v katero je tor rat« Oct. of of I1M. Tekstilni stavkarji aretirani v New Ytrki III. pondeljek, 15. marca (March 15), 1926. STEV.—NUMBER 62 Mussolini ima svoje propagandi ste na potu križem Združenih držav. — TI agent jeso imotlli tudi nekaj nnijonlstov na za- Washington, D. C. (F. P.) — Prizadevanje italijanske faši-stovske organizacije v Združenih državah, ki dela roko v roki z Mellonovo velebizniško ^ganiza-cijo pri podpiranju italijanskega dolgovnega sporazuma, je povzročilo, da so senatorji prejeli na tfeoče pisem v zadnjih treh tednih. Senator Smoot, ki je senatu priporočil sporazum glede odplačila italijanskega dolga, izjavlja, da pritisk prihaja zaradi tega, da se sporazum sprejme. On je prepričan, da bi senat v nekaij dneh odnehal napram temu pritisku. Med brzojavkami, ki podpirajo odobren je sporazuma za od-plačilo italijanskega dolga, jih je tudi nekaj, ki so jih poslale unije, dasiravno je William Green, predsednik Ameriške delavske federacije svaril pred fašistov-skim gibanjem. Stari bizniški krik, da ee bo biznis izboljšal In pospešila izvoz in uvoz, je preslepil nekatere delavske strokovne organizacije, da so se dale u-jeti od podpornikov fašizma. N. pr. znano je, da sta Wheeler in Walsh, senatorja iz Montane, nasprotna sporazumu za odplačilo italijanskega dolga, ker bi Italija dobila v dar dve milijardi dolarjev. Kljubterau so pa razne bteniške organizacije in fašistovski klubi v Montani se izrekli za sporazum. Te m niške organitadjeTn Tašislo vske klube so pe podprte Še nekatere delavske unije, češ, ds ee bo pospešil izvoz žita in bakra. Montaneki državni kovinski svet, organizacija tesarjev v Buttu, Tipografična unija v Mie-souri in organizacija elektrlčar-jev in kovačev v Great Fallsu so se pridružili organiziranemu biznieu. Očividno je, da je nekdo, kateremu je jezik gladko tekel, obiskal te delavske unije, da so se dale zapeljati in so dale podporo sporazumu za odplačilo italijanskega dolga. Obiskovalci, ki prihajajo v Washington, šepetajo, da se sa vso propagando skriva Anaconda Copper kompanija. Ako Mussolini doseže izravnavo dolgov po svoji želji, tedaj prav zaneeljivo povzroči vojno, da dobi kolonije v Mali Aziji ali Afriki. In če pride do vojne, ee bo baker prodajal po višji ceni. V glavnem stanu Ameriške delavske federacije ne vedo ničesar, odkje izvfra ta agitacija za Mussollnija. Iz žitnega pasa pa prihajajo brzojavke, ki pravijo, ako se Mussolini ju odpuste dolgovi, se bo lahko pšenica izvaževala v Italijo. Senator Howell pa njeni, ako ae odpuate Italiji dolgovi, da to pomeni dar dveh milijard in pol dolarjev. Fakt pa je, da je Mussolini naložil na pšenico visoko coin i no, da bogatijo italijanski veleposestniki, ki so mu pomagali do dictature. IzNebraake Je društvo malih trgovcev poslalo senatorju Nor-risu brzojavko, da naj glasuje za ratificiranje pogodbe za odjrtačl-lo italijanskega dolga. On je to <>dklonileeši da bi ta kupčija dveh milijard škodovala tudi Ne-braakl. J Boj je precej hud. Vsaka bk-niška agencija, ki jo tajnik Mellon more pozvati na pomoč, prihaja na pomoč. Izgledi so taki. da so naklonjeni Mu**oliniju In Mellonn, ako ee ne bodo oni, k» nasprotujejo Mueeolinijevim vojnim načrtom, v prihodnjih tfisstih dneh veliko bolj potrudili. kot doeedaj. • 1 ' i ■ ■ 33 delavcev prijetih, ko ae pobirali prispevke; bUi so izpuščeni. Nove aretacije v Passaic u. New York, N. Y. — Policija je v petek aretirala 33 tekatilnih stavkar jev iz Passaica, ki so prišli v New 'York "pobirat prispevke'za svoj stavkovni sklad. Prišlo je 250 stavkarjev v trukih in začeli so prodajati "znamke" na ulici. Aretirane! so bili takoj izpuščeni, ko so izjavili, da se vrnejo domov. Passaic, N. J. — V petek sta bili aretirani dve delavki v Gar-fieldu v zvezi s stavkovnim gibanjem tekstilnih delavcev. Javni shodi stavkarjev ee vrše dnevno. Na petkovem shodu sta med drugimi govorila tudi Jea-nette Rankin, prva poelanka v kongresu, in Roger Baldwin, prejšnji predsednik Unije za a-meriške civilne svobodičine. V KONGRESU . . VEDNO OBRAČA- r?!®"*" asa mmm mm ss inia Senator Wheeler podlaga, da III llVllflVllll aveana vlada prevzame in ope-Jv mnnvVIIW rira antracitu« roNr n slučaju __krize. V senatu je bil imenovan od-1 L "1 Iber 4 suhačev in 1 mokrača, Waahlagton, D. C. — Senator da prouči protiprohibid jake I Wheeler is Montane, znani pro-predloge. — Andrews hvali li- greslvec, je v petek predlošil v kaške auhaške agente. senatu načrt za svezno obrato- __vanje antracitnih premogovni- llNshington. — Tako v po- kSv v slučaju veake take krize slanski zbornici kakor v aenatu kot je bila zadnja aUvka. je še vedno na dnevnem redu Predloga določa, da v «lučaju vprašanje prohibicije. V senatu niunoeti ima predsednik Združe-se je proti koncu tedna stvar aft dršav oblast imenovati di-obrnila za mokrače jako na sla-1 rektorje zvezne anlracitne kor-bo. Senator Cuipmins iz Iowe, pdracije, ki prevsamejo premo-kateremu je bila poverjena sen »ovnike in jih Operirajo v inte-sUva posebnega odbora za pro-|rseu ljudstva. Rudarjem mora Mifaiii pozdravili branitelje tvojih pravic Strinjajo se, da ae na njih pre nese laatniška pravica sa 25,000,000 akrov sveta. KRČ KRIZE SE LOMI LIGO MUOMV; NEMČUA JE ZAVRGLA KOMPROMIS Chamberlain Jo obdolftil Nemce in Švede, da so aakrlvUI kri«©, ki ogroža ligo narodov. Nemci pa odgovarjajo, da so aavesnlkl poirU besedo. V Ženevi vlada velika konfuslja. Španija napada Švedsko. • V biti v vsakem takem slučaju zagotovljena pravična mesda. enem tedna ss je lahko sku halo v nji 10,090 galonov Iga I je j»Je Washington, D. C. (F. P.) — Kakšnih dvajset Indijancev rodu Sioux, Crow, Osage in sedem drugih rodov, ki žive na prerijah, so ploskali hrupno, ko ao senator Wheeler, rahi- Stephen Wise in kongreanik Frear iz Wisconsina v svojih govorih na prireditvi Narodne lige za ljudsko vlado, naglašali, dh se naj indijanski biroj opusti. Eden iz-med Indijancev, ki ga Je predstavil John Collier, riške indijanske ol-------- _ je pokazal ukove, V katere so u-klepali Indijance, ki so bili aretirani na indijanski rezervaciji brez vzroka. Nekateri Indijanci so morali delati v teh ukovsh na Frear je razložil vzroke, zaka. je treba razpustiti birokracijo, k tvori Indijanski biroj. Izjavil je, ds zbornica ne bo dovolila ugodnega poročila za rsyustWi janakega biroja, dokler obstoj iz politične maeine. Obrnil as j< proti agentom Indljsilskegš biroja in dvema oljnimi promoter-jema, ki sta prišla ga dražiti s vprašanji, da ne bo kShgn» sprejel nobenega zakona, ki ima namen vzeti kontrolo Indijancem nad njih zemljiščem. Frear je predložil kongresni zbornici predlogo, po kateri postanejo Indijanci popolni lastniki 25,000,000 akrov sveta. Ta svet tvorijo rezervacije, ki so b -le ustanovljene po predsedniških odredbah in ne po pogodbah Ta svet so zshtevali oljni podjštnlkl in Albert Fall, ko je bil tajnik za notranje zadeve, in trdili, da je vladna lastnina. Bratton-Haydenova predloge. Ki je zdaj pred kongirsom. ^!^ ga. da zvezna vlada dobi 37 in t/t odstotks od odškodnine, ki jo Indijanci prejmejo na teh rezervacijah za olje. Najbolj prizadet indijanski ril *de te jahte ve je rod Navajov v Novi Mehiki In ^sTstor Wheeler Je naglešel. da ae Indijanci poelužljo sodišča in zahtevajo, da ae izvedejo te pogodbe, ki ao bile sklenjene z ESilmi indijanskimi rodov,. T, pogodbe so bile Pgjfe H fundamental ae pravkelndijanj cev ao bile kršene. lUkelje.da je kongres odgovoren za krivtce, ki so bile storjene Indljaaeem. Rabi Wise je zahteval, da ae Indijancem podele popolne dr- licago, IU. — Silna eksplosi-prstresla osračje, ko je v lišču si pohištvo, laatnlna in E. Hufmayerja. razpočil ■ kotel za kuhanje alko-Ihola. Poslopje je štirlnadstrop- učenje antiprohibicijsklh pred og, je v petek sestavil odbor, v katerem so štiri suhači in samo en mokrač. To pomeni — kakor je en poročevalec zapisal — poslati senatne mokrače v Saharo«' Ta odbor bo proučil vae anti-prohibicljske zakonske načrte, ci eo bili predloženi v senatu, ter bo nato podal senatnemu pravnemu odboru svoje mnenje, ali je priporočljivo prirediti Javno zaslišanje o teh stvareh ali ne. Senatorji, kateri so nasprotni Volsteadovemu zakonu, so trdno upali, da se bo držalo v kratkem tako javno zaslišanje, pri kate- rem bi nasprotniki prohibicije.^ - .^.^aia vša prinesli pred ameriško Javnoet a lice številkami podprte dokaze, da M ^^J^Ji^dsUeden l^^iTdl biTe obd«5r- PWW. trUe veliki kotli eo pa ¡TUŠ» rajt^ o.W *a ceU. suhači v odboru se bodo iN« L dvoma izrekli proti takemu za-l»kih šebrov ta siamakanje žita, rlišsnjs A . Štirje suhaški senatorju» ' v katerem so stali tet Montane FdinTitt Mil, ao na*U klobuk in sukno. letnika klobuka in sukne zdaj Tudi v po.tan.ki tbornlci m '1™ more ™Jt. 10.000 gtio^Uiohota. v petek razpravljal, ako bi ne bilo priporočljivo raiposUtl na suhaške agente, duhovnike In "vplivne državljane" vprašalne pole glede uspehov prohibicije. Ta odbor Je sestavljen skoro iz samih suhačev, predsednik odbora pa je bivši ravnatelj michi-ganske antiaalunake lige Hudson. Zvezni prohlblcijski ravnatelj Andrews je v petek izjavil BU jiewiTOi.' »..WW Uničenih je bil ga-o tu-slad- HocialisUšna večina v zbornici Je odgfaaevala za popolno raaoro- ftoals. Ilopenhagen. 13. marca. — Danska je včeraj odprsvlla svo- das^razmere —- ki^se prohibi-Jo armado In bojno mornarico rH^tlil-vChicaffu izboljšuje- kakor zahteva program social U li in dT v.i r>3bldj-kl u-1 stične vlsde. Folketing (parla- radniki v ChicHKn z _ I I ..i.l.mII jSaajia «fiiA aKap a tii vi a sa i 1 sklenil, da se vse oborožene sile odpravijo, razen obmejne in carinske straže. jejo po najboljši moči. Cremona. ItaUJa, U. msrca. ------------- — Farinacci, tajnik fašistovski-1 mUnakl kralj Ferdinand In nje stranke, je včeraj tukkj izjavil, jgova šena'Marija grdo sprla ra- Rumuneki kralj In kraljica sta ss sprta. Pariz, 18. marca. — Kakor javljajo iz Bukarešte, sta «e ru- Ženeva, 14. marca. — Druga seja zbornice Uge narodov, ki bi se imela vršiti včeraj, je bila preložena na torek. Na tej seji pride v javno raspravo konflikt med vodilnimi silami radi stalnih sedete v v svetu lige narodov. Kriza jq še vedno Um, kjer Je bila v petek. Boj za kompromia ee nadaljuje na privatnih sestankih. Nemčija še vedno vztraja, da ne gre v ligo, če Poljeka dobi sedež v svetu. Danea zvečer poročajo. da je Svedaka začela popuščati. Zunanji mlniater Osten Unden je baje dejal, da je pripravljen odstopiti svoj zač|sni Sedet v svetu Poljski, ako m Nemčija s tam zadovolji. Stevl-lo sedežev bi na U način ostalo staro, toda latinskemu bloku bi bilo s tam nekoliko zadoščeno. Nocoj imata Unden in dr. Streee-mann dolgo konferenco. Pogajanja in intrlglranja se bodo na daljevala prihodnjih t4 ur. 2eneva, 18. marca. — Vaa znamenja danes sjutraj kažejo, da je liga narodov na robu veli ksga razkola. Nemčija Je sinoči sbsolutno odklonila vsak kompromis glede stalnega ali sačssnega sedeša Poljske v evetu lige narodov. Angleška detegsolja Je danes zjutraj naznanila, da j« upanja na poravnavo ligubljeno. Cham-berlain Js dajal, ako ss nemški kancelar dr. Luther šs danea ne prcmMf In Se sprejme zavezni-škega "zadnjega kompromlaa", tedaj bo isredno zasodanje lige narodov končano in Nemčija o-stane sunaj lige. "Llgs narodov je na robu W like tragedije in lokamski imkt so v nevarnosti0, js dejal Cham berlain. Obenem je Chamberlain rekel, da krivda leži na ftvedsk In Nemčiji, ki nočeta privolit, da bi Poljaka dobila vsaj začss ni mandat v svetu lite narodov, dočim se o zahtevah ftpanije in drugih latinskih držav razprsv-IJs šele prihodnjo jesen. Druge vodilne glave tudi mečejo krivdo na Nemčijo In Švedsko. Briand. ki Je Izdelal kompromis, js rekel:» "flll smo do skrajnosti v upanju, da dosežemo spravo. Nemčija pa noče sprejeti. Zdaj ne vem, kaj bo hledilo iz tega. Morda poskusimo Še enkrat". Španije in Brazilije, ki sU grozili z Izstopom is lige, ne kritizira nihče. Zahteve Kltajsk«. Belgijo In brltlških dominijev za stalne sedeže ao bile Ignerl- Kllajti sMM at IkpoRtk« boju ladjt Amerika pošilja bojne ladje v ki-tajeke vode. LJutl boji mad Mandšurcl In IJadsklml četami. ■MMM. 'i i t London, 13. marca. — Brzo-avka iz Tientsins se giaal, da so oborošene sile kitajske ljudika armade včeraj etreljals na tri aponake rušikse, ki ao pluli po reki Pel. Trije Japonci ao bili ra^ njeni. Japonekt poveljnik js nato odredil, da se ladje vrnejo nazaj v tiontainako luko. ■Peking, U. marca. — Velika bitka med četami mandšurekega maršala Čarartsolina In kuomln-čunom (ljudeka armada pod vod-etvom maršala Fengjuhslanga) je v teku v Lančovu. Washlngtsm D. C. — Več a-meriških rušllcev in krišark v o* rlentu je odplulo v Tientsin. A« meričani imajo nalogo kooperl-rstl i velesilami ss vzdrževanje odprte poti J med Pekingom In morjem. TrlU eUH v MlUlHh I nji wsa v ^wpeais ivMrfh ligraM Nahujskana drhal Je ubila a* ki m ds političnih volitev v Italiji ne bo do leta 1929. Takrat se izvoli nova zbornica, v kateri pa bodo sami fašisti. Prihodnje volitve bodo povsem drugačne, je rekel Farinacci. Kandidate izbere via-da izmed najsposobnejših in najzaslužnejših članov fašletonfce stranke. LADU A V NEVARNOSTI. ' Lewea. Det — Nemški pamik "Adolf Leonhardt", ki je pluilis cStaalje v Now York, je iztfrtll vijak, ko ee Je nahajal pwd vir-ginskiml rti. Udije obrato« _ __straž« so takoj odplule parniku fcjvljaiwke'pravice, kot Jih kna-lna po«oč. Pariz. II. marca. - Dje 17. marca preteče SO let.Mkar Je bU v Parizu odprt prri kino. Pri-previjajo se sla vrniti, pri katerih sodeluje — jo'drugi Am^ičani. <*»+>J*\ nsčrt, po kaUiom bi ss s pomočjo zakonov vzele Indijancem pravice do državljanstva Indo ijih sveta. Nska prejšnja predloga j« Leavittove priloga, ki midla^a. da imajo Indijanski JSSientje pravico kaznovati Indijance s 6-meeečnim zaporom fa trdim d«*i«,m. ____ Agitirajte sa Trastafr"! di sina Ksrola. ki s« Je odpove-dal prestolu. Kralj drži s sinom in bi ga rad dobil domov, toda mati Je proti temu. Vest ee glasi. da kralj In kraljica ne govo-rita akupaj od dneva Karlove odpovedi. i ObMtatea Sanjateeaove smrti. Peking, 13. marca. — Ogrom ne ljudake množice so danes pri «ostvovale spominskim svečano-stim ob dbletnkl smrti dr. Sun-Jetaeaa, ^kitajskega revolucijo narja In prv«ga predeednika kitajske republike HevJeU obhajaj* podee carizaaa. Moskva, 11. aurca. — BovJet-Mllllil tmmim masti* "ka Busljs obhaja devstleUleo ^uZZ i S^adns Jr^ije, kiea-pereči ja je blU izvršena 11 t muzikant, Je uMal 490 funtov. Bil Je tako debel, da se nI mogel • Tepec, Naraflt, HehBm. II. marša. — Trije državni uradalkl so bili ubiti In več ossb Js bilo ranjenih v včerajšnjih izgredih, katere je vodil katoliški «Upnik v sosednjem mestu Jalli proti odredbi, da se saprs va cerkev. Mrtvi so meat pen, državni poslanec Porras In *e eden uradnik s Imenom Oris-ga. N«ka deklica je smrtno rs-njens. Ko so omenjeni trlis a-rsdnikl prišli pred cerkev, ds Is-vrše visdnl odlok, «o našli tam veliko množico fsranov s vsšlap žensk, katere je šupnik moblli-zlral za odpor. Drhal, ki Je bila oborožena s aeklraml, koli In drugim, je nsvslils na trojloo, ki je prišla brez vojsšksga spremetvs. Uradniki eo bili eno-»tavno llnčani in mrtvi na meetu. Pozneje Je župnik, ki ssjeu-«trašil svojega dejanja, spsllrsl na vlado ss milost. Državne oblasti so takoj odredile, da gvs tja vojaštvo in aretira llnčarje. trdna Jo III — Zadnja dva več-pn*a*sU. U^M ae ia-|stn<»tfaad ^Ujt1 }i ključih, da edina odpomoč Js r»^^^J? dukdja. IzmaJi so mu SO faa-^^¡Stlff!^^ tov masti« ______Ipeov eprsvi v ffM pravise. rane. Nemčije odklanja krivdo. Dr. Stresemann pravi, ds Nemčija se drži samo tegs, kar «o jI zavezniki obljubili za časa sklepanja lokarnekih pogodb, da bo namreč edino ona sprejete v svet llgs narodov. Pojavili so se tudi drugi spori. Poroda se, da je Briand ukrotil petellnastr Spance s grožnjo, da Francija umakne svoje čete iz španskega Maroka, če bodo pssi silili s svojo zahtavo. Brazilski delagat je dobU navodilo U Rio de Janeira, naj ne gre do skrajnemeje. Med-ftpann Švedi js izbruhnilo odprto ns sproUtvo is španska delt^a« je namignila, da zaenkrat n« bo sklepala trgovake iK,K"dbe s ftv«dsko. V««t Iz Madrida s« gis si, ds Španski listi srdito napada Jo švedsko radi njenege nastopa proti £ »m / l^endoa. IS. a»arca. — Angleški Mati ostro kritizirajo sune-njega mlnletra Chambšrlaina. ki se Je pustil potegniti v kompro mlsno kalužo radi razšli-jaajs sveta lig« narodov. On Je največ kriv; če ee bil držal etali-šča snglsškags parlam«nta. da Anglija drži beeedo, ketero js dala Nemšijl. ne bi bile sdaj kri-ce v 2enevi. ALAiCAN POJDi roOhlDAT NA VRH OORE MT. MslUN-I.KV, CE MOOOCR TA STARI OGNJENIK NE BRUHA. Anrhorage, Alsska. - Aleg Lisks, izkušeni vodnik in pless-lec po gorsl. domnevs, ds Mount McKinley ns svojsm vrhu ksše kak« znak« vulkanskega delovs-nja DS se o tem prepriča, bo «l>lezsl ns vrh im«novsne visoko gor« Zsdnjl Je bil na vrhu gore lludaon Btuck, in sleer leU 1918. M točk je poročal, da Je našel na vrbu zaaneženo kotlino, ki j« popolnoma podobna vulkan-ftk«mu žrelu. S «vojlml. aparati J« zmeril, da se nahaja vrh «are 20,300 čevljev nad morsko pa- di no. Liskovemu podvzetju ss pri-pisuj« velik s važnost radi številnih vulkanskih pojavov V severnih krajih. - fttaeija gradi I Uningrsd, 18. marta. — Se-vj«taka vlada j« odredila, da ss «gradi v Leningradu »adlostanU ca. ki bo imela 10.000 milj deto-kroga. Stolp s anUnsml bo več ko tlaeč čevljev visok. Stanka bo lahko v redni zv«zl z vae Evropo. Kitajsko. Japonske H Severno Amerike. ^ I Mk *ol ti> $124 M -U |)«utH -PR08VBTAH M»^ •» t+wwé* torn*. CMaaee. fHE ENLIGHTENMENT" Or«M «I Um Umu Nstíossl Bmsflt Secfctjr. Own* by Um '..io.i-ripu«*, 0 r. t*M**» |IJ#, 553 of TBI FEDEDRATBD PRESS' Dat«« f oklepaja m. ft. (Feb. 2f. IMS) p«l«f ">tejM* aeslevs nliwi. ds na )••(•■ dat— petelds fWrtU Je prav w KROJAŠKI DELAVCI NA fiJBJAJ ZA POVEČANJE SVOJE ORGANIZACIJE. je poklicale k nevarnemu delu dne 14 februarja ob ttirflt po-poldne, Jo if ravnoUko rezek kakor pred lestimi roeaeci. Drugi dan al je delavotvo Do ogledat zatohle prostore in zarjavelo orodje. Takoj Je pričelo delo z običajnim pozdravom boaaov: Hurrjr upi Hurry up! V New Yorku le čakajo na pr^nof. V resnici ao j* bHo težko pripravi-ti k delu, ko Človeka vae boli, najbolj pa kril ® Zmage ne bom opisoval, ker nič ne vem p ni*. Prs4m> «no ili dtrsjkat, so nam ba^ni hotsfi dnt»! FftVIK) tcif It&l* ^Jj^MP®^ po iest«e*ečni »tavki. Zanimivo js bUo poročilo dveh delegatov lokalo 61 U. M. W* U ga podnln 0 aadnji konvenciji* Predsednik Lewis jfl* js potolažil, da to ie pride enkrat ros-tip (čs ga no h*, do zadnjega bo). Plate, pa Jereksl,4a ne morejo pod nobenim pogojem akraj-iatT skozi pst let. Co ae ne motim, js tudi povišali ne bodo, kajti to bi kil vnobovpijoč greh. Delavstvo si ko ishko zepom-nilo nekatere faktorja iz dokončane atavke. Morda se čitatefji še opomnijo, kako jo Uwis ngiti-ral za Coolidga, predhodnika, ki je tako vztrajno molčal med našo stavko, iapomnili smo si lahko tm nekoga Injisa, v Fofrest City ju pa senatorja GiMerja, ki urejuje list "Forest City News". Ta je glasoval profl Pinchotove-mu načrtu. Alf smo ss kij nsučU li alf nič? r. ' £ m ''¿¡nt Prihodnjo jeaen imamo zopet kongresne in governorske volitve. Delavci, bodimo n* straži, glasujmo za delavsko kandidate, če hočemo izboljšati svoj položaj. Če bi imelo delavstvo v se-natu yiktol Bergerje, Meyer Londone in LaFollette, bi Mtt\ ne bilo treba stavkati celih «šest mesecev v najhujši zimi, koncem koncev pa ostati if tyrez u-spehov. Delavstvo ss mora učiti, zasledovati gibanje ne semo v enem mestu in eni , Industriji, temveč v -splošnet% Podpirati moramo stavkarje in delavnko časopisje, |n sicer slovenski delavci predvsem Prosveto ii^ Pro-letarca, neuitraiena zagovornika delavatva. Ako ima organizacija veliko število članov, to ie nI garancija, da bo napešno-Va-nila pridobljene . postojanke ali pa izvojevala nove; tako tudi ne zadostuje, čf Je delavec organiziran ln plačuje redne prispevke, k aejam pa hodi komaj vsaka svoto čaae enkrat Naj mimofrode omenim lokfd it «1. Pretočeno leto Je ta lokal obdržaval 20 sklicanih sej, in «i car 24 rednfil in pet izreflblh Vseh js btto pravzaprav samo dovet aej. Delavcev, kl «padajo k temu lokalu js bik) približno 700, mssečnioo pa jih Je plačevalo od 200 do 800. Pri vseh devetih ee-jsh js bilo naviočih največkrat po pst do pstnajst članov. Istočasno, ako ao kak "goapud" pri-rodlli kako vollko ceremonijo, kot na pr. avsti misijon ali bol pravilno lov za avstlmi dolarj takrat ao pa kar v četveroatop marširali. Teh pohodov ao ao kaj pada udeleftevali delavci vseh na-rodnostl, no aamo Slovenci. Organiziran delavec se nikdar ne sme zadovoljiti farno z ms-terijalnimi pridobitvami, za k» tore as organizacija bojuje. On no ame gledati samo ns to, da se tsboljfcijejo življenjske razmsre delavcev njffove «(roke, pomagati mora tudi tam, kjer delavci niso organizirani. V takem ahičaju naj vsak organiziran (klavec irtvuje le drobtino a^o-j«ga dohodka ali ie dejansko p». •Ili v agitacijo, s čemur atori neorganiziranim tovariAem vollko pomoč. Delavstvo si«ula vss v sn razrSd, delavska organizacija pa predstavlja družino tega razreda. Dolo vseh teh delavcev je potrebno za obetanek . mvelke druftbe. Zdravnik na pr. skrbi za bolne ljudi, sanitarni delavne, to js tleti, ki pomota ulice! je rav-Tudl tukaj velja kakor v vojiit kdor jo boljši takti- *>{*ko potreben človeški družbi ta-, tisti smaguje. Zastopniki krojaških delavcev so »e ^Zkl'"dSfc JT2 * breg malih Izjem dosedaj izkazali ga dobro taktidarje, ki trebno kakor de£ ?z n •o vredni zaupanja, ker znajo voditi mase krojaških de- mehanika. Inšenir naredi načrte, lavcev v bojih i krojaškimi podjetniki. > Sm^L ^V^nl* Kljubtemu js pa ta krojaške delavoe, kakor ta m *1— da no moro My druge delavce šiva potreka, da ae orfaniairajo tudi poli- ci tWno, da obdrie gvoje pridobitve in el izvojujejo nove. !ae. O krojaških delavcih ae lahKo reče, da so vedno čuječi in da nikdar ne spe ali dremljejo. Komaj je ena kampanja ga organiziranje krojaških delavcev minila, prične še druga. V Chicagu se sdaj vrši obširna kampanja za organiziranj e delavcev, ki izdelujejoienske obleke. Ti delavci so organizirani v organizaciji Int'l. Ladies Garment Workers. Organizacija je imela hud boj s podjetniki v letu 1924. Bitka je bila izgubljena, ker so policaji in detektivi pretepli in aretirali na stotine Stavkovnih straž. Podjetniki so bili takrat veseli in sanjali so, da si organizacija od tega sunka ne opomore tako hitro. Podjetniki ao se zmotili, kot so se še večkrat, ako so imeli opraviti z razredno zavednimi delavci. Unija krojaških delavcev je sama pričela z ofenzivo in ni čakalo, da prično podjetniki z njo. Organizirati je pričela, preden je potekla pogodba, tako da bo imela svoje vrste trdne, ako bi podjetniki ne hoteli podpisati nove pogodbe. Izvoljen je poseben komitej, ki sestoji iz pet sto članov, ki bo vodil kampanjo za organiziranje. Temu odboru bo poverjeno najtežje orjjfanizatorično delo. Kakšnih dvajset delavcev in dvajset delavk ima ie presedeti zaporne kazni izza leta 1924. Eden stavkarjev je prišel ravnokar iz zapora, v katerem je presedel 90 dni. Drugi so prosti in so vložili priziv na višjo inštanco. Obsojeni so bili, ker so prelomili sodnijsko prepoved proti piketiranju. Tovarne, v katerih je uvedena odprta delavnica, ao polne delavskih vohunov, ki prisluškujejo, o Čem se delavci pogovarjajo. Ce ti delavski vohuni pridejo na sled, da kateri izmed delavcev priporoča svpjim tovarišem, naj se organizirajo, tedaj je tak ' delavec takoj odslovljcb. Vrh tega pa tovarnarji še braz obvestila znižujejo mezde. Samoposebi se razume, da tuai črna lista igra pri teh tovarnarjih veliko ulogo. Take razmere pa kličejo po organiziranju delavcev, ako se hočejo odpraviti Krojaški delavci dobro rifeumejo položaj in zato se pripravljajo, da potegnejo v organizacijo tudi delavce iz neorganiziranih tovaren, ko # pokaže ugodna prilika. Ta čuječnost delavcev v lfrojaški industriji omogo-čuje, da so krojaški podjetnikT,vedno bolj na umiku. Od leta do leta lahko opazimo, da je vedno manj neorganiziranih krojaških delavcev. V Hew Yorku je bilo zadnjih par mesecev več ko polovica junijskih delavnic organiziranih. Zdaj pride na vrsto Chicago, nato zopet katero drugo mesto. Organiiacija krojaških delavcev ne drži nikdar križem svojih rok, ona «Ikdar ne počiva: Organizacija krojaških delavcev bi morala služiti delavcem v drugih velikih tafostrijah ta zgled; Ako je bila danee izgubljena bitka v enem kraju, mora organizacija pričeti s ofenzivo v katerem drugem mestu. Ce ima delavska organizacija svojega sovražnika, t j. podjetnike, ki zagovarjajo odprlo delavnico, fii trajnim ognjem, in menja svoja poziciji od časa do čaa% ga utrudi in potisne nazaj. Ta umik delavskih sovražnikov se vrši počasi, toda sovražnik se umika. Ako se pa da delavskim sovrašnikom čas, da se odpočijejo In izdelajo načrt sa ofenzivo in ae pripravijo dobro zanjo, tedaj pa navadno zmaga delavski sovražnik. Le redkokdaj zmaga v takem slučaju delavstvo. i spoznali in gospodarsko or-v svrho" povečanja moči ia vpliva. Kar no škoduje debtvakhn nasprotnikom, logič-e more škodovati delavtfem. jevita delavska atrokovna ija bo v avojem glasi-_ „anatvo o gibanju, vafoi-bo na soje in ga navdu^e povsod, kjer se ji nudi pri-to. Na ta način trezno delavec kmalu pride do d« njegovo mesto ni strokovni, temveč tudi po-1 organizaciji, ^gospodarski pa zato, da toliko lažje obdrži svoje dosedanje pridobitve. Ko bo delavstvo vae to začopadlo »» se $o tem tudi ravnalo, takrat se bo šele osvobodilo svojih izkoriščevalcev. — Jeseph Cebular. v Pueblu. Nova zadmž- Puebio, Colo. — V Pueblu ae ne moremo pohvaliti z našo republikansko prosperiteto, ki so nam jo ponujali in priporočali prod dif|pkni volitvami. Peli so nam o obilici, dela in jela, ki ga bomo imeli, česar pa zdaj nima. mo. Pobroznana P. F. Co. ima le polovični obrat že precej časa, tako da sf komaj proiivimo za ailo. To nam je pa največ izpodrinila nova jplpfaerija, to ss praVi: stroji na elektriko in atnra Mehika. O napredku ne morem poročati. Že par let js vse nekam zaspa-np. Krivo j* temu preveliko šte-p atrank ia strančic. Kar e-h postavlja, drugi podira, p» j bo izobražen ali neveden, lig drugemu nasprotuje. Rojaki, bratje in sestre, to nI lepo. A-kone bomo šli skupaj roko v roki ln'složno, ne bomo nikdar dovolj moeni, da bi zadostni kapitali-sttčni mošnji. Kot Čebele noal-mb skupaj trotom. Stopimo sku-psj v eno druščino, Dodajmo si roke, pustimo sovraštvo in napredovali bomo, kar bo v korist hk» vseh. '. ^ Julius Cezar U., alias im^Z re de Imperio Santo Romano al as Duce de Roma etc. etc. etc j. I zadnji teden zopet govoril r1 kel je, da deUvci i^ kapitalisti I morajo biti "ena družina" in pri. jatelji, ker ne morejo živeti dn* brez drugega. Proletarijat ji samo naroden, ne pa mednaro-dan. Mnvsks mena je barbar aka, ki ne ve kaj hoče, zato ji mora fašistovska vlada deti to česar masa ne ve. > , Taka je fašistovBka filozofij. 1 Kdor se ni rodil šele včeraj 1 lahko ve, da zagovorniki kapitalizma vseh zadnjih 50 let pridigajo javijo to. "Interesi delavca in kapitalista so identični, zato no smo biti boja med njima." Mussolini jo znal to na pamet že takrat, ko ae je klatil po Švici kot "revolucijonar", če je «ploh . kaj znal. In kdor ae ni rodil šele včeraj ve, da je to velika laž. Rad bi poznaj kapitalista, u obratuje tovarno samo radi te-ga, da delavci pri njem dobro zaslužijo. Rad bi poznal delavca, lu dela nam* zato, d« bo imel njegov delodajalec čimveč dobička. "Thpre ain't no such animals (takih živali še ni)", pravi Ame-rikanec. Ker jih ni, kje »o po-tem vzajemni interesi? Fakt je, da delavec gleda le za dobro PU-čo, kapitalist pa le za velik dobiček — na vse drugo se pokttia-ta. Ker pa oboje bkratu ne more biti, mora biti med njima boj. čemu ponavljati stara dej-P«. #tva, ki so ie davno samaposebi «Jto*^; fMK Rajši široka odprimo oči io poglejmo, kako se bosta odslej ljubila, grlila in objemala delavec in kapitalist — vsa srečna — v srečni Italiji, kjer bo Benito naredil, da bosta volk sit in koza cela l fl ' • • • It Vsak Skof |e ni škof. '-i i IfrakiMli ,Dragi 2arkoraetI v New Yorku, bpnji vina na člani S. N. P. J. IP i Obiskal sebi pevsko društvo T*™ HV**'n* dolarjih. "Ilirija" 28. februarjk, ko so i- • • • meli pevske vaie in zapeli iztooftj | ' " no več slovenskih pesmi, čestitam vsem pevcem "Ilirije" in želim obilo napredka. Prav lepo se zahvaljujem čia- zasEtfir mu, prejšnjemu tajniku, br. ' Johnu Bobnarju za trud, ki mi je neumorno pomagal pri. pridobivanju i novih Naročnikov in razkazoval riovenske hiše, da aem vedel, kam so obrniti. Srčna hvala tajniku Jakobu Pavčiču za pojasnila in naklonjenost, ter gL odborniku Trčelju in društvenemu predsedniku Kokliču za vas usluge. Čestitam tudi vsem novim naročnikom Prosvete. Želim, da bi pridobili mnogo znanja ln izobrazbe iz Prosvete. Zahvaljujem se tudi vsem o-stalim članom S. N. P. J. za u-aluge in postrežbo in želim, da bi se prihodnjič ie kaj več naročili na naš list Prosveto, ker je naša last, ksr ga mi sami izdajamo in podpiramo, io posebno sedaj, ko se bode list izboljšal. Pozdtav rojakom na Strabanu. Na avidenje! — Frank Lnkančič, zastopnik Prosvste. Sesttle, Waeh. — Amerika vzdržuje mnogo niij«i in vUjik šol, ampak tako šolo, kjer morajo učenci prebiti itiri leta skoro vedno zun^j na prostem, vzdržuje samo eno. To je iola za pa-atirje. Ta šola se nahaja daleč na severu in v njo zahajajo samo mlsdl Eskimi. Po štirih letih dofcijo svojo diplomo—lahko bi rekli diplomo "doktorja pastir-stva." Obenem z diplomo da etrfe Sam vsakemu Eskimu, kadar s u apehom dokonča to nenavadno šolo, tudi petdeset severnih je- Ta pastirska Iola je bila ustanovljena leta 1100. Eno leto prej ao v trak vaseh na 8t Law renče otoku pomrli od lakoto vsi prebivalci, ker Je zmanjkalo tul-njev, mroftev in drugih živali Vlada ae ja takrat, da poliče kak drug vir prehrane, odločila rediti tam v tiatih krajih črede ee-vernih jelenov. V to svrho j« bila uataaovljona tudi Iola, v kat<> H ae mladi Eskimi učijo, kako rediti ia poetopati t jeleni. NAROČITE m KNJIGO Človek, r, jena- punca kopala v odru, da postane svetnica. Njene "zasluge" so veliko večje kot pa "zasluge" znane slovenske svetnice Johance Vodiške, ki ae je kopala v teječji krvi. Vino ni telečja kri. — J. B., Liebon, 0. • • • • i ¿J j Doslednosti al* ;*, ,.' .:« Kongresnik Boylaa zahteva, da Združene države pretrgajo di-plomatične vezi z Mehiko radi tega, ker je mehiška viada iz- gnala tuje duhovne iasaprla ver-skelolo.-'v 'T : ■ Yea.— in tudi a Kanado in Turčijo 1 Kanada je izgnala me-nonite, turška vlada pa kalifa in zaprla muslimanske šole, Ker je jugoslovanska vlada izgnala sd-ventiste, je prelom s Jugoslavijo tudi na mostu. What's the dlf-ference? y F ; ' - V ',: • e e Tri kolone. Trunk pravi, dajesUr. Ni rou treba povedati. Pisana polemika pove ssma. zapisal, da so v IU-lUi ženiji in polentarji. Vprašal TcM u rravi zuoi, as Ssl vemo", kam bi ga jaz prlltel. Kaj pa če bi ne vedeli? Da bo konec kome dlje, naredim rszdelnik na tem mestu: V Italiji so ženiji, polentarji in sveti oče. Cunkt • se Svarilo. B 1, fyfnif •"* V državi dira« Kansas ae svet po- e e e Veliki duhoven sv. Prohibios Andrews, grozi, da posuli Chicago do zadnje kaplje le letos. Ta grožnja je paeje lajanje v luno. poroki za to nam ao ale-Mi: Demokrati Republikanci. RicilijaneÍ Evharistični kongres. K.T.» Iakem letni I radi VJíoj-v Brdih se je natfolil & -niličnik Ivan Stekar baj« ProsptrlMi pa taka! S POLIfl VEDS «MihaaJAalaaftriOa Povprečen Mtmrm ^^ ^ koC $4 ^ ^ Najnižje plača je I5e na ui* f. — Vae U je razvidno U p^ Wa zveznega depertmenta sa delo. Waahington.--(F. P.)-2ves-ni department z« delo je natan