Mestno kopališče v Mariboru danes v sredo zopet odprto.
IV. Mariborski teden
Vstopnice in legitimacije za zunanje po-eetnike
Je določila uprava »M. T.« kot rte«;: Obiskovalcem. ki plačajo za vozno karto do Eto is.—, se žigosa tel. legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Din 5.—. Ako je plačal za vozno karto od Din
16.__ do 26,— mora kupiti legitimacijo za
Din 10.—, ki Je veljavna za 2 dnevna ln večerna obiska. Pri vozni karti od Din 28.  do 60 si mora nabaviti, legitimacijo za Din 16.— in velja le-ta za 3 dnevne in 3 večerne obiske. V slučaju pa, da ga stane vozna karta Din 60.— ali več, sl kupi legitimacijo za Din 25.—, ki mu omogoča 6-kratni dnevni ta 6-kratni večerni obisk. Legitimacija se glasi na ime in je neprenosna.
Stanovanjski urad Mariborskega tedna Da zagotovi vsem obiskovalcem letoSnje-ga »Mariborskega tedna« prenočišča, je uprava Mariborskega tedna ustanovila tu-letos stanovanjski urad. Vse stranke, ki lahko oddajo sobe, se naprošajo, naj se ja vi jo čimpreje v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova cesta 35, v svrho prijave »ob, ki bodo na razpolago za Jasa Mariborskega tedna. 2e na podlagi dosedanjih prijav je popolnoma izključeno, da bodo naSli tujci prenočišča v mariborskih hotelih. Mariborski teden opozarja pa vse stranke, da ne smejo zahtevati od tujcev višjih zneskov, kot so jih javili Mariborskemu tednu in ki bodo označene na nakazilih stanovanjskega urada Mariborskega tedna. Nujno po-
ki ga ima kot gostoljubno ln ceneno mesto. Od 1. — 13. avgusta bo posloval stanovanjski urad Mariborskega tedna podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora, tel. 26—69.
Vozne olajšave tal legitimacije
Kakor smo te ponovno poročali, Je generalna direkcija drž. železnic dovolila za poset »Mariborskega tedna« polovično vožnjo, in sicer od 1.—13. avgusta za dopotovali je la od 8.—16. avgusta za povratek. Posetmlkl Mariborskega tedna ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, morajo kupiti na odhodni postaji oziroma pri Putniku poleg direktne vozne karte do Maribora tudi rumeno železniAko legitimacijo K-13 a Din 5. — Vozne karte v Mariboru n« smejo oddati, kajti na podlagi iste ln rumene legitimacije, na kateri urad Mariborskega tedna potrdi obisk, imajo brezplačen povratek. Legitimacije za vstop na »Mariborski teden« kupijo v Mariboru.
Vstopnice in legitimacije *a Mariborčane
in vse one, ki se ne poslužujejo popusta na
železnici. Enkratna dnevna vstopnica stane Din 5.-, enkratna večerna Din 3.-. Za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika pa stane dnevna ali večerna vstopnica Din 2.-. Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, stanejo Din 25.-.
Pisarna Mariborskega tedna se je preselila na razstavišče in posluje celodnevno v po-
ga uiaua	»v.«..«.	«—-------  —-	jr--j-	----
trebno je, da ohrani Maribor dober sloves, I slopju otroškega vrtca, tel. 23-87.
Ka] bo nudil IV. Mariborski teden?
L) Letošnji IV. Mariborski teden, ki ae bo vršil od 3. do H. avgusta bo nudil popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega ozemlja.
2.) Mnogo koristnega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj se pripravljajo najrazličnejše atrakcije, ki jih še v Mariboru nismo videli.
3.) Popolno industrijsko, gospodarsko obi-ležje, ki ga boeta pokazali splošna industrijska in specijalna tekstilna raz&tava.
4.) Veliko obrtno revijo, ki bo našim vrlim obrtnikom dala možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odUJnl delavci.
5.) Fotoametersko razstavo s številnimi, krasnimi motivi že večkrat nagrajenih fotoamaterjev, ki bodo s svojimi umetnijam1, po-veMJIevali Dašo lepo zemljo ln življen * na njej.
6.) Tujsko — prometno razstavo s irenri ogromni diagrami solnčnih Slovenskih goric. zelenega Pohorja in idiličnega Maribor-»keuja c'okti te1 nad vs? ian!.:i!»a propagandno razstavo (razstavo plakatov).	___
7.) Vinsko razstavo s pokušnjo, ki bo zunaj in znotraj naših meja še bolj utrdila sloves naših svotovnoznanlh vin in vrlih vinogradnikov.
8.) Pestro razstavo slovenske umetnosti, po kateri se bomo spoznali z umetnijami lju-
bljanskih slikarjev in kiparjev, ki so se tudi že na inozemskih razstavah dobro uveljavili.
9.) Modno revijo, katero že nestrpno pričakuje predvsem naš ženski svet, saj pa bo tudi zelo zanimiva in zabavna, ker bodo modo razkazovali živi modeli, za razvedrilo pa bodo skrbeli odlični conferencier g. Jelačin iz Ljubljane in naši gledališki umetniki.
10.) Mnoge turnirje, športne prireditve in kongrese. Tako je zlasti športni program letos izredno pester, saj bodo sodelovale vse tovrstne panoge in reprezentanti tujih ter naših mest. Privlačnost bo tudi mednarodni plesni turnir in pa razstava čistokrvnih psov pod pokroviteljstvom Kraljeviča Andreja. Z vrtnarskimi izdelki nas bo seznanila velika vrtna razstava, saj bodo naši vrtnarji letošnji Mariborski teden spremenili v pravi vrt, obložen s cvetjem in kuhinjskimi dobrotami.
Berite Langerfevo povest „PES II. ČETE". Dobite jo v Tiskovni zadrugi in vsaki drugi knjigami. ,
Paberki z mariborske
avenije
Dva Široka pramena gladkega asfalta, gre dice, kandelabrt, paviljončki, zmes hiš, ogra. in kričečih reklam... Avenija!
*
Čefverokotne gredice v bohotnem zelenju. Eldorado naših zvestih četveronožnih ljubljencev ... Kdo bi jim sedaj zameril — tik pred «pasjo razstavo» ...
*
«Tajinstveni» kandelabri, kakor v narodni pesmi: ...devet v vrsti jih stoji, na glavi vsak tri luči drži... In da je zadevščina res narodna, pove n<. vsakem napis, da je pristen «s!ovenski» proizvod!
*
Ličnosti paviljončkov se ne dii oporekati Občudovalcev imajo dovolj. Posebno v nočnih urah: največjo znamenitost Bruslje teManekin Pisa v različnih kopijah...
*
Mariborski firbec modruje: . . . avenija na Aleksandrovi cesti... turška kaldrma n» cestišču državnega mostu... Ž<? mora tako biti, da o«tane nekaj tudi za konservatorje.
V.—h.
Iz Ptuja
—p Nezgode in nesreče. Liza Matjašič, U letna hčerka posestnika iz Slomi, je pasla krave ln je ena od teh zbesnela in deklico z rogovi tako teško poškodovala, da so ja morali nemudoma prepeljati v ptujsko boinišničo. — V isti zavod so spravili tudi 12 letnega Alojzija Gajšek a, posestniškega sina iz Stopercev pri Rogatcu. Fantka Je pičila strupena muha na levi roki, ki je takoj povzročila izredno veliko oteklino. — V Lo&ičkem vrhu pri Sv. Urbanu Je prišlo med 29 letnim Aloj. zijem Kovačičem in njegovim tastom Francom Fiirstom do prepira ta pretepa. Pri tej priliki je dobil Kovačič s sekiro po glavi teSke poškodbe ta so ga morali opraviti v ptujsko bolnišnico.
—p Ii sodne službe. Sodnika Stenaciosa Franca ki jie nastopil svoj redni letni dopust,	zastcpa	na	kazenskem	sodišču
sodnik Kancler. Sodni nadoficijal Rajko Alt, Je pomaknjen v šesto skupino državnih uradnikov.
— Za zastopnika zavarovalne družbe *ROYAJL« za ptujski okraj, je določen Amton Kranjc, zasebnik v Ptuju.
 p Tekma koscev. Preteklo nedeljo 9*
priredi	Zveza	kmetskih	fantov ta	deklet
tekmo žanjic.	Tekmi je	prisostvovala ve-
lika množica ljudi ta odobravala to lepo gospodarsko prireditev. Nagrajene so bile tri dekleta, hčerke domačih kmetov. Prihodnjo	nedeljo	dne	4. avgusta	t. 1. pa
priredi	Zveza	kmetskoh	fantov ta	deklet
pri Sv.	Boltfenku pri	Središču	tekmo
koscev	»a prvenstvo	ptujskega	okraja.
Tekma	se vrši	na občinskem	travniku,
tik sejmišča, v Ptuju. Za to tekmo vlada veliko zanimanje, ker je to prva gospodarska prireditev v Ptuju ta obeta biti veliki kmetski praznik.
—p Kino. V soboto 3. avgusta t. 1. ob 20. uri in v nedeljo 4. avgusta 1935. ob 18.30 ta 20.30 se pridvaja film »Ciganska ljubezen.«
500 km z letalom brez motorja
Darmstadt, 31. julija. AA. Pri poslednjih tekmah z letali brez motorja so postavili nov svetovni rekord. Doscdaj je znašala največja daljava, ki jo je letelo letalo brez motorja 474 km. Pri nedeljskih tekmah je zmagovalec letel skoraj 500 km dolgo progo.
Nova obrambna iznajdba
Newyork, 31. julija. AA. »Newyork Times« poroča, da so v znanstvenem laboratoriju ameriSke pomorske signalne komande iznašli nov aparat, s katerim bo mogoče dognati približevanje sovražnih ladij in letal že na razdaljo 50 milj. Novo iznajdbo hranijo seveda v največji tajnosti.
Bna posebnega obvestila
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, svak, stric ln bratranec, gospod
Ignac Tischlar
trgovec ln posestnik
v torek, dne 30. julija 1935. ob 20.30 po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 61. letu svoje dobe
izdihnil svojo blago dušo.	,	.
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 1. avgusta 1935 ob 16. url Iz kapele na mestnem pokopališču na
Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 2. avgusta 1935 ob 8.30 v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, dne 31. Julija 1935.
Amalija Tischlar, soproga, Kristijan, sin, ln ostalo sorodstvo.
Jakob Perhavec
MARIBOR, Gosposka ul. «.
Telefon 25—80
Vedno v zalogi: rum, konjak, liker, slivovka itd.
Ma debelo!
SOBO ODAM S 1. AVUSTOM. Poizve se Arih, Dravska uHca 10, Maribor.	3310
OntEMUSKO SOBO
oddam. Maribor, Magdalenska uUca 78.	3817
STANOVANJE 4 SOBE, kuhinja, predsoba, v sredi mesta oddam odraslim osebam. Naslov v upravi »Večernika«.
mi
STANOVANJE dve sobi s kabinetom iščem s 15. avgustom ali 1. septembrom Ponudbe s ceno poslati na upravo »Večernika« pod »Točen plačnik«.	3319
SLUŽBE
MODNA REVIJA !
Mlade, lepe, simpatične gospodične, ki bi pri modni reviji sodelovale kot manekeni, naj se takoj osebno zglase pri tvrdki Franc Mast ek, Glavni trg 16, Maribor.	£318
PRIDNO IN POŠTENO
dekle sprejmem za gospodinjska dela. Maribor, Vetrinjska uh ca 11/n, levo.	3812
JJBPA, NOVA HIBA v Spesovem selu za Din 82.000 naprodaj. Jožefa Oučko, Nasipna uUca 14, Pobrežje pri Maribora.	3316
TBIOEVN1 PHUJPS RADIO zaradi selitve takoj naprodaj. Vprašati med 17. in 19. uro, Maribor, Cvetlična 14.	8806
I
I
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da semi prevzela s 15. julijem t. 1. od gosp. B. Guština v Cankarjevi ulici Štev. 31 v bližini svoje trgovine TRGOVINO Z DRVMI IN PREMOGOM NA DEBELO IN NA DROBNO.
Nudila bom cenjenim odjemalcem prvovrstni premog, kakor trboveljski kockovec in kosovec. Potrudila se | bom zadovoljiti jih z najnižjlml cenami.
Priporočam se za obilna naročila
M. VRHUNC. — Telefon 24-36.
Štev. 171
Srem, ai. joHja 1935
Stran ?
DNEVNE VESTI
— Promocija. Danee teden je bil promoviran na graSkl univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Mirko Horvat, sin nadučitelja Levra Hrovata iz Kamnika. Čestitamo!
— Jubilej najstarejie gospodarske *ole na Balkanu. Srednja gospodarska šola v Križevcih proslavi zadnje dni septembra 76 letnico obstoja. Proslava bo združena s konferenco profesorjev vseh gospodarskih Sol v državi. Konferenca bo 30. septembra To je najstarejša gospodarska šola na Balkanu.
— Konferenca gospodarskih zbornic. Te
dni bo sklican« konferenca vseh naših gospodarskih zbornic, na kateri bodo razpravljali o osnutku zakona o javnih hranilnicah. Trgovinsko ministrstvo je poslalo vsem zbornicam osnutek zakona na vpogleci. Referat o tem vprašanju na skupni konferenci je poverjen novosadski zbornici.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo imdustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja aa čas od 11. do 20. t. m sledečo statistiko (številke v oklepaju oe nanašajo na isto dobo lanskega leta). Otvc.en kon-kurti v dravski banovini 1 (1), » savski 1, v drinski — (2), v dunevski — (1), v moravski — (1), v vardersld — (1). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza v dravski banovini 1 (6), v savski 1 (3), j vrbaški — (1), v primorski — (1), v drinski 1 v zetalci — (1), v dunaveki 1 (5). Končne kon-lourzna postopanja v dravski banovini — (3) v savski — (8), v vrbaski — (2). v primorski — (2), v drinski — (1), v zetsk: _ (1), v dunavsld — (2), v moravski 3 (1). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (6), v primorski — (4), v J ruski — tl), v dunavaki 2 (2), Beograd, Zmiu.i in Pančevo 1.
DR. MILAN PERKO ZOPET ORDINIRA
— ČeškoslovaSki učitelji v Jugoslaviji.
V Zagreb je prispelo z Jadrana 28 češkoslovaških učiteljev, ki so biti tri tedne na počitnicah. Posetiili so tudi Otpleoac, Beograd, Cetinje, Kotor in Sušak. Snoči so se odpeljali preko Dunaja v domovino. Na Jadranu Je pa na počitnicah še 60 češkoslovaških učiteljev, ki se bodo vračali danes skozi Zagreb v domovino.
— Živahen tujski promet v Splitu. Zadnje dni prihajajo v Split parniki polni letoviščarjev, med njimi tudi mnogo tujcev. Parnik »Kumanovo«, ki je prispel včeraj zjutraj v Split iz Benetk na poti proti Dubrovniku in Kotorju, je imel na krovu 120 letoviščarjev, med njimi 40 Švicarjev, 30 Cehov, 20 Poljakov in 20 Francozov. V Benetkah se je vkrcalo še 60 potnikov, tako, da na parniku ni bilo več prostora. Spotoma so se potniiki izkrcali na Sušaku, na Rabu, v Crikvenici in drugih letoviščih.
— Južni del Hrvatskega Primorja brez pitne vode. Zaradi hude suše je ostal južni del Hrvatskega Primorja in tudi nekateri kraji severne Dalmacije brez pitne vode. žgoče solnce j« uničilo sadje, povrtnino in razne poljske pridelke, na j hujše je p« pomanjkanje pitne vode. Od Karlobaga do Sv. Magdalene, 72 km daleč, ni več pitne vode.
V en kraj na obali so pripeljali v ponedeljek vodo s parnikom im žejni ljudje »o se kar stepli za njo.
  Sarajevo Ima novega župana. Dosedanja občinska uprava v Sarajevu Je bila z odlokom banske uprave odstavljena in za novega župana je imenovan trgovec Ed-hem Bičagčlč
— O veliki jadranski razstavi v Ljub-lrja.nl priobčujejo obširen informativen članek današnje zagrebške »Novosti«,
— Razne govorice o bregu, ki se pomika v Savo. Ljudstvo kaj rado Stri ra®ne pretirane in napihnjene govorice. Tako je te dni po Zagrebu krožila vest, da Je v
[ELITNI KINO MATICA
l'e. 21-24	Te1. 21-24
Danes ob 4., 7% in 914 url
Ida WUst,	Theo Lingen In
Herman Thimig
v fitaru
DEČKO, KAJ PA SEDAJ
Hoboko znižane cene.
nevarnosti železniška proga Zagreb Fabijana pri Pods,usedu, češ, da se ves breg, kjer stoji stani Sueedgirad, pomika proti Savi in da bo nekega dne zasul ne samo železniško progo, tem več tudi Savo. Seveda so to samo prazne govorice. Od Zagreba proti Sloveniji bo zgrajen dvojni železniški tir in sicer ob obali Save. železniško progo bo pa treba zavarovati pred Savo ln stroški za ta dela bodo znašali okrog 1,200.000 Din.
— Izlet z odprtim avtobusom na velesejem v Leipzigu od 22. do 81. avgusta t 1. priredi »Putnik«, Ljubljana in Bicer tja pireko Dunaja — Prage in Dresdena, nazaj preko Niirnborga (ogled železniške razstave) — Miichena — in po novi cesti na Grossglockner v Ljubljano. Vožnja stane Ddn 935.— za osebo. Prijave do 15. avgusta pri »Putnik«-u,
— Osrednji odbor društva »Bran-i-bor« v Ljubljani poziva svoje članstvo v Ljubljani poziva svoje članstvo v Ljubljani in na deželi, naj se udeleži pomembne proslave 40 letniice podružnice S. P. D. v Radovljici, združeno s komemoracijo tragično preminulega lekarnarja Hugona Robleka z Bleda, nedolžne žrtve protislovenskega besnila. Narodno-obrambni delavci, v zbor v nedeljo, 4 t. m. na Begunjččioi. Osrednji odbor društva »Bran-i-bor«, Ljubljana.
— Obisk počitniške kolonije društva »Skrb za mladino« na Visokem. Te dni je posetil kolonijo predsednik društva »Skrb za mladino« v Ljubljani g. Miroslav Urbas s starosto Sokola I. ing. Bevcem in drugimi odličnimi sodelavci, ki so pregledali bivališče, kopališče na Visokem, zlasti pa prehrano, katero oskrbuje popolnoma zadovoljivo znana gostilna tFranja Tavčar« v Logu. 0 vsem so se vse prav pohvalno izrazili. Pri tej priliki je podaril predsednik društva g. Miroslav Urbas vodji kolonije g. Tumpeju zavoj njegovih specialitet za priboljšek, katerega deca izredno ceni. Ob odhodu je priredila deca prisrčne ovacije ter pozdravljala svoje dobrotnike, zlasti pa predsednika g. Urbasa
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zmerno in lepo vreme. Včeraj je deževalo v LJubljanil Rogaški Slatini ln Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 35, v Sipdttu 33, v Sarajevu 30, v Rogaški slatini 29, v Beogradu 26, v Ljubljani 19.6, v Mariboru in Zagrebu 1,9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura Je znašala 11.5.
— Od moža pobegnila in napovedala samomor. Soproga zagrebškega kleparja Ivana Vesela Katica je zapustila svojega moža, s katerim sta se zadnje čase prepirala. Seboj je vzela svoja otroka, 6-letno Miamdico in 4-letnega Ivka. Pred odhodom z doma je pravila sosedi, da gre z otrokoma v smrt. Obveščene »o vse policijske oblasti v državi, ker je verjetno da bo živčno bolna žena svoj naklep izvršila.
— V smrt zaradi živčne bolezni. Soproga zagrebškega trgovca Elza Kaufer ee jo zastrupila včeraj s plinom. Stara je bi. la šele 35 let. V emrt Jo je pognala težka žlivčna bolezen.
Iz Ljubljane
—lj Zdravniške preiskave po zakonih o živilih. Doelej je bilo preiskanih na mestnem fizikalu 1560 oseb, zaposlenih v obratovalnicah z živili. Med temi je bilo najdenih nekaj primerov nalezljivih bolezni, ki se bodo morali pred nadaljno zaposlitvijo zdraviti. Ker je še veliko število nepreiskanih, se rok obveznih zdravniških preiskav izjemoma podaljša do 10. avg. t. 1.. Kdor ne bo do tega roka zadostil zakonski zahtevi razglasa mestnega poglavarstva in se ne bo podvrgel uradni zdravniški preiskavi na mestnem fizi-katu bo kazensko zasledovan.
— Orjunao osrednji odbor Ljubljana vabi svoje članstvo , da se udeleže proslave 40 letniice obstoja SPID v Radovljici in 15 letnioe požiga Narodnega doma v Tratu, in obenem tudi komemoracije za pokojnim blejskim lekarnarjem Roblekom, ki je našel smrt v plamenih Narodnega doma. Proslava se vrči na BegnnJSčicl ob Roblekovem domu, v nedeljo 4. avgusta ob 10.80. članom iz Radovljice im Bleda udeležba dedžmoet.
rd— Ustanovitev Olepševalnega društva.
Pripravljalni odbor za ustanovitev olepševalnega društva v Radečah, ki že dalj časa obstoja, je dobil nedavno od kr. banske uprave v Ljubljani potrjena pravila. S tem bo želja mnogih meščanov, okoličanov ln tujcev rešena. V sredo 7. avgusta bo v dvorani hotela »Jadran« ustanovni občni zbor.
MARIJ SKALAN
ROMAN
»So trenotki, ko je človeška podiza-VeSm JFot 'P^oamalitik... ne .bi...«
»Tudi psihoanaliza tu ni važna«
*Opr°stite, gospodična ... bu bi ...«
f°’ ,potein b?m govorila sama. Prišli ste, da napravite z mojim očetom neko kupčijo. Mar ne?«
»To pač.«
»Lesna industrija in trgovina počiva. Kriza ... Sedaj ste prišli, da — presedlamo«. Ta nenavadni misel ni sklep se ji je rodil v trenutku ob spominu na nekdanje Daničine besede: »Tekstilna in-duistrija uspeva, doživlja dobo velike konjunkture; tudi tvoj oče bi lahko presedlal ...«
»Odvisno je od sporazuma.«
»Z udeležbo mojega očeta?«
»Tega ne vem, gospodična. O podrobnostih nisem poučen. Zadeva je strogo zaupna.«
»Vidite«, je dejala Sdda, »nikoli se nisem ukvarjala s psihoanalizo, pa s^ni vas vendarle prijela na pravem mestu in izvedela, kar sem hotela. Hvala vam, gospod Rogam junior.«
»Povedal sem, česar vam ne bi smel. Ne izdajte me!«
»Bodite brez skrbi.«
»Hvala ...«
Silan in Rogan junior sta se prav tisti trenutek vrnila v obedmico in presekala nadaljnji pogovor.
Sida Silan ovci
Stari se je z osladnim nasmeškom poklonil Sddi:
»Odhajava. Kličejo naju novi pasli. Zdravstivujte! Upam, da se v kratkem zopet vidimo v vašem vzornem domu.«
»Veselilo me bo.«
Tudi Rogam junior se je poslovil, prav talko nerodno in v zadregi, kakor se je predstavil. Stisk njegove roke je bil brez življenjske energije.
Ko je zabrnel motor in je avtomobil izginil z dvorišča, se je Sida obrnila k očetu im vprašala kakor iz čdsto navadne zvedavosti:
»čemu sta prišla?«
»Po trgovskih poslih«, je odgovoril Silan.
»Zaradi nakupa lesa?«
»Da.«
»Tega ne potrebujeta.«
Silan je osupel obstal:
»Kaj si dejala?«
»Da ga v svoji tekstilni industriji ne potrebujeta. Prišla sta po čisto drugih poslih. Papa, ti mi nekaj prikrivaš. Nisem več otrok, malo naivno deletce. Hotela bi vedeti, kakšen je naš položaj in kaj se pripravlja?«
»Preureditev podjetja, ako res že želiš vedeti,«
»Kakšna preureditev?«
»Iz lesne v tekstilno industrijo. Kriza lesne trgovine in industrije traja lahko
— lj. Kopalne obloke po globoko znižanih cena pri Miloš Karntčnik, Start trg. Ieto-
tam lepa izbira bluz damsk, perila in nogavic.
—lj Okusno grozdje kg Din 5.— podružnica Lowy.
—lj Sokolsko društvo Ljubljana IV.
vprizorl v nedeljo 4. avgusta ob 17. na prostem Vombčrgerjevo komedijo »Voda« na lebnemi telovadišču ob Dolenjski cesti, —1F0 igri narodna veselica s plesom. — Uprava.
—lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati Itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, Izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Iz Višnje gore
  Sušica ga je pobrala. V nedeljo je
pobrala sušica Franca Mohorja, podo-mače Lužarjevega iz Velike Loke. Samo nekaj tednov je bil priklenjen na bolniško posteljo im zavratna bolozem mu je pre-strigla nit mladega življenja. Bil je zelo priden fant, trdna opora staršem, žal je moral prerano v grob, star komaj 85 let. žalost v družini je tem večja, ker je umrl pred 14 dnevi tudi oče. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!
— Nesreča s samokresom. V nedeljo je Ivan Zupančič iz Starega trga ogledoval svoj samokres, ki se mu je po nesreči sprožil in krogla mu je udarila v prša na levi strani. Takoj so poklicali fotografa Janeza Erjavca iz Stične, da ga je odpeljal z motornim kolesom v ljubljansko bolnico. Previdnost je mati modrosti, pri orožju še prav posebno.
— Graditev ceste do doma na Polževem. V ponedeljek so končno zasadili prvo lopato na novi cesti do doma na Polževem. Cesto so začeli graditi v gozdu pod domom. Delavcev se je ponudilo Okrog 100, kar najlepše izpričuje, kolika revščina vlada v naših krajih. Ljudje bi radi delali še za tako malenkostno plačo, da bi vsaj nekaj zaslužili. Seveda pa vseh ni mo. goče zaposliti, ker so za novo cesto določena denarna sredstva premajhna. Zaenkrat je zaposlenih 15 delavcev- najbed-nejših prebivalcev okoliških vasi. Ko bo cesta dograjena, bo dom na Polževem mnogo pridobil, ker bodo 'ahko vozili do njega tudi tovorni avton obili in avtobusi. Samo tisti, ki stalno prebivajo tu, vedo oemiti delo SK Polža in naklonjenost oblasti, ki so uvidele potrebo gospodarske in kulturne povzdige naših siromašnih, doelej tako zapuščenih in pozabljenih krajev. Ljudstvo jim je zelo hvaležno. Z veseljem moramo ugotoviti, da ee je z vso vnemo zavzel za naše kraje tudi pravni referent pri tehničnem oddelku banske uprave g. dr. Stefan Skubic, naš ožji rojak. Njegovi uvidevnosti in izredni naklonjenosti se moramo v veliki meri zahvaliti, da dobimo po tolikih letih brezplodnega prizadevanja končno cesto in z njo upanje na lepšo bodočnost.
Iz Celja
—c Hmelj v Savinjski dolini prehaja sedaj dz cvetja v kobule. Liste, ki so pričeli vsled vročine rumeneti in odpadati, hme-Iarji obirajo in sežigajo. Vse kaže, da bo tako kakovost hmelja letos prvovrstna. Obiranje hmelja se bo pričelo okrog 15. avgusta.
—c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. avgusta od 8. do 12. dop. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje in okolico, Razlagova ulica 8, pritličje levo.
—c Sresko načelstvo je razpisalo dražbo sadja na državni cesti in sicer v torek 13. avgusta na progi Celje-Vrhpolje, v sredo 14. avgusta pa na progi Celje-Ločica. Pojasnila o dražbi se dobijo ob uradnih urah pri tehničnem razdelku »neskega načelstva.
—c Nesreča s koso. V ponedeljek se je ponesrečil 14-letni mizarjev sin Fran Sirk od Sv. Krištofa nad Laškim. Sosedov sin ga je po nesrečnem naključju urezal s koso v levo nogo in ga močno poškodoval. Sirka so prepeljali v oeljsko bolnico.
—c Zanimiv teniski turnir v Celju. Te :-ška sekoija SK Celje bo priredila v četrtek 1. avgusta ob 15. na teniškem igrišču g. ing. Rakuša pri evangeljski cerkvi v Celju ekshibicijski teniški turnir, ki g« bodo igrali državni reprezentanti gg. Pallada, Mitič in Mogin ter zastopniki Celja gg. Diirschmied,
leta. Rama znamenja kažejo, da »e časi velikih konjufctur sploh nikoli več ne vrnejo. Čakati ni mogoče. Vee obrat stoji. Ne vidii in ne čutiš te pustobe človeka uhlja? Ubija mene, Silanovino, Hnušnico in vse Pohorje. Po dolini se plazi siromaštvo. Nova industrija bo vzbudila novo življenje. Ljudje bodo zopet zaslužili in naš dom bo zopet to, kar je bil nekoč«.
»Ih ne moreš izvršiti te preureditve sam, brez Roganov?«
»Ne morem. Prvič se na tekstilno industrijo še ne razumem, drugič pa nimam dovolj likvidnega kapitala«.
»Potem bi bilo bolje stopiti v stike z Martincem. Zakaj z Roganl?«
»Ker sem z njimi že od prej v ponovnih stikih.«
»V kakšnih?«
Silan je postal nervozan, vendar je dejal mimo:
»V poslovnih stikih pač. Menda ti nisem dolžan predlagati obračunov svojega poslovanja. Delal bom z Roganl, ker moram«.
»Kot družabnik?«
»Da. Silan in drug«.
»In ta drug?«
»Bo Ervin Rogan«.
»S kakšno udeležbo?«
»To še ni določeno. Nismo se še sporazumeli«.
»Bojim se, da se bo to družabništvo slabo končalo«
»Zakaj neki?«
»Ne vem, a slutim. Niso mi simpatični«.
Toplak in Henigmanu. Kor je teniško igrišče razmočeno je dal ing. Rakusoh teniško igri-SK. Celje v mestnem parku zaradi deževja šče is prijazno«« n« razpolago. Ta teniški turnir bo zek> zanimiv in bo gotovo privabil mnogo gledalcev.
Hudo trpljenje
—. Doktore, kaj mislite, ali bo moja žena po tej operaciji hudo trpela?
— Seveda bo, najmanj tri dni ne bo smela govoriti.
Tečaj reševalnega plavanja
Prične se 2. avgusta — Priglasilo se je že okrog 100 in*
teresentov
Ljubljana, 31. julija. Poročali smo že, da se bo v kopališču Ilirije pričel prve dni avgusta tečaj v reševalnem plavanju. Za tečaj vlada veliko zanimanje in se je priglasilo že okoli 100 interesentov. Večino tvorijo stražniki in gasilci, precej pa je tudi privatnikov. Poveljstvo policijske straže je prijavilo 33 stražnikov, Prostovoljna gasilska četa Barje lo gasilcev, proštov, gas. četa Ljubljana—mesto 7, Mestni gasilski urad 20 in Proštov, gas. četa Ljubljana—Sp. šiška 5.
Tečaj se prične 2, avgusta in bo trajal do 23., od 18.30 do 19.30. Skupno bo 7 tečajnih dni in sicer 2., 5., 7., 14., 16.. 20. in 23. avgusta. Pod vrhovnim vodstvom prof. Ulage bo poučevalo 8 vaditeljev, članov plavalno sekcije SK Ilirije in sicer gg. Wilfan, Fux, Jesih, Jamnik, čerček. Ziherl, Sever in Ska-beme. Dr. Bogdan Brecelj bo poučeval prvo pomoč, higieno In oživljenje. Učni tečaj ja sestavljen takole:
Prvi dan: uvodno predavanje, 2. plavalne va je (hrbtno in prsno), 3. plavanje pod vodo, 4. hrbtno plavanje (samo z nogami), 5. transport utopljenca v hrbtnem plavanju.
Drugi dan: 1. obrambni prijemi na suhem,
Posledice suše v Beli Krajini
Ljubljana, 31. julija.
Uničujoča suša, ki traja v Beli Krajini že skoraj štiri mesece — zadnji dež je namočil naša polja 8. in 4. aprila — je v vseh naših ljudeh ponovno obudila obup, ki ee je po pomladni slani komaj malo polegel. Letina kaže tako slabo, da ljudje že sedaj obupujejo. Polja so izsušena in od žgoče vročine vsa ožgana. Stročnice kažejo zelo slabo, prav tako tudi koreni-nastl plodi, koruzo, ki pravkar nastavlja, bi pa dež mogel rešiti. Krompirja in zelja ne bo skoraj nič, prvega niti za seme ne in ljudje že sedaj strahoma zro na dolgo zimo in praano skledo.
Stanje vinogradov je, kolikor jih pač ni ufttnila pomladna pozeba, še precej zadovoljivo. Slabše je v vinogradih s pdiifcvo oziroma peščeno zemljo, ki sta jih nekatere napadli tudi plesmoba in pero-nospora. V vinogradih, ki so se kljub majski elani popravili, grozdje vendar le ne bo moglo dozoreti in bi merodajna obla-atva že zdaj morala skrbeti, da dobe vinogradniki pravočasno trošarine prost sladkor za sladkanje vin. Stanje 'naših sadovnjakov je prav tako slabo kakor vinogradov. Sadja ne bo skoraj nič. Orehi po višjih legah, M niso pozebli, še kljubujejo suši, ostalo sadno drevje pa je docela oslabelo. Najbolj prizadete so češplje v krajih, kjer niso pozebi e že za cvetja. Sadje vene, črni in odpada. Zelo žalostno aUko nudijo tudi travniki in pašniki. Košnja druge detelje, bodisi domače ali lucerne, je tako slaba, da je je celo v boljših legah komaj petina navadne letine. Travniki bodo le ob vodah dali kako malenkost, dočlm drugod na otavo niti misliti ni. Gorski travniki so popol. noma izsušeni in rjave barve. Pc-i- ijka-nje živinske krme bo letos večje, nego kdajkoli doslej. Tudi cena živine naglo pada in so na zadnjem semnju v Metliki skupovaii vole po 2.50, krave pa celo po 1 Din za kg žive vage. Letošnjo pomlad ao kmetje nekaj odvišne lanske krme po prav nizki ceni prodali, da so mogli nakupiti potrebni živež in same, prihod.ijo pomlad pa jo bodo morali po visokih ee-nah kupovati, če bodo hoteli preCiranltl sedanje število repov, ki pa se vedno zmanjšuje. Ker je zmanjkalo Vlaje tudi za prešiče, jih kmetje prodajajo pod ceno. 6 do 8 tednov prašičke prodajajo že po 30 do 36 Din.
Pristojna oblastva bi morala že sedaj misliti zlasti na prehranjevalni akcijo za
V poslovnih zadevah osebne simpatije niso potrebne in so sploh brez pomena. Poslovno življenje je trda, realna zadeva«.
»Sloneti pa mora na zaupanju«.
»Seveda«.
»lin zaupaš Rogamom, zlasti staremu?«
»Seveda«.
»Pazi! Temu 51 o veku ni prav nič do tebe in do nas. Voha mrhovino, to je vse«.
Silan ni odgovoril. Sidine besede so ga vznemirile. Opazila je, da se bije v njem težek boj in da njegove odločne besede ne izvirajo iz resničnega prepričanja in jasne zavesti. V ozadju morajo biti še neike druge zadeve, neki razlogi, o katerih je vedela, da jih iz očeta ne bo iztisnila.
Ko je bila zopet sama, se je globoko zamislila, in to razmišljanje ji je nabralo mladi, dotlej tako vedri in neskrbni obraz v prve guibe resne skrbi. Prvič v življenju je čutila se je njene brezbrižne mladosti doteflonilo nekaj trdega, kair je prej hodilo mimo nje v velikih ovinkih. Kriza, ki se ji je zdela ko pravljica o nečem daljnjem, kar se nje čisto nič ne tiče, je posegla po njej z na široko razklenjenimi kremplji. Čutila je njeno grozotnost, dasi še docela nejasno. Razločno je slutila samo eno: da se bo vse spremenilo, da bo konec starega, tistega, kar je bilo prej tako nespremenljivo kakor tok bistre Jasnice protf mogočni Dravi
2. plavalne vaje osnova crawla, 3. potapljanje in skakanje v vodo, 4. plavanje samo z nogami, 5. ponavljanje transporta v hrbtnem plavanju, 6. obrambni prijemi v vodi.
Tretji dan: 1. teorija reševanja, 2. transport utopljenca v bočnem plavanju, 3. plavanje 50 m samo z nogami (velja za izpit),
4. obrambni peijemi na suhem in v votli v dvoje.
Četrti dan: 1. vaje za oživljenje, 2. iskanje predmeta pod vodo, 3. praktične vaje v reševanju od skoka v vodo do poizkusa oživljen-ja, 4. vstrajnostno plavanje 15 minut (velja za izpit).
Peti dan (na Ljubljanici): 1. prva pomoč v teoriji in praksi, 2. trening plavanja, 3. ponavljanje vsega gradiva, 4. slačenje v vodi,
5. skok v vodo z deske v višini 1 do 3 m,
6. plavanje pod vodo 15 m (velja za izpit).
Sesti dan: 1. higijena kopanja, 2. iz ležanja v vodi potapljanje in iskanje predmeta v globini 2 m, 3. praktične vaje v obrambnih prijemih pri transportu (velja za izpit), 4. tekma v plavanju na 50 m.
Sedmi dan: 1. izpiti iz transporta, obrambe in ravnanje z utopljencem, 2. transport utopljenca na 30 m (velja za izpit).
živino. Preskrbeti bo treba krme in po. leg nje tudi kaka močna krmila kot dodatek k slami, ki jo pokladajo Kot reza-nico.
Ker Belo Krajino že peto leto nevzdržno tepejo najrazličnejše ujme, je vsekakor potrebno pričeti velikopotezno akcijo za gospodarsko povzdigo teh kraj a v, ki si spričo svojih nezadostnih sredstev sami nikdar ne morejo izboljšati težkega položaja. Zlasti potreben Je popolen odpis davkov, ki jih po sedanji suši niti najboljši kmetje ne zmorejo več.
Besedo imajo naši narodni poslanci!
Važen zdravstveni pregled
Ljubljana, 31. Julija.
Na mestnem fizikalu se že od 1. julija vrši zdravstveno pregledovanje oeeb, ki so zaposlene v gostilnah kavarnah ter prodajalnah in vobče v obratovalnicah z živili. Mestni zdravniki imajo dela See glavo saj so preiskali že okrog 2000 oseb. Sprva natakarice in gospodarji odredbe niso vzeli kaj resno, na ponovne energičnejše pozive pa so jeli pozvani kar trumoma prihajati v ppostrore mestnega fizika ta, kjer ee dnevno vrši pregled od 9. do 18. Zdravniški pregled je v večini primerov dokaj le m el jat zlasti v pogledu tuberkuloznih obolenj, ''oelej eo zdravniki ugotovili pri okrog 20 pregledanih osebah tuberkulozo kar jih dela nesposobne za izvrševanje poklica. Ti so bili poslanih v svrho natančnejših pregledov Proti* tuberkuloznemu dispanzerju. Vobče - a vlada med ljudimi, nameščenimi v živilskih obratovalnicah zdravje in čistoča kar je pač nujno jx>brebno, da ee ne ograža zdravje občinstva.
Nekaj oseb je bilo iztočenih tudi zaradi drugih obolenj, zlasti zaradi kožnih in sličnih bolezni. Te so bile nameščene v raznih sumljivih lokalih ali eo ee pečale s prodajo živil n« uliioah. Takih oseb, ki .pretirajo vse higijenske predpiee, j« v mestu gotovo še več. Cesto se dogaja, da sumljive ženske, ki imajo opravka pri razdeljevanju ali pripravljanju živil, nieo niti prijavljene zaradi česar se lahko ognejo tako potrebni zdravniški preiskavi. Tu bi morala pomagati mestnemu fiizikatu še druga oblastva.
— Jugoslovenski Zoro Aga umrl. Iz Smedereva poročajo, da je v Mali Krani umrl Trajko Smiljkovič, star 130 let. Naš Zoro Aga je bil do zadnjega Čil in dobre volje. Dobro se je spominjal starih časov, do zadnjega le rad jedel, pil je pa vse življenje. Zadnja njegova želja je bila peljati se z avtomobilom, pa se mu ni izpolnila.
Prva misel, ki se ji je porodila te te duševne depresije, je bil zdravnik.
»Moram mn povedati!« si ^ dejala. »Govoriti moram z njim o vsem. Potrebujem njegovih nasvetov. Ako se Sila-novina razkolje, se spremeni tudi moj položaj in temelj najinega razmerja.
Sem, kjer so gospodarile neomejeno tn naše generacije, poseže tuja roka. Kaj poreče Danilo? Se ne bo njegova ljubezen ohladila? To bo preizkušen ja' Ako me resnično ljnfbi, ostane mol naj se zgodi karkoli«.
Potem se ji je pa v mehanično razmišljanje nenadoma zasekal čustveni dvom:
»In če me ne Ijtibl resnično, če je njegova ljubezen le odsev bleska Silaeo-vine?«
Spomnila se je Daničinih besed. »Poročila bi se z njdm, ako bi bila bogata, sicer najbrž ne«. Toda ljubezen je bila možnejša kakor dvom:
»Ne, ne... Neumnost! Kako morem sploh dvomiti? Damfflo me ljubi resnično, ljubi zaradi mene, ne zaradi česa drugega«.
Ko sta se pa popoldne sešla na gozdni poti nad Jasnico, jih beseda o vsem tistem ni mogla z jesdka. Zaman se je trudila, da bi našla uvod, ki naj bi jo pripeljal do odkritosrčnega razgovora. V njegovem objemu je mislila na dopoldanski obisk Roganov in na sto mračnih stvari, namesto nanj in njuno mlado ljubezen.
Ludvik Wol£f:	5	J
BOGINJA DOBROTO
ROMAN
— In še na nekaj sem mislil, Lige. Harland je imel avto. Morda so ga prepeljali v umobolnico z njegovim avtomobilom. Poiskati bi morala dotičnega šoferja.
— Opitza! Seveda. Ingelena je kar poskočila od veselja. — Conny ti si taktične genij. Moram te poljubiti.
Ves naslednji dan je Ingelena iskala avto, toda zaman, kajti bila je tako razburjena, da ni imela nikjer obstanka. Čakala je pred Harlandovo hišo, pred založništvom v Hardenbergovi ulici in pred filmsko tvomico v vzhodnem delu mesta. Videla je samo, kako je stopil mladi Georg Harland z Gemmo Rayo iz hiše in sedel z njo v avto.
Naslednjega dne je prežala že od ranega jutra v bližini ateljeja na avto, ki je pa prispel šele proti poldnevu. Georg Harland je izstopil in odšel v hišo.
Za vrati bližnje hiše skrita Ingelena je prihitela k šoferju. — Dober dan, Opitz! Ali veste, v kateri zavod so odpeljali gospoda Harlanda?
Opitz je vedel. Ingeleni je od veselja zavriskalo srce. Opitz, dragi Opitz, povejte mi. Kakšen je bil gospod Harland?
— Cisto miren, gospodična Gortzova. Ne smatral bi ga za blazneža.
— O, kolika sreča! Ne smatral bi ga za blaznega.
— Prejšnji dan je še sam šofiral in sicer brezhibno.
— Hvala, Opitz, srčna hvala! Hitela je za tramvajem in novim nadam je šla naproti.
Minilo je še mnogo dni, predno si je Ingelena izposlovala dostop v zavod kot strežnica in sicer s pomočjo štabnega
 ’;ka, ki mu je bila podrejena na
bojišču.
„ ir Lela je po vsem telesu, ko je prvič opravljala službo. Vsa se je tresla pred vsakimi novimi vrati, ki jih je odpirala, groza jo je obhajala, kajti v naslednjem trenutku bi bila lahko stala pred Har-landom. Kako bridko razočaranje, ko je spoznala, da je zaposlena na drugi strani poslopja, in ne tam, kjer je bil zaprt. Harland.
Ob koncu tega mučnega tedna je opazila Harlanda na izprehodu v parku. Stopal je po stezici sam, nekam sključen. Ingelena je stala na hodniku pri oknu in čutila, kako jo zapuščajo moči. Harland se je obrnil. Zdaj je videla njegov obraz. Zamolkel krik se ji je izvil iz grla. Kaj se je bilo zgodilo s Har-landom? Kako se je mogel v teh kratkih tednih tako strašno izpremeniti? Njegov obraz je bil pepelast, tuj, trd, kmečki obraz s plavimi očmi. Stopal je, kakor da sanja, kakor da spi. Ingeleni so pritekle solze iz oči.
Ne bila bi mogla povedati, kako je prišla tistega večera domov.
Naslednjega dlne je imela prosto. Ko jo je Eppingen posetil, se je ustrašil njenega razburjenja in ves v skrbeh jo je vprašal: — Kaj se je pa zgodilo In-geiena?
Ozrla se je nanj kakor na neznanca in odgovorila tiho:
— Videla sem ga.
— Si govorila z njim?
— Ne, samo videla sem ga. In bridko je zaplakala. — Pred ljudmi je treba bežati, Conny.
Eppingen jo je molče prijel za roko. Naslednjega jutra je prišla Ingelena 7. zajutrkom v Harlandovo sobo. Sedel jc povešene glave za mizo. Ingeleni je zažvenketala posoda v rokah. — Dobro jutro, gospod Harland. — Zobje »o ji zašklepetali.
Dvignil je glavo in se ozrl na njo. Vzdržala je ta blodeči pogled, ne da bi so sesedla. — Ingelena, — je dejal Har* Iand neskončno oddaljeno.
Padla je pred njim na kolena in mu začela poljubljati roko. — Gospod Harland! Dragi gospod Harland!
— Da.
— Jaz sem tu, Ingelena.
— Ingelena?
— Da, gospod Harland!
Pogledal jo je pozorno, toda njegov obraz je ostal trd. Potem je pa dejal ti* ho, kakor da ji hoče zaupati globoko tajno: — Jaz sem že davno mrtev, toda tega nihče ne ve.
Krepko je stisnila njegovo roko in zaklicala vsa iz sebe:
— Ne, vi živite, gospod Harland, vi živite!
Planila je pokonci, ker se ji je zdelo, da sliši na hodniku ropot. Pogledala je ven in se vrnila. Čutila je, da ne sme popustiti. Ne sme postati malodušna, ne sme obupati.
— Živite, gospod Harland! Zavedite se! Mislite na vilo na Monterači. Hotela sva se vrniti tja. To vendar morate ve* deti, gospod Harland. Pokličite si v spomin dogodke zadnjih dni.
— Jo je razumel? Pred očmi so mu plavale mlečne kalne slike, — Mrtev sem.
Prijela ga je za rame, ga stresla in za« klicala skoraj grozeče:
— Saj vendar živite! Zdramite »e! Poljubila ga je na obraz in prosila vro» če: — Zdramite se, zdramite se!
Njen glas pa ni prodrl plasti, ki ga je ločila od zunanjega sveta.
Harland je sedel nepremično. Liki ptice selivke so prhutale mimo njega misli, ki jih ni mogel ujeti. Ali je go« vorila z njim Ingelena? Ali pa so bile to samo sanje v smrti?
Iz Bruslja v Ostende
Še en skok na razstavo, potem pa preko Genta In Brugge na mračno obalo Severnega morja
Ljubljana, 31. julija.
Mračno jc nas pozdravilo tudi jutro šestega dne, vreme se najn je žal ves čas kisalo in mas tako občutno prikrajšalo na bogatih vtisih. Od vremena je navadno odvisno tudi razpoloženje človeka, na potovanju pa še posoboj. Mi flioer nismo bdi kisli, kakor vreme, nasprotno, prav dobre volje smo bili, čeprav smo morali v Bruslju pokazati zobe v hotelu i.n si priboriti nekoliko boljšo hrano. Kor smo že pri temi, bodi omenjeno, da organizira baš zdaj tudi znano podjetje > Ja d ra n -Ex prees e iz Zagreba izl et v Bruselj na svetovno razstavo, toda stroški znašajo 5.900 Dan, dočim eo znašali na prvem avtobus,nem tzlotiu Iz Ljubljane samo neklaj nad 3.800 Din. Zvezo za tujski promet vodijo pri prirejanju izletov v inozemstvo pač idealni nagibi, da nam odpre vrata v tuj svet in razširi obzorje mnogih, ki bi siesr nikoli ne imeli prilike pogledati preon domačega zvonika.
Dopoldne smo Imeli še na razpolago ra ogled razstave in zadnje ure bivanja v Bruslju smo porabili za obhod po paviljonih, kjer še nismo bili. V prvi vrsti smo si ogledali bogato umetnostno razstavo, kjer eo zbrana naj znamenitejša dela belgijske umetnosti zadnjih stoletij. Čas je nas priganjal in morali smo se omejiti samo na na večje znamenitosti. Z bogatimi vtisi smo se končno v opoldanskih urah poslovili od svetovne, razstave in vrnili v hotel, kjer smo brž pospravili svoje stvari in se pripravili na pot. Pred .seboj smo imeli drugo polovico, našega zanimivega potovanj«,, na bogastvu nepozabnih vtišov še bogatejšo od prve. In to kar je glavno, za seboj smo imeli Verdun z njegovimi grozotami, ki človeka pretresajo da se dolgo ne more otresti teh strašnh-spominov. Pot je nas vodila iz Bruslja zopet po krasno asfaltirani ceSbi preko belgijske ravnine proti obali Severnega mor ja. Naš nsatedpjl cilj je bil Ostende, »Kraljica belgijske obale«, kakor imenujejo ponosno to svoje krasno letovišče Belgijci.
Takoj za Brusljem smo videla, kako močna in dobro organizirana je Belgija tudi v araku. Peljali smo se mimo velikega, krasno urejenega vojaškega letališča z mnogimi hangarji on obilico najmodernejših letal pred njimi. Majhna je Belgija, toda sledov siromaštva ne vidiš v nji nikjer, ker je srečna gospodarica velike kolonija, ia katere srka šoke za živahen tok svojega gospodarskega In kulturnega življenja. Kakor m» videli v Avstriji marsikje žalostne anak» revščine in trde borbe aa obstanek, talko smo srečavali v Belgiji na vsakem koraku žive priče blagostanja, udobnega, prijet-nega življenja. Oko se ti kar naslaja, ko hiti pogled po teh lepih slikovitih krajih, goeto naseljenih, snažnih in zvezanih med seboj z gosto mrežo modernih prometnih žil. Gledaš, občuduješ, pa te obide ždi ja, da bi bila tudi tvoja domovina tako lepo UTejena, dia bi tudi v nji Ijndije Siveli v blago stanju. Zal je od te pobožne želje do resničnosti še tako daleč.
Nekaj posebnega je v Belgiji vrtnarstvo, sloveče po vsem svetu. Po cele kilometre daleč ob cesti vidiš same vrtnarije, kjer goje najrazličnejše cvetlice in rastline in jih izvažajo daleč po tujem. Gredica pri gredici, cvetličnjak pri cvetličnjaku, celi gozdovi košatih, dirag drugemu kakor krajcar po-, dobnih oleandrov te spremlja, da dobiš vtis, da se voziš po deželi samih rož. Bogato razvito vrtnarstvo prinaša Belgijcem lepe dohodke, ono .je glavnih uteži oa visoko stoječi tehtnici gospodarskega blagostanja.
Ustavili smo se v znamenitem mestu Gent ali Gand. To je precej veliko industr‘jsko mesto, saj šteje 180.000 prebivalcev. Kot sedež pokrajine Zapadna Flandrija, prej vse grofije Flanderske, zgrajeno na ravnin, kjer »e stekata’ reki Solde in Lys, je obenem važno reško pristanišče in središče vrtnarstva.. Tu smo se ustavili in ni nam bilo žal, saj hrani Ganit toliko znamenitih slikarskih in stavbarskih umetnin, da b: bilo greh peljati se mimo njih. S kanali in mostovi preprečeno mesto obseg« številne vrtove, livade, ribnjiake in krasne promenade. Ulice so ozke in mračne, kar je starih mesto ima pa tudi lepe, široke, prijazne ceste in modeme palače. Cerkva in cerkvic je v Gentu 55, kar pač najbolj izpričuje vernost belgijskega ljudstva. Nad vso to nežico cerkva kraljuje slavna katedrala Saint Bavon, zgradijana v gotskem slogu. Tu je shranjen znameniti polyptrique »Jagnje
božje«, delo slavnih slikarjev bratov Huberta in Jeana Van Eyckn staro nad 500 let To je ena najslavnejših,'če ne najslavnejša umetnina plodovitega flamskega slikarstva.
Tai velika znamenitost je shiran jena v stranski kapelici ob glavnem oltarju in lu sem romajo leto za letom, dan za dnem že skozi stoletja 'tujci, da se ustavijo in ostr-me ob pogledu na ta dragulj stare flamske umetnosti. K«lkor pred Si*tinsko Materjo božjo v Dresdenu. tako bi lahko stal tu ure in ure v sladki zamaknjenosti, stal bi v obrniti mrivi snovi toliko življenja. Nliao velike čudovanju umetnikove duše, ki je znala vdih umetnine, iz katerih je sestavljen ta poly-ptrique, tem večja je pa njihova vrednost, če se o nji sploh da govoriti. 250,000.000 frankov so že ponujali Američani za to remek-delo flamskega slikarstva. Ka.j čuda, da je zlobna rok« posegla po tem neizmernem zakladu iin odnesla dve tablice. Eno so že našli, drugo pa še iščejo. V denar je lat seveda ne bo mogel spraviti, saj je preveč znamenita in tatvina preveč znana.
Trinajst je vseh tablic polyptriqua, štiri so v gentski katedrali, šest v 'berlinskem muzeju, dve pa v bruseljskem muzeju. Kolika bi bil« šele njihova vrednost, če bi bile združene.
Cerkev, ki jo vidimo tu no sliki in ki hrani ta zaklad, je pa tud sicer znamenita po svoji arhitekturi. Kripta, izvira iz leta 9+1. kor iz lot 1274 — 1300. 24 kapelic in stranskih ladij s ikorom v pozno gotskem slogu hrani še več drugih znamenitih slik. Kraj katedrale stoji škofijska palača. Drugih cerkva si nismo ogledati, saj ni 'bilo časa. Gent je univerzitetno mesto, poleg cerkva im« še mnogo drugih starinskih olikiovi+ilh hiš. Posebno lep je ,pogled z mostu Saint-
MSohel na obrežje 'in starinske stavbe, na
reko Lys, na Belfort, na katedralo in na grofovski grad, izvirajoč iz fevdalne dobe.
Iz Genta je nas vodila pot dalje mimo vedno novih in novih vrtnarij v drugo večje mesto Brugge ali »Severne Benetke«, kakor mn pravijo Belgijci. Tu so nas že pozdravili tarnali Severnega morja. To mesto je precej manjše od Genta, saj šteje komaj 55.000 prebivalcev, torej približno toliko kakor Ljubljana. Prepraženo je s kanati in kaže še dobro ohranjene znamenite arheološke sledove nekdanjega pomorskega velemesta. Tudi tu je več znamenitosti kiparstva in stavbarstva. V starinski kapelici je baje shranjena kaplja Kristusove krvi. Kape lica »e imenuje »Saimt-Sang«, slovi pa tudi po svoji renesančni fasadi. V Rrugigu je vsa I polno ljubkih Tomantičnih kotičkov med starinskimi hišami, visečimi vrtovi, med drevjem in kanali, ki pa v njih voda ni baš najčistejša. V palači Gruux-thuuse, ki obsega pomemben arheološki muzej, je tudi krasna zbirka belgijskih čipk, velika privlačnost za vsakega, tujca.
Cim smo se v Rruggiu ustavili in izstopili, je pristopil k nam prileten prijazen gospod in nas vprašal, iz katerega mest« Jugoslavije smo. Po našem avtobusu je takoj spoznal, da prihajamo iz Jugoslavije. Ko smo mu povedali, do prihajamo iz Ljubljane in d« smo bili na svetovni razstavi, je nam ves vesel povedal, da dobro pozna prvake našega sokolstva, ki se je z njimi osebno seznanil pred leti na mednarodni telovadni prireditvi v Belgiji. Imenoval je Engefberta Gangla, Josipa Jerasa in druge ter »as prosil, naj jim izročimo njegove pozdrave. Piše se Louis Gailliez. Ponudil se Je nam prijazno za vodnika po mestu ter nem ▼ kratkem času kolikor smo se mogli pomuditi v Bruggiu razk«7,al glavne njegove znamenitosti. Po ravnini, 'ki najdeš enake samo Se ▼ Rusiji, smo se odpeljali iz Brugga proti Otende, kamor je rvm skoraj Se bolj mikalo kakor v Bruselj.	J®.
Čez Alpe po Hanibalovih stopinjah
Originalen domislek ameriškega pisatelja Richarda
Halliburtona
Ameriški pisatelj Richard Hallibur* ton se preživlja s tem, da si iz-mišlja vedno kaj novega in originalnega. Zdaj si vtepe v glavo, da bo obiskal zadnje* ga še živega morilca ruskega carja Ni* kolaja II. v Sovjetski Rusiji in napisal poročilo o pogovoru z njim, zdaj zopet hoče preizkusiti novi državni telefon v iraški pustinji. Komaj se pa poleže zanimanje za to senzacijo, že šine Hal* liburtonu v glavo misel, da bi se napo* til v Abesinijo in si tam kot prvi pisa* telj ogledal novo cesarjevo palačo. V lovu za novimi idejami, za originalnimi domisleki, ki jih je v naši dobi še pre* več, je pa zašel naenkrat v davno pre* teklost. Ustavil se jc šele pri Hanibalu, onem pogumnem kartagenskem vojsko* vodji, ki je že kot devetletni deček pri* segal Rimljanom dosmrtno sovraštvo.
Iz šolskih klopi vemo, da je Hanibal prekoračil leta 218. reko Ebro in s 50.000 možmi, 9000 jezdeci in 100 sloni prodrl preko vzhodnih Pirenejev do Alp in premagal z velikim naporom končno
tudi njee. In prav tako pot čez Alpe si je izbral Halliburton. Vedno se je go* vorilo, da ni mogoče prekoračiti Alp na na slonu niti tako, kakor se je posrečilo to Hanibalu. Hanibal je namreč prive* del v Rim samo enega slona, pa še ta je na eno oko oslepel in ušesa so mu bila ozebla. Halliburton se pa ni hotel zadovoljiti z znanstveno teorijo. Skle* nil je na enem slonu nastopiti pot po Hanibalovih stopinjah.
Svojega slona je moral prepeljati v železniškem vagonu do Martignyja, iz* hodišča svoje originalne ekspedicije, kar ni bila baš lahka naloga. Potrebo* val je slona, ki bi se ne bal nobenih modernih prometnih sredstev niti gor* skifi orjakov, ki bi dobro hodil in bil krotak kakor jagnje. Takega slona je našel v «Jardin d’Aclimatation» v Pa* rizu. Slon, ki je nosil za 10 do 50 centi* mov na hrbtu na tisoče pariških otrok, pa vendar ni bil vajen živahnega pro* meta na ulicah m moral se mu je šele privaditi. Poveljnik obmejne straže v Martignyju je izjavil o HalHburtono* vem domisleku:
«Na slonu v Aosto? To je blazna misel, ni pa neizvedljiva. Prehod med gorskim masivom Mountblanca in Wal» liških Alp je stara alpska cesta. Meja snega sega do 3200 m visoko. Drevje raste še 2200 m visoko. Več sto ljudi prebiva stalno v višini 2000 m. Mar* tigny leži 1600 m visoko. Do samostan* skega hospica na gori St. Bernarda v višini 2470 m je 25 km. Cesta je pa zelo lepa. Nekateri ovinki so zelo ostri in t žavni morda za slona, toda ob tem letnem času niso nezmagljivi. Tudi če bi hodil vsak dan samo deset ur v zmernem tempu, mora prehoditi to pot v dveh ali treh dneh.»
Halliburton je že prekoračil italijan* sko*švicarsko mejo in čez nekaj dni bo v Rimu, če pojde vse posreči. Vse to je pa igrača v primeri s silnimi napori, ki jih je mora! premagati Hanibal. Če* prav ni rabil za svojo pot več kakor 5000 dolarjev, preračunano v rimsko ali kartaginsiko valuto, toliko znaša Halli* burtonov proračun, vendar ni mogeil skleniti z Lloydom pogodbe glede pre* mije v višini 15 % vrednosti slona, kajti Llovdi so odprli svojo pisarno šele ne* kaj stoletij pozneje.
Zapravljivost milijonarjeve hčerke
Vidova po angleškem milijonar ju Duff Ftradlenu se je Obrnila na sodišče v New Yorku s prošnjo, naj uredi vprašanje izdatkov njene mladoletne hčerke Brende, ki ne zna štediti. Dekle je res zapravljivo, posbno še, če upoštevamo, koliko je na 6vetu ljudi, ki se niti pošteno najesti ne morejo, čeprav trdo delajo. Milijonarjeva vdova je povedala na sodišču, da porabi njena hči 6.400 dolarjev letno za obleke, 900 dolarjev za gilaeibeno šolo, 2.250 dolarjev za ples in zimski šport, 2.250 dolarjev za guvernanto in tajnika, 3.600 dolarjev za zobozdravnika, 2.250 dolarjev aa druge zdravnike, 300 dolarjev za dobrodelno društva, 5.250 dolarjev za razvedrilo in zabavo in 1.800 dolarjev za gledališče in kino.
Njena mati, ki je znala moževe milijone kaj hitro razkopati in spraviti v obtok, Je pa zdaj mnenja, da mora začeti hči varčevati. Zato je naprosila sodišče, naj uredi Izdatke njene hčerke tako, da ji bo zadostovalo 360 dolarjev za darila, 300 dolarjev za naipotnine in 300 dolarjev za dobrodelne namene. Če pomislimo, da ima dekle itak doma vae, kar robi, je tudi to do-vold.
Krutost v Ameriki
Amerika je znana kot dežela ločitev zakona. Mnoge Američanke zahtevajo ločitev z utemeljitvijo, da možje kruto ravnajo z njimi. Seveda se je pa treba vprašati, kaj velja v Ameriki za kruto? Na to vprašanje najdemo odgovor v listu »Ilu-atrated DaUy Newe«, izhajajočem v Los Angelesu. Ta list poroča, da je vložila filmska igralka Adrienme Amosova tožbo na ločitev zakona. Omožena je s filmskim igralcem Bruce Cabotom. dujmo, kaj mu očita v tožbi:
»Bil je krut z menoj. Nekoč ml je dejal, da ni rojen za zakonsko življenje in da ne more v polni meri razviti svojih srti, Če ga veže na drugi strani še zakonska dolžnost. Ob neki drugi priliki mi je dejal, da mu
ni po voiji moja rodbina. Vpričo drugih mi Je zabrusil v obraz, da me nima rad. Nekoč ni hotel domov na večerjo, čeprav sem imela povabljene goste. Končno moram pa še pribiti, da večkrat ni prišel pravočasno domov in da mi ni hotel povedati, kje je bil«.
To so torej vse krutosti ubogega zakonskega moža, zaradi katerih ga hoče žena zapustiti. Res, Američanke se morajo človeku smiliti, saj ječe pod strašnim jarmom svojdh krutih mož. Mi zaenkrat še nismo tako daleč, da bi naše boljše polovice tako utemeljevale zahteve po ločitvi zakona.
Polkovnik Fawcett se vrne?
Katoliški misijonar P. Patrick H. Mol-•lpy se je vamii te dni s potovanja po Braziliji in prinesel vesti o pogrešanem polkovniku Favcetbu. Mož pripoveduje, da je Fawcett še živ in da se namerava vrniti med rivilizžran« ljudi. Misi jonar je baje zvedeli to od vplivnega indijanskega poglavarja »Beid sin solnca« po imenu. NI pa mogel dognati, kaj je Fawcefbt počel in kje se je mudil, odkar je izginil. Rekli so mu samo, da živi in da se hoče vrniti v Evropo. Po njegovem mnenju se mudi pogrešani raziskovalec v kraja, kjer .tvorijo Kardil-Beiri predel med Amazonko in Paranoo.
Polkovnik Famrebt ja tekal 23 tet po bra. aScdrih pragozdovih legendarno zlato mesto, zgrajeno baja pred deset tisoč Mi. Leta 1025 je kreni a svojim sinom Jackom in mladim Angležem Rateigbom Ri-meHom na novo ekspedicijo, s katere sel pa ni več vraži. M&ntto je več tat in o efespe-dietji ni bfflo duha ne riaba. Za njo so poštah več pomožnBi etapeuZdJ. Prvo vest je prinesel vodja ekspedicije George Dy-ofet tata 1026. Indijanci so mn prev«, da je bil Favroefat teta 1028 napaden la uMt. Pokazali so mu oak> predmete, ki jim jih je bil dal »Beli bog«, kakor so imenovali Fawcetta. štiri tata ni prišlo do nobene ekspedicije več, potom je pa poskusil kri. car Stefan Rattin najti Favoeibta. Vrnil se je leta 1032 z vestjo, da je naletel na čudnega maža v kožuha, ki mn je skrivaj zašepetal, da bi ne opariti spremljajoči ga Indijanci: »Anglež«. Tokaj so poštah še nekaj rešilnih ekspedicij, ki pa so se vrnite brez uspeha. Vse krite, da bo vendarle mogoče Fsnvoabta rešiti. Na podlagi ml-eojomarjeveg a potočna pošljejo novo ekspedicijo, ki bo Fasvosbba potekata in rešita, če je ses še štor.
Zvočni kino Mesi ®
in 9% uri
v velefilmu
I Samo še danes ob 4., 7,
I Silvia SidneV
j MADAME ij BUTTRFLY
I Vstopnina 4JW, ASO in ta Din. ■■■■■■■■■■■
Madiopreirtim
Četrtek, 1. avguste.
12.00: Zastopniki eodobm» gl«*be (plošče); 1246: poročila, vreme; 13.00: čas, obvestila; 13.15: mojster heimonifce (Stonte Mfiian); 14.00: vreme, spored, borza;	Steger	na
Stager (radijski jazz in ptošče); 18J0: Slovenščina ža Slovenc* (dr. RudoM Kolarič); 19.10: čas, poročila, spored, obvestila; 19.15: Prenos iz Salzburga: Mozart, Don Juan; vmes reportaža iz kopoMč* Ilirije: plavalna tekma Ilirija : Triestiraa; 21.30: čas, vreme, poročila; 2200: Nekaj sanjavih napevov v toplo poletno noč (nadtjsfci orkester, vmes pojoča žaga, Muser).
Petek, 2. avgusta.
12.00: Uverture na ploščah; 1245: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestila; 13.15: Volga, Volga (sekstet balalajk); 13.00: vreme, spored, borza; 18.00: Zvoki iz Amerike (plošče); 18.50: Nekaj satir (Gustav Strniša); 19.10: čas, poročil«, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura: Socialno zavarovanje v borbi zoper jetiko (dr. Željko Ha,i iz Beograd«): 20.00: prenos iz Zagreba; 21.30: čas, vreme, poročil«; 22.00: radijski jazz, vmes poje Minko Premelč.
Sobota, 3. avgusta.
12.00: Venček venčkov (plošče); 1245: vreme, poročila; 13.00: čas, obvestil«; 13.15: Iz zakladov naše pesmi (plošče); 14.00: vreme, spored; 18.00: Oj *a soldaški boben! (ladijski orkester); 18.50: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.10: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura: Predslovanski Balkan (dr. Niko Zupanič iz Ljubljane); 20.00: Pojdimo z« Savo pod Smamo goro; 21.15: nacionalni koncert iz Zagreba, vmes čas, vreme, poročila, spored; 22.00: Pojdimo za Savo (nadaljevanje)
flirtati ne zna.
— Ali znaš flirtati, prijatelj?	S
— Ne, mislil sem, da znam, pa sem nekoč samo mimogrede poskusil in takoj sem bil takoj oženjen.
Urejuje Josip Zupančič. - Aa »Narodne tiskarno« Fran Jezeršek - da upravo in inaeradu dai lista Oton OhriatoL — Vri v Ljubljani.