Odgovori na delegatska vprašanja ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGATOV KS 25. MAJ, ŠTEPANJA VASIN SOTOČJE TER KS NOVE FUŽINE Kje smo z organiziranim vrtičkarstvom Akci jo za organizirano vrtičkarstvo v Ljubljani je prevzel mestni komite za urbanizem in varstvo okolja. Na svoji 35. seji dne 19. aprila 1984 je imenoval koordinacijsko komisijo, ki naj koordinira vse dejavnike v akciji organiziranega vrtičkarstva. Prva seja imenovane komisije je bila 17. maja 1984. V članstvo kcimisije pa so ime-novani: mestni in občinski komiteji, skupnost vrtičkarjev, kmetijsko zem-Ijiške skupnosti, komunalna skup-nost, SIS za preskrbo, zavod za druž-beno planiranje Ljubljana in mestna uprava inšpekcijskih služb. Naloga komisije je sprejeti odlok o vrtičkarskem redu. Sklepi komisije in mestnega komi-teja za urbanizem glede vrtičkarstva so: — za urbanistični načrt je po-trebno opredeliti površine, ki bodo trajno ali začasno namenjene vrtič-karjem ter določiti rcžim njihovega urejanja; — zapovršine, kiso namenjene vr-tičkarjem, je treba izdelati »uredi-tvenfe načrte«; — površine za vrtičkanje morajo biti komunalno urejene in dostopne, kar je treba reševati skupaj s komu-nalnimi organizacijami; — dogovoriti se je za objekte (vrtne utice), ki jih bo dovoljeno po-stavljati na vrtičkarskih površinah. Le-te morajo biti tipizirane; — sanitarna inšpekcija ter DO Vodovod-Kanalizacija morata sode-lovati pri pripravi kriteri jev za vrtič-karje na varstvenih pasovih vodnih virov; — vrtičkarstvo ima pomemben obrambni vidik, zato naj se skupnost vrtičkarjev še naprej povezuje z or-gani za SLO; — opredeliti je potrebno maksi-malno velikost parcele zaposamezne vrtičkarje; — razvoj vrtičkarstva ne sme po-segati na površine, predvidene za družbeno proizvodnjo hrane, ter v ze-lene in parkovne površine. Na sestanku kooradinacijske komt- sije, kjer je bil navzoč tudi predstav-nik občinskega sekretariata za urbani-stične in gTadbene zadeve ter varstvo okolja, je predstavnica ZIL TOZD Urbanizcm-LUZ. predstavila nekaj lokacij tudi za občino Moste-Polje, kjer bi se vrtičkarstvo lahko organizi-ralo. Te lokacije so ob Žalah, v Šte-pan jskeni naselju, Zg. Hrušici, Novih Fužinah. Zadvoru, Sostrem, Zg. Kaš-Iju, Polju, Novem Polju in Zalogu. V večini"je na teh območjih organi-zirano divje oziroma »črno« vrtičkar-stvo. Pri določitvi pa je LUZ upošte-val dejstvo, naj vrtički ne bi bili v na-jožjih varstvenih pasovih po odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih o zavarovanju voda in da nc bi bili locirani ob cestah zaradi onesnaževanja. Ni pa prever- jeno lastnistvo parcel (velja za kon-' kretne lokacije, navedene v prejš-njem odstavku), kajti šele ko bi bilo znano. ali je območje družbena last-nina, se bi bilo možno lotiti organizi-ranega vrtičkarstva. Razlastitev zemlje za vrtičkarstvo bi bilo pravno težko oziroma nemogoče izvesti. Razen tcga se pojavlja v mestnem območju problem dodeljevanja na-domestnih zemljišč kmetov, katerim Vse odgovore je dal občinski se-kretarial za urbanistične in grad-bene zadeve ter varstvo okolja je bila zemlja zaradi gradenj odvzeta, fondi kmctijsko zemljiških skupnosti pa niso obsežni. V občini Lj. Moste-Polje se dogo-varjajo, da bi organizirali vrtičkarstvo ob Žalah. Skupnost vrtičkarjev se je povczala s krajevnti skupnostjo Jožc Moškrič-Ciril, da se poiščejo sedanji uporabniki parcel in se jih nanovo or- ganizira, med drugim tudi zato, da bi bil ob pokopališču lepši izgled. O re-zultatih teh pogovorov občinski upravni organ za urbanizem še ni bil obveščen. Razen na tem področju se v občini Ljubljana Moste-Polje še niso lotili organiziranega vrtičkarstva. V pri-pravi je odlok o vrtičkarskem redu, ko bo možno organizirati bolj družbeno urejeno vrtičkarstvo tudi na področju sedaj divjih oz. »črnih« vrtičkov. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KS KODEUEVO IMedovoljeni posegi v parku Kodeljevo Glede na opozorilo delegacije kra-jevne skupnosti Kodeljevo, da zve«a športnih društev Slovan samovoljno posega v režim parka Kodeljevo, so si predstavniki občinskega sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja občine Ljubljana Moste-Polje ter predstavnik zveze športnih društev Siovan dne 8. marca 1984 ogledali situacijo na kraju samem in prišli do naslednjih ugotovi-tev: Park Kodeljevo je po GUP v zazi-dalnem otoku MSP-3, ki je namenjen rekreacijsko športnim dejavnostim. Za ta park je v fazi javne obravnave osnutek odloka o razglasitvi graščine Kodeljevo s kapelo in parka za kul-turni spomenik oziroma naravno znamenitost, za katerega bo veljala 3. stopnja varstvenega režima — vsak ' poseg je mogoč samo v sporazumu z ijubljanskim regionalnim zavodom za varst vo naravne in kuJturne dediščine. Na kraju samem je ugotovljeno, da je v letih 1974, 1975, 1976 športno društvo Slovan (sedaj zveza športnih druitev Slovan) na območju parka Kodeljevo med Gortanovo- ulico in Turnskim nabrežjetn zgradilo 9 teni-ških igrišč. Iz upravnih spisov je ugo-tovljeno, da je ŠD Slovan 14. aprila 1975 zaprosil oddelek za komunalne in gradbene zadeve občine Ljubljana Mosle-Polje za navodilo, kakšen po-stopek je potreben za ureditev šport-nega kompleksa v parku Kodeljevo. Upravni organ občine je 4. avgusta 1975 sporočil ŠD Slovan, da si mora pridobiti za izvršena in predvidena dela lokacijsko in gradbeno dovolje-nje, kar pa ŠD Slovan ni realiziral. V lelu 1983 je zveza športnih druš-tev Slovan obnovila dve teniški igrišči ob Kosovefovi ulici in zagradila peš pot v samem parku ob teniških igriščih z namenom. da posiavi tribune za gle-dalce. Vsa ta dela so bila izvršena brez ustreznih dovoljenj. V programu imajo gradnjo dodatnih športnih po-vršin ob železniiki progi Ljublja-na—Karlovac, za kar bi bilo potrebno odstraniti do 40 dreves. Glede na zgoraj navedena dejstva upravni organ predlaga, da si zveza športnih društev Slovan za vse obsto-ječe športne "bjekte predhodno uredi zemljiškoknjižno stanje, da si za ob-stoječa teniška igrišča (9) pridobi ustrezna upravna dovoljenja in da takoj odstrani novozgrajeno železno konstTukcijo na peš poti v parku. Po-sprejetju odloka o razglasitvi graščine Kodeljevo s kapelo in parka za kulturni spomenik oziroma na-ravno znamenitost si bo morala zveza športnih društev Slovan za vsak na-meravan poseg oziroma za vsa name-ravana vzdrževalna dela v zaščitenem območju pridobiti soglasje ljubljan-skega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kultume dediščine pred uvedbo ustreznega upravnega po-stopka. OOGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠAHJE DELEGATOV KS DOLSKO Sanacija mostu 1. Na skupnem pogovoru pri pred-sedniku skupščine občine Ljubljana Moste-Polje med predstavniki izvrš-nega sveta, komunalne skupnosti ob-čine, občinske skupnbsti za ceste Ljubljana, samoupravne interesne skupnosti za gradnjo cest v Ljubljani in cestnega podjetja Ljubljana je bil dosežen sporazum, da za sanacijo be-tonskega mostu premostitveno kredi-tirajo skupnost za ceste Slovenije v vi-šini 30.000.000 din, in to po lO.OOO.OOOdin komunalna skupnost ' občine, samoupravna interesna skup-nost za gradnjo cest v Ljubljani in iz sredstev urejanja občine. 2. Na6. redni ločeni seji zbora upo-rabnikov in zbora izvajatcev skupš-čine skupnosti za ceste Slovenije dne 29. marca 1984 je bil sprejet sklep, da se prične postopek za odobritev sred-stev iz sredstev elementarja za sana-ci jo žekzobetonskega mostu čez Savo v občini Ljubljana Most&-Polje. 3. Dne 14. maja 1984 je delovna skupnost skupnih služb SOZD ZCP Slovenije naslovila na občinsko skup-nost za ceste Ljubljana dopis o reše-vanju sanacije mostu čez Savo. lzvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 111. seji 5. junija 1984 obravnaval odgovor na delegatsko vpraša-nje krajevne skupnosti Dolsko v zvezi s sa-nacijo mostu čez Savo v Dolskem. Sprejel je naslednji SKLEP fzvršni svet se strinja z gornjim odgovo-rom na delegatsko vprašanje KS Dolsko, kot ga je pripravil občinski sekretanat za urbanistične in gradbene zadeve ter var-slvo okolja, s tem da v zvezi z navedbo v prilogi (dopis sozdu Združena cestna po-djetja Slovenije 14. maja 1984) o roku iz-delavc projekta konec julija 1984 in pred-videnem pričetku sanacije septembra 1984 IS zadolžuje občinski sekretahat za urbanistične in gradbene zadeve ter var-stvo okolja, da skuša zagotoviti i/peljavo formalnih postopkov v čimkrajšem mož-nem roku in pričetek sanacije takoj po iz-delavi projekiov. Predsednik izvrinega sveta MILAN JELENC