^morski dnevnik
6 začel izhajati v Trstu 1945- njegov Predhodnik PARTIZANSKI
braEiVDN,K pa 26 novem-CorJ943 V vasi Zakriž nad cinKnim’ razmnožen na 'klosi". od 5. do 17. sep-
v tbLa 1944 se tiskal P ls,<3rni »Doberdob« v
ši ^ pr' <^orenj' Trebu-do °d 18. septembra 1944 ' maja 1945 v tiskarni Dri ,^6r,.'ia" pod Vojskim ldriji, do 8. maja 1945 kiBrv OSvobojenem Trstu, ka J? I2šla zadnja števiI-ti?a . 6 edini iskani parmski DNEVNIK v zadeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600>
Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 32 (13.862)
Trst, petek, 8. februarja 1991
Kljub izrednemu nadzorstvu je IRA tokrat vdrla v strogo politično osrčje Londona
Rezidenca britanskega ministrskega predsednika tarča atentata irske teroristične organizacije
Predsednik John Major je skupaj z obrambnim ministrom Kingom vodil sejo o položaju v Perzijskem zalivu Pred hišo v Downing Streetu so iz parkiranega kombija izstrelili tri bombey vendar dve nista eksplodirali
je	— Irska republikanska vojska IRA
•'etri V'^a atentatorsko akcijo v samem politič-tip^ srcu Londona. Malo po deseti uri po krajev-Vjasu se je nesumljivo dostavno vozilo bele vilka riUstavil° kakih dvesto metrov od hiše šte-na Downing Streetu, kjer stanuje bri-la s. ministrski predsednik John Major. Iz vozi-Wodi ustrelili tri bombe, od katerih je ena eks-ri„- ala in močno poškodovala del poslopja in
ttia(toCe ,za njim. Izstrelek je preletel dvanajst Wo(jjrV,yrsok obrambni zid. Drugi dve nista eks-HoiaIi' sal bi v tem primeru prišlo do pravega Mqj0ra' V sejni dvorani je namreč predsednik •eda V0(iil sejo kabinetnega sveta, na dnevnem bilo podrobno poročilo o položaju v ^r97 to dejstvo je preiskovalce takoj us-n*14 ^ot me(inarodnega terorizma, po nekaj ^rinf ie ikA iz Dublina poslala sporočilo, s Prevzema odgovornost za atenat. V spo-1qr e tudi- d® se je včeraj ponovil poskus iz "šla (prt .^° ie podobnemu atentatu le za las IRa ania ministrska predsednica Thatcherje-mgjjt J® takrat podtaknila bombo v hotelu v m, V sporočilu IRA piše tudi, da »se ji bo RjJ61 ko prej nasmehnila«.
' kier so irski teroristi parkirali kombi se Rovg^rm pomembni prometnici Whitehall, ki ^alji u "^rafalgar Sguare s parlamentom. Na te?'cien ^aicega pol kilometra se nahajata poleg 6 mninistrskega predsednika tudi ob-
rambno in notranje ministrstvo ter cela vrsta diplomatskih služb. V dneh, ko so v Veliki Britaniji (morda še bolj kot v drugih državah) poostrili nadzorstvo zaradi nevarnosti atentatov, je zato toliko bolj vprašljivo, kako je IRA uspelo priti v »strateško« središče Londona. Neznanka pa je tudi, kako so atentatorji odšli iz Downing Stree-ta, ne da bi jih kdorkoli opazil. Neki bančni uslužbenec je sicer prepričan, da je videl skupino zakrinkanih mož in da je slišal tri eksplozije, vendar je to pričevanje precej prostislovno z dejstvom. Preiskovalci se skrivajo za nepreklicnim »no comment«, vendar so bolj zgovorni med njimi razložili, da je IRA bržkone izkoristila slabo vreme in močno sneženje, ki je »začasno premotilo sicer strnjeni varnostni obroč«. Potem ko je iz kombija priletela prva bomba, kaže da so zanje uporabili zloglasni eksploziv Semtex češke proizvodnje, in eksplodirala, sta takoj nato prileteli še dve, ki nista imeli učinka. Obe sta padli v neposredni bližini zunanjega ministrstva. Kaže, da se je na ročnem minometalcu nekaj zataknilo, saj je' kmalu na to zagorel tudi kombi (na sliki AP). O osebah, ki so nujno morale izpeljati podvig, pa ni doslej prav nobenega sledu. Ko so gasilci pogasili požar v kombiju, so preiskovalci ugotovili, da v njem ni nobenega zoglenelega trupla, prav tako ni niso našli nič takega, kar bi jih lahko pripeljalo na pravo pot, razen seveda dejstva, da je IRA odgovorna za atentat.
Sterle pri Biasuttiju
mmšt
siS
V"-'
. iitj j feSP
... a. .
Ze 55.000 poletov zavezniških letal nad Irak in Kuvajt
Frangois Mitterrand proti uporabi kemičnega orožju

NJlno (j j" Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je v sredo skupno s Rr/fjej g-. 9acijo mudil na prvem uradnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini. Pili ' 2a }e na sedežu deželnega sveta sprejel podpredsednik skupščine Paolo l«; "‘'alo j. eiri je sprejel predstavništvo Slovencev iz naše dežele, ki mu je ""Vi ! s Drern° stanje manjšine ter njene potrebe in želje, glavni sestanek pa r>l' $o)je] sednikom Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem in nje-Pdg0veiilta avci- Na njem so govorili o vrsti skupnih pobud, v okviru katerih je Vora bnfHOZOmost posvečena vprašanju obeh manjšin ob meji. Zaključke strnili v protokolu, ki ga pripravljajo. Slovenska delegacija je Na sj tržaški sedež podjetja BIC.
Sa>U	J.(Poto M. Magajna); dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Adriano
^•anfranco Carbone med pogovori med delegacijama.
NA 3. STRANI
BAGDAD, RIAD, PARIZ — Zavezniške enote so včeraj z nezmanjšano silovitostjo bombardirale mesta v Iraku in Kuvajtu, pri obstreljevanju položajev iraške vojske v Kuvajtu pa se jim je včeraj pridružila tudi sestrska ladja Missourija, bojna ladja Wisconsin, ki je iz cevi svojih 406 mm topov bruhala granate proti iraškim položajem, kjer naj bi bila vkopana iraška republikanska garda. V letalskih akcijah so včeraj sodelovali tudi italijanski tornadi, ki so se vsi srečno vrnili v svoje oporišče. To je bila njihova že 15. misija, zavezniška letala pa so doslej nad Irak in Kuvajt opravila že približno 55.000 poletov.
Iraški dnevnik Al Thavra je včeraj objavil podatke, v katerih trdi, da naj bi zavezniško bombardiranje zahtevalo visok krvni davek med civilisti. Tako naj bi samo v Nasiriji v sredo umrlo 155 oseb, v Basri naj bi bilo od začetka bombardiranja prav toliko civilnih žrtev, iraški časopis pa še trdi, da naj bi bombe padle tudi na bolnišnico v Elehu in ubile 114 pacientov.
Med včerajšnjimi dogodki v zvezi z zalivsko vojno velja posebej omeniti izjave francoskega predsednika Frangoisa Mitterranda, ki- je izrazil svoje nasprotovanje uporabi kemičnega orožja na zavezniški strani, pa čeprav bi Irak uporabil nekonvencionalno orožje. Na tiskovni konferenci v Elizejski palači pa je Mitterrand tudi izrazil prepričanje, da je kopenski spopad neizogiben in da bo do njega prišlo najbrž že v nekaj dneh. Po mnenju francoskega predsednika bo to izredno krut spopad, z velikim številom žrtev.
Izrazil pa je tudi prepričanje, da se ne more govoriti o svetovni vojni, saj resolucije varnostnega sveta določajo, da se mora 29 držav protiiraške koalicije z vsemi sredstvi boriti za osvoboditev Kuvajta. »Nato pa bo ponovno varnostni svet tisti, ki bo zagotovil mir na osnovi sedanjih mej in organiziral tudi konferenco o varnosti, ki naj bi zagotovila ravnotežje na tem področju,« je še dejal Mitterrand.
Prekinitev stikov Iraka s koalicijo
BAGDAD — Irak je v sredo sporočil, da prekinja diplomatske odnose s šestimi državami iz protiiraške koalicije v Zalivu. Gre za Italijo, ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, Egipt in Savdsko Arabijo.
Vest o prekinitvi diplomatskih odnosov pa Far-nesina včeraj še ni uradno potrdila, saj iraška ambasada v Rimu še ni posredovala nobene uradne note, tako da so za zdaj edine vesti, ki govorijo o prekinitvi odnosov, prišle preko tiskovnih agencij.
Med umetniki, ki so prejeli priznanja, sta tudi Zoran Mušič in Vladimir Jurc
V Ljubljani podelili Prešernove nagrade
MARIJ ČUK
Prifa/^T' »Nagrajenci s svojimi deli i ■R>o < 0 oovj-. ■ mnogokrat brez pravega prt ;Ze z r;_?r,ni0 o naši poti v Evropo, v Evroi
lZr^kelr	dvorani Cankarjeveg
Predsednik upravnega odbora Pn
brevi v Trstu v ci in Špetru trnove proslave
NA 9. STRANI
šernovega sklada Ivan Sedej, kar najbolje opredeljujejo vsebino izbir letošnjih Prešernovih nagrajencev. Tradicionalna slovesnost na predvečer praznika slovenske kulture je seveda med najodmevnejšimi dogodki slovenskega podnebja in priznanja, ki jih ob tej priložnosti podeljujejo, poudarjajo ustvarjalnost, invencijo, kakovost narodnega duhovnega univerzama.
Pogled na dvorano Cankarjevega doma je vsakič veličasten, najbolj pa se ustavi na obrazih nagrajencev, med katerimi so tudi taki, ki so dobro poznani našemu zamejskemu okolju, saj izhajajo iz tega zemljepisa. Goričan Zoran Mušič, svetovno priznani slikar, je sinoči prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, dramski umetnik Vladimir Jurc, član Slovenskega stalnega gledališča pa nagrado Prešernovega sklada (več o tem pišemo na kulturni strani). Kot znano, upravni odbor podeli tri Prešernove nagrade in deset iz sklada, ob Mušiču sta bila za ži-
vljenjsko delo nagrajena še skladatelj Jakob Jež in pisatelj Marjan Rožanc (posthumno); nagrade Prešernovega sklada pa so ob Jurcu prejeli še Drago Bajt, Andrej Brvar, Radovan Jenko, Marko Letonja, Tomaž Pandur, Matjaž Počivavšek, Marko Pogačnik, Metka Rojc in Aleš Vodopivec.
Sinočnjo slovesnost je uvedla »Slovenska rapsodija« Janija Goloba v izvedbi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki ga je vodil dirigent Uroš Lajovic. Slavnostni govornik je bil slovenski kulturni minister Andrej Capuder, ta čas v vrtincu raznih polemik, ki je spregovoril o zagatah, težavah in perspektivah slovenske kulture v današnjem času, ko se Slovenija bori za popolno suverenost (izvlečke iz Capudrovega govora bomo še posredovali). Slovesnost so obogatili še igralec Boris Kralj (recitiral je »Pevcu« in »Magistrale«) ter Slovenski komorni zbor in Consortium musicum z izvedbo Gallusove »Musiča noster amor« in Premrlove »Zdravljice«.
Achille Occhetto edini kandidat za tajnika PDS
NA 2. STRANI
□ □ □
Podpisali sporazum o sožitju med Gorico in Novo Gorico
NA 8. STRANI
□ □ □
Val polarnega mraza zajel vso Italijo
NA 12. STRANI
Manjšina v novi stranki še naprej nasprotna in se ogreva za kandidaturo D’Aleme
Na današnjem vsedržavnem svetu v Rimu Occhetto edini kandidat za tajnika PDS
V senatu zdaj tudi avtonomni komunisti
RIM — Achille Occhetto bo danes sodeloval na zasedanju vsedržavnega sveta Demokratične stranke levice v Rimu in bo istočasno tudi edini kandidat za mesto tajnika. Tudi sedaj bo za izvolitev potreboval 274 glasov, kar pa - vsaj tokrat - ne bi smelo biti pretežko, saj je v novem vodstvenem organu PDS 284 »čistih occhettovcev« oziroma 10 več, kot je najmanj potrebno. Toda v korist Occhetta so se včeraj že izrekli tudi nekateri predstavniki manjšine, ki pripada Bassolinovi struji. Svojo podporo Occhettu so napovedali tudi nekateri reformisti, vendar pa ostaja še naprej največje vprašanje, kako se bo obnašala ta struja med današnjo razpravo, ki bo predstavljala uvod v volitve.
Včerajšnji dan je v Ulici Botteghe Oscure minil v znamenju zasedanj, srečanj, pogovorov in »rdečih kaminov« - prilagojen izraz za srečanja vodij struj v KD »ob kabinetu« na Piazza del Gesu - da bi našli najbolj enotno rešitev. Ob koncu naj bi tudi prišlo do dogovora med dvema komponentama kongresne večine, to je med Occhettovim centrom in reformisti, pa čeprav so nekatere izjave reformistov - kot sta na primer Macaluso in Cervetti - izzvenele kot nasprotovanje kandidaturi Achilla Occhetta za prvega
tajnika PDS. »Če obstaja samozadostna "oklopna" večina, bo izvolila, kogar bo hotela,« je komentiral Cervetti, »če pa take večine ni, bo treba najprej ugotoviti, če obstaja resnična želja po ponovnem formiranju predkongresne večine.« Macaluso pa je dejal, da je enotnost odvisna predvsem od stvari, ki jih bo povedal kandidat.
Reformisti so tudi zelo nejevoljni, ker so bili označeni za možne »izdajalce« iz Riminija in avtorje »komplota« - ta izraz naj bi po pisanju nekaterih časopisov uporabil tudi Occhetto - zaradi katerega Occhetto v prvem glasovanju ni bil izvoljen. Toda da ne gre za komplot, sta včeraj vztrajno poudarjala tako D' Alema kot sam kandidat. Occhetto je spregovoril tudi o svojih izjavah nekaj ur po glasovanju v Riminiju in dejal, da je prepričan, da je tudi v tako težkem trenutku dal odgovorno izjavo. »Preprosto sem se dal na razpolago stranki, da bi tako vsem ponudil možnost za novo odločitev, vse to pa brez kritik ali žalitev na račun kogarkoli.
Včeraj pa je bilo slišati tudi manjšino. Ta je v veliki večini izjavljala, da ne želi glasovati za Occhetta, da pa je pripravljena svoj glas oddati drugemu kandidatu večine. Z drugimi besedami to pome-
ni D'Alema in predstavlja še eno potrditev, da ima fronta za »NE« Occhetta - kot avtorja preobrata - še naprej za »Sovražnika« z veliko začetnico. Vendar pa v manjšini niso vsi istega mnenja. Predvsem iz baze je slišati zahteve, da se je treba predstaviti državi s pozitivnim predznakom in izvoliti Occhetta z veliko večino, podobne izjave pa so prišle iz vrst strankinih kadrov, parlamentarcev in vsedržavnih svetovalcev manjšine, ki so v lastnem imenu izjavljali, da bodo glasovali za edinega doslej predstavljenega kandidata.
Razumevanje za težave PDS pa je včeraj pokazal tudi tajnik KD Forlani, ki je v šaljivem tonu dejal, »da je ves problem v tem, kako odkriti vmesno pot med demokratičnim centralizmom in anarhijo, saj drugače strank ni mogoče upravljati. Mi v KD moramo spet uveljaviti nekaj demokratičnega centralizma, za PDS pa je prav, da gre najprej po poti razhajanj.« KD je imela včeraj zasedanje tajništva, govorili pa so o preverjanju v večini. Forlani je izključil možnost predčasnih volitev, da bi, kot pravijo nekateri, na ta način izkoristili velike težave začetne faze Demokratične stranke levice.
G. R.
RIM — Včeraj je skupina senat jev, ki v Riminiju ni pristopila v no^ ustanovljeno Demokratično stran levice, že ustanovila svojo parlanie tarno skupino. To bo v senatu p° "V PDS, PSI, Neodvisni levici in MSl^ šesta skupina. Imenovala se bo »Av . nomna komunistična skupina«, v pa so tudi že izbrali svoje vodstvo-predsednika je bil imenovan Lucio bertini, za podpredsednika pa Stoj Spetič.
V nedeljo bodo imeli »avtono®^ komunisti« v Teatro Adriano v ‘ vsedržavno skupščino, na kateri prl ^ kujejo precejšnjo udeležbo z .v 0. koncev Italije. Njihov cilj je, kot je P vedal senator Spetič, načrt za ko^. pleksno prenovo italijanske levice. ^ bi morala biti izredno razčlenjena. ravno zaradi tega,« je poudaril Spe _ »izredno globoko spoštujemo ocl tev vseh, ki so rajši izbrali Demo tično stranko levice.«
Predsedstvo še ni obsodilo političnega poročila JLA
LJUBLJANA — Danes bo v Beogradu ponovno zasedalo razširjeno zvezno predsedstvo. Nihče ne pričakuje hitre reštive, sploh nihče ne pričakuje kakršne koli rešitve, toda še vedno se govori in pogaja, iz razgovorov se lahko nekaj izcimi, drugačna pot pa vodi samo k sporom, zaostrovanju in v končnem izidu k vojaškemu spopadu - krvavi državljanski vojni.
Zadnjo tako zaostritev je predstavljalo pismo predsednika predsedstva Joviča hrvaškemu predsedniku Tudjmanu z neprikrito grožnjo »JLA bo šla do kraja«. Na to pismo je Tudjman obširno in zelo ostro odgovoril. Joviču je očital, da je povsem na srbski strani, da ni nepristranski -predsednik in da je postal poštar JLA. Sedaj pa je odgovoril Jovič, za čuda precej umirjeno saj predvsem odgovarja na formalne pripombe in trdi, da ima kot predsednik predsedstva pravico in dolžnost govoriti.
Morda pa je na zadnji seji predsedstva, ko so v sredo govorili izključno o JLA, le prišlo do nekaterih premikov, čeprav iz skopega uradnega sporočila ne bi mogli nekaj takega trditi. V uradnem poročilu je formalno sicer rečeno, da bodo o usodi odločale samo republike, da v pogajanja o bodočnosti Jugoslavije JLA ni vključena, toda istočasno se tudi poudarja, da je naredila vse v skladu z ustavo in zakonom in se torej pokriva vse grožnje, mobilizacije in rožljanje z orožjem. V tem kontekstu bodo najbrž resni finančni problemi, ki pestijo zvezno državno upravo predvsem pa republike in gospodarstvo in ki seveda pestijo tudi armado. Republike ne vplačujejo v zvezne sklade: severne so v težavah, pa bi še kaj imele, toda predvsem Srbija nima več nikjer nič vzeti. Tudi vojska se je znašla brez denarja, zaradi tega naj bi Markovič zahteval od predsednikov republiških vlad, da v roku desetih dni vplačajo v zvezno blagajno odgovarjajoči delež za armado.
Na že omenjeni seji predsedstva pa je bilo v ospredju tudi zloglasno armadno politično poročilo, ki predvideva konkretne naloge oficirjev kot pripadnikov JLA in kot državljanov. Tu je govor o obnavljanju dosedanjega socialističnega sistema, o republikah, kjer so komunisti še vedno na oblasti in o onih, kjer je prevladal celo fašizem in genocid. To poročilo predsedstvo ni obsodilo, niti se ni distanciralo, samo omejili so se na ugotovitev, da ni sestavni del ukazovanja, pa čeprav je bilo uradno prebrano pred vsemi pripadniki JLA. V tem okviru je tudi zahteva, da se povsod ustanovi Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo, okrog katere naj bi se povsod zbrale »patriotske jugoslovanske komunistične sile«
V Ljubljani so se zbrale v torek zvečer. Bilo je okrog 600 članov ZK - gibanja za Jugoslavijo, po vsej Sloveniji jih je okrog 6 tisoč, celice in organizacije so povsod, kjer so vojaški garnizoni. Vse skupaj je izzvenelo nekoliko naivno, kot sestanek nostalgičnih višjih oficirjev, ki so lepo šli v zasluženi pokoj. Besedišče napol slovensko napol srbsko, terminologija izpred tridesetih let, ko še ni bilo niti samoupravnega, temveč je tudi v Jugoslaviji veljal oni pravi boljševiški socializem in komunizem. Med vsemi imeni, ki so prišla na dan, a tudi med vsemi prisotnimi, ni bilo niti enega bivšega vodilnega člana Zveze komunistov Slovenije. Vse skupaj je očitno politično povsem nepomembno, ne more imeti v Sloveniji nobenega političnega vpliva. Toda ustanovljena je peta kolona, organizacije »zdravih sil«, ki je tesno povezana z oboroženo silo in ki jo v primeru potrebe, ko napoči pravi čas, pokliče na pomoč, kot se je tolikokrat zgodilo po drugi svetovni vojni na Madžarskem, na Poljskem, v ČSSR in v zadnjem času v treh pribaltiških republikah. Scenarij vojne uprave JLA se torej izpolnjuje in priprave nadaljujejo.
Ozračje za dogovor o skupni usodi, celo q ohlapni konfederaciji, torej ni ugodno, vendar pa so izjave Jožeta Pučnika, ki jih je izrekel v imenu Demosa, da so se slovenske stranke dogovorile in da bo Slovenija v kratkem izstopila iz Jugoslavije naletel na vrsto zelo ostrih polemik. Liberalci so ugotovili, da Pučnik lahko govori v svojem imenu in tudi v imenu Demosa, toda ne v njihovem imenu in da se oni zavzemajo za sodelovanje v okviru Jugoslavije. Zelo ostri so bili socialisti, pa še posebej prenovitelji.
Toda malce nepričakovano, predvsem pa izredno ostro, je bilo stališče slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, predsednika SDZ, ki je po ovinkih povedal bistveno stvar, da Pučnik lahko govori samo v imenu socialdemokratov, nikakor pa ne v imenu Demosa. Vsebinsko pa naj bi bil odgovor dogovorjen s predsednikom Peterletom, kar pomeni tudi s krščanskimi demokrati, na hitro pa naj bi ga sestavila med uradnim obiskom slovenske vladne delegacije pri deželni vladi FJK v Trstu.
Vsebinsko je o isti zadevi na tiskovni konferenci po obisku makedonskega predsednika Kira Gligorova odgovoril predsednik Milan Kučan. Najprej je ugotovil, da ima vsak politik pravico reči, kar misli in želi povedati. Da pa njega kot predsednika Slovenije obvezuje plebiscit in izjava, ki je bila sprejeta kot sestavni del plebiscita. V tej izjavi pa je v drugi točki rečeno: S plebiscitom izražena volja za osamosvojitev Slovenije, naj da republiki Sloveniji možnost, da ponudi vsem narodom Jugoslavije demokratične osnove za ureditev medsebojnih odnosov v morebitni jugoslovanski konfederativni ali gospodarski skupnosti, ali kakšni drugi ustrezni povezavi. S tem sprejema Republika Slovenija svoj delež odgovornosti za demokratizacijo na celotnem področju Jugoslavije tudi pred mednarodno javnostjo. Republika Slovenija bo predlagala vsem republikam sprejetje sporazuma o pravnem nasledstvu, to je o razdelitvi pravic in obveznosti SFRJ«.
Kučan je nadaljeval, da se po zadnjih dogodkih sprašuje, če je to še realno in misli, da je te realnosti čedalje manj, zato tudi predlaga, da se prično razgovori o razdružitvi jugoslovanske skupnosti.
Slovensko politično vodstvo, ki nosi celotno breme upravljanja in tudi zapletenih odnosov z ostalimi republikami in svetom ne namerava pretrgati stike z enostranskimi nepremišljenimi potezami, razdreti odnose in si nakopati nove sovražnike. To je bil tudi pozitivni rezultat razgovorov med slovenskim in makedonskim predsedstvom, kjer je bilo skupnih točk kar precej. Predvsem demokratičen razgovor, izključevanje JLA iz pogajanj, vztrajanje Makedonije na svoji deklaraciji o neodvisnosti, ki je za las podobna slovenski deklaraciji, toda istočasno tudi različen odnos do federacije in zveznih organov.
Na podbudo zelenih in liberalcev se je v Sloveniji pričelo široko mirovno gibanje. Pod deklaracijo za mir se je že podpisalo nekaj sto najvidnejših Slovencev: poleg predsednika Kučana ostali člani predsedstva, podpredsednik vlade Mencinger, predsednik prenoviteljev Ribičič in najvidnejše osebnosti kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja. Deklaracija se glasi: »Zavzemamo se za:
Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez' vojske in vojaške industrije.
-	Mirovni člen v novi slovenski ustavi, ki naj se glasi: »Republika Slovenija je demilitarizirana država. Prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom.
-	Prehodno obdobje do popolne demilitarizacije, v katerem bodo za varnost meja republike Slovenije skrbele enote policije in obstoječe enote teritorialne obrambe.
-	Zamrznitev vseh napotitev vojaških obveznikov iz Slovenije na služenje vojaškega roka v JLA kot sestavni del uresničevanja plebiscitne odločitve.
-	Zaustavitev nadaljnjega oboroževanja v Sloveniji in Jugoslaviji.
-	Začetek pogajanj s federacijo o odhodu enot in ustanov JLA iz Slovenije.
-	Izdelavo mirovne opcije za razrešitev jugoslovanske krize.
— Vpeljavo vrednot kulture miru in nenasilja v sistem vzgoje in izobraževanja, ter ustanovitev inštitucij miru, ki bodo preučevale in ustvarile nov varnostni sistem na temeljih socialne, ekološke, ekonomske in duhovne svobode in varnosti in na dobrih mednarodnih odnosih.
V Sloveniji naj bodo osamosvajanje, demilitarizacija in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi.«	BOGO SAMSA
Ameriški funkcionar žrtev
vala terorizma v Turčiji
ATENE, ANKARA — Iz raznih krajev sveta še prihajajo vesti o terorističnih atentatih, ki so posredno ali neposredno povezani z zalivsko vojno. V Islamabadu v Pakistanu je v sredo eksplodirala bomba, ki je povzročila smrt petih mladih ljudi, več kot dvajset pa jih je bilo ranjenih. Policija sicer še nima dokazov, da ima atentat iraško matrico, vendar te teze ne izključuje.
V Atenah sta v sredo ob zori eksplodirali dve bombi, ena pred sedežem ameriške banke City Bank, druga pa je uničila avtomobil nekega francoskega diplomata. Od 17. januarja je v grškem glavnem mestu prišlo že do številnih eksplozij, ki pa so povzročile le gmotno škodo. Za atentate je prevzela odgovornost organizacija »17. november«. Včeraj pa so pirotehniki atenske policije demontirali dve bombi, ki so jih v noči podtaknili pred poslopje ameriške šole v elitni predmestni četrti. Bombi sta eksplodirali tudi v Bejrutu in sicer pred podružnico nekega bančnega zavoda, katerega delničarji so v glavnem Egipčani.
tri'
Od začetka zalivske vojne je v Bejrutu to z najsti ustrahovalni poskus.	tatoVi
Prva ameriška žrtev silovitega vala aten ^ ki je zajel Turčijo, je padla včeraj v AnkaD- j0-za Bobbyja Eugena Mozella, 46-letnega iu.,-u v narja carine v ameriškem vojaškem 0Pori1:aii iž Inčirliku. Nekaj po sedmi uri so nanj stl!el^.rteV. zasede, tako da je bil Mozelle pri priči j jj Priče so povedale, da so atentatorji strel] je avtomobila, ki je privozil mimo poslopja' J jji živel Američan. Slednji je bil na poti v slu ^oi v trenutku, ko so ga zadeli streli, odklepa jjia avtomobil. Policija je takoj po atentatu o delno zaporo glavnih mestih vpadnih, P° bj se pa je tudi nadzorstvo v mestnih četrtih, k]® -e te lahko skrivali Huseinovi pristaši. MozeU > ■ pa več let živel in delal v Turčiji, pred letom se je poročil z neko Turkinjo, ki pa s® j 0® nahaja v Washingtonu, kjer čaka na Por Oori^ kar je turška vlada privolila na uporabo r NATO, je ozračje v državi nevarno napet
Huseinov govor skrbi Izrael
TEL AVIV — Včerajšnji trdi filoi-raški govor jordanskega kralja Huseina zelo skrbi izraelsko vlado in javnost. Predsednik izraelske vlade Ša-mir je namreč dejal, da je vedno računal na odprte pogovore prav z Jordanijo za rešitev palestinskega vprašanja, boji pa se, da bi se islamski integralisti počasi vse bolj ojačili v jordanskem parlamentu ter tako negativno vplivali na ljudstvo.
V mestecu Jenin v Cisjordaniji so včeral odkrili trupli dveh Palestincev, ki sta bila osumljena, da sta sodelovala z Izraelci. V Cisjordaniji je medtem vojska začela razdeljevati prebivalstvu hrano, saj traja obsedno stanje od začetka zalivske vojne.
ZDA se medtem pogajajo z Izraelom, kako bi vrnili Siriji planoto Golan, katero so zasedli leta 1967 ter uradno anektirali leta 1981.
Zaskrbljenost nad možnostjo atentatov
Večje nadzorstvo
,,.orenz<i
RIM — Italijanski notranji minister *inu(jar^ Scotti je po včerajšnjem atentatu v Londonu P° JStev nujnost uporabe vseh možnih preventivnih sr ^e. za preprečitev terorističnih atentatov v Pa nem pa je tudi izrazil svojo zaskrbljenost naate{lts^: bitno neupravičeno bojazen ljudi pred temi a eV al* Dodal je, da se ne bodo posluževali novih sre“ pod0 enot za prevencijo teh dejanj, temveč da s držali že veljavnih predpisov in zakonov. pkatera Scotti je poudaril, da bo vseeno poostril a gebU? nadzorstva, predvsem nad tujimi državljani, P jtaiiji nad tistimi, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda. verflh trenutno živi 2067 Iračanov, od katerih 681 v 1288 v srednji ter 98 v južni Italiji.	ani,
Prav slednji so razumljivo najbolj nadzore j^ot-so od začetka vojne nekatere večkrat pregled ranji minister je še sporočil javnosti, da so v j-flili"
je vključenih 33 tisoč vojakov.
SKD im vse pogoje za vstop v UECD
LJUBLJANA — Po zaključku dvodnevnega obiska delegacije UEDC - PPE (Evropsko združenje krščanskih demokratov - Evropska ljudska stranka) pod vodstvom generalnega sekretarja Thomasa Jansena, člani delegacije pozitivno ocenjujejo mnogoštevilne pogovore z vodstvom Slovenskih krščanskih demokratov ter s predstavniki SKD v organih oblasti. Delegacija je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji za polnopravni vstop Slovenskih krščanskih demokratov v UECD.
Thomas Jansen in Peter Reberc, glavni tajnik SKD sta soglašala, da je bil obisk obojestransko koristen ter da pomeni podporo prizadevanju Slovenskih krščanskih demokratov in slovenski vladi za politično reševanje položaja ter uresničevanje odločitve za neodvisnost in samostojnost Republike Slovenije, vključno z možnostjo konfederalne Jugoslavije.
Tak pristop je skladen s pravico narodov do samoodločbe ter z evropskim načrtom o »Evropi regij«, ki postaja iz dneva v dan konkretnejši, upoštevajoč vlogo, ki jo imajo ob gradnji Evrope posamezne države.
Delegacijo UECD - PPE so ob generalnem sekretarju sestavljali še Bruno Longo, deželni sekretar Krščanske demokracije Furlanije-Julijske krajine, Theo Kralt, mednarodni sekretar nizozemske KD ter Branko Bošnjakovič, član komisije za vzhodno in srednjo Evropo. V delegaciji SKD so bili ob glavnem tajniku tudi podpredsednik Franc Miklavčič, vodja poslanskega kluba Nace Polajnar ter član izvršilnega odbora stranke Ivo Bizjak.
Italija obljubil < ispodarsko p0®1 poljski drža« ,»
IM — Novi poljskl fjpu zaj>l h VValesa je včeraj vJ >voj prvi uradni °^lS^\zvo\\e$$$ ikega 9. decembr .^jijab sr isednika Poljske. lasth* roiO3: mem mestu se je, P j^didNa! P? , predstavil kot ”Pre obiSjeSti^ ' - katoliške cerkve«, (že šfvir
\ndreottija, pr®^*ejtalijaI,sI lolinija in še drug
tisK.0,'!

včerajšnP11^1,^
uesa je ne --- uraoi 3renci, s katero 1 . anje
VOjG *’■’ ^ ^ o'7 n O	, ■ „n
ji*1
e?
oje tridnevno	j j en 5 boj®
>m, saj se je ao sode' vU®
t0	gospodarsko	ra*	-s
ka se lahko nekeg pa b o državo, prav jtajije
e-TSTS-" - e<:
“ki g. i.'»“jVoV
■ tako zmanjšaj. ^
‘ t.iiine in
fša P1

Prvi uradni obisk obširne delegacije Peterletove vlade v Furlaniji-Julijski krajini
Nova kvaliteta v stikih FJK-Slovenija
RST — »Ta naš pogovor kaže, da UioH 9 nove kvalitete v odnosih ve ..^ur^anijo-Julijsko krajino in Slo-(jI ^Q' Gre za zelo pospešeno delo, ki Tal/1*013'0 *5:malu obroditi sadove.« 1_Q. 0 je predsednik slovenske vlade obi u ^eterle ocenil svoj prvi uradni je i V Furlaniji-Julijski krajini, kjer st0^l skupaj z obširno delegacijo vr-seri SI!efanj' najvažnejšega pa s predla nikom F-JK Adrianom Biasuttijem, kov fezu^a*;e srečanja ocenil kot »ka-tjjg °stn^skok v odnosih med sosednji-
pQ?e*e9acija slovenske vlade, ki so jo trj ,9 Predsednika sestavljali še minis-dj. r- Dimitrij Rupel, dr. Peter Tancig, ^stlaneZ ®u^ar' Izidor Rejc, Maks ' iogo Paš in namestnik ministra sr^met Peter Marn, se je najprej Svet c S Pocipredsednikom deželnega lo Paolom Braido (predsednik Pao-tjji^^rPbergo je bil iz zdravstvenih g0v ^Ov odsoten), ki je v krajšem po-srefj11 izrazil željo, da bi podobna Soclp> še okrepila dobre odnose in tj §e0»anie med F-JK in RS. Osnova obm . °ljše stike je gotovo zakon za Pet Ina območja, je dodal predsednik bo t6 e' in izrazil prepričanje, da bo 3jCji 9a tudi prišlo. Za tem se je dele-kfjV Sestala z delegacijo predstavni-°venske manjšine (o tem poro-Sedež ^osebej) in se nato podala na spr6j . deželnega Odbora, kjer jo je Stevji . Predsednik Biasutti skupno s p0 3lIhi predstavniki vlade.
So SgVori so bili dokaj intenzivni in fcbsj 7 Zavlekli preko predvidenega V ^ aključke bodo strnili v protoko-SiidttjjSa sedaj pripravljajo. Oba pred-a' skupno z zunanjima "minis-
Odločen protest rudarjev v Rablju
bje —■ Zasedba rudnika, sta-Kjo rsvljenosti, splošna stavka “o 0j| aki dolini in Pod vilo: to ?klep pden odgovor na nenadni beijji. e^elnega odbora, da se ra-rfote-. Brdnik 30. junija zapre. ' >b 5qSo začeli deloma že izvaja-ttlve ^rudarjev se je spustilo v ?a So 0,0 metrov globoko, drugi Nlstv 2aslombi krajevnega prejle, p 3 2asedli urade in delavca og^3^64! zahtevajo, da De-v s 1 f °d svoje namere in h Sol Vjem delavcev ne pošlje Soli j i no blagajno, pač pa da rt^ej h i°P crnka in svinca vse Svne °kler ne bodo uveljavili’ “To za'cona o rudarstvu. Poni)6 .nezaslišana odločitev,« ’ dei3rIab na množični skupki ‘ tnn‘a^ev in njih svojcev pa : sta ; Sm prebivalcev Predela, ^ TlSi Poredila sindikata CGIL Sa o Za Sornjo Furlanijo. »De-ča S ki^u Se ie izneverila ob-kiSll6,P srl? ie sPrejela na svoje-
v, vlja nr?aaizaij in družbe, ki
V^Ptavifp nike,« je bilo rečeno bShici ogorčenem vzdušju, trt Sla ° Se takrat domenili, da Clii rSK 7enJGna družba v kon-pSa tega ]stki rudnik vsaj do Po?l ^ifhn let3: v tem dasu naj bi lA ^Sai; Preverjali položaj in pSho a.- najkrajšein zamenjati iartIZVodtiiJ3,Vnost z alternativno ibfl0t°vili ' kaiti odinole tako bi i1^31!11!0 zaposlitev ''rtih0 kivlio0 uslužbencem in O' 0benpbie njihovim druži-ip [Jb^izein ^ P3 naj bi uvedli Sajj eo$taiP Prodčasne upokojitve dor)oi^?^avce začasno vpi-''tboISi11 za n"0 biagajno v pri-
J ^vnosti9 n°Vih pr°iZ_
ona prha! Načrta
j1' Pro'2pa — ]
Pi ozjl^ Preusmeritvi prak-^ili 31! tri wma bi stekel šele čez ^ ItrtSdeti kar Pomeni, da bi bp bi zato ifs ta oas brez kru-1	ker
S
jih vsaj en del
S PteveN lTdl sama 150 de-akSk^bjujejo T° bridko izkuš-Stirt3d mLslndikalisti kot bS nVtl0 siMivrektnega odnosa
l“<tlbakovd kata in kot posle-°bijev Z 9°sPodarsko-po-
troma" Carbonejem in dr. Ruplom, sta se po srečanju predstavila na tiskovni konferenci in spregovorila o temah, o katerih sta se delegaciji pogovarjali. Predsednik F-JK Biasutti je uvodoma poudaril, da želi deželna vlada aktivno nastopiti pri rimskih oblasteh, da bi le-ta zavzela aktivna stališča glede dogajanj v Jugoslaviji. Obrazložil je, da sta se delegaciji dogovorili o vrsti vprašanj, ki bodo zaobjete že v prej omenjenem protokolu.
Protokol se začenja z obravnavo vprašanja manjšin. V tem okviru bosta obe vladi proučili skupne pobude, ki jih bodo preverili s predstavništvi obeh manjšin, da bi nato imeli enako stališče do tega vprašanja. V tem okviru je bil govor o Maccanicovem osnutku, o zakonu za Kraški park, o zakonu za obmejna območja in o novem statutu italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Delegaciji sta načeli tudi vprašanje fojb. Strinjali sta se, da je treba oblikovati komisijo strokovnjakov, ki naj poglobi to problematiko. Predsednik Peterle je pri tem dodal, da prav to vprašanje obremenjuje našo preteklost in da ta komisija bi morala imeti širšo razsežnost in se lotiti tudi drugih vprašanj.
Posebno mesto na pogovorih je imelo vprašanje gospodarskega sodelovanja, ki ga sedaj pogojujeta dva nova aspekta: prvi je zakon za obmejna območja, drugi pa privatizacija slovenskega gospodarstva, ki ne bo več podrejeno pravilom realnega socializma ampak pravilom svobodnega trga. Vsi aspekti gospodarskega sodelovanja, ki jih predvideva zakon za obmejna ob-
Adriano Biasutti in Lojze Peterle v pogovoru
(Foto M. Magajna)
močja bodo zaobjeti v »čezmejnem« sporazumu (ki je v pripravi in bi ga morali podpisati v teku meseca marca). Sporazum zadeva tudi italijanske severovzhodne dežele in Hrvaško, protagonista pa bosta Furlanija-Julijska krajina in Slovenija. Ob tem je predsednik F-JK Biasutti dodal, da bo to v veliki meri odvisno od političnega faktorja: ko bo avtonomija Slovenije dosegla visoko raven, se bo tudi sodelovanje s F-JK razvilo na zelo visoki ravni. Zato je v našem interesu, da podpiramo demokratično rast Slovenije in Hrvaške.
Govor je bil tudi o vprašanjih okolja. Slovenija je sklenila, da bo do leta
'95 zaprla nuklearko v Krškem in tudi industrijki obrat v Ilirski Bistrici, ki onasnežuje reko Reko na slovenski in Timav na italijanski strani. Delegaciji sta se pogovarjali o načrtih Intereg, ki imajo na razpolago finančna sredstva Evropske skupnosti, o energetskih problemih, o izmenjavi delovne sile. S tem v zvezi je predsednik F-JK Biasutti dejal, da bo deželna vlada naspo-lila pri rimskih oblasteh, da bi bi slovenske tudi zelo kvalificirane delovne sile v naši deželi ne postavljali na isto raven z delavci izven Evropske skupnosti, kot predvideva zakon Martelli.
Na srečanju je bilo predlagano tudi srečanje v Ljubljani, kjer naj bi enkrat
za vselej rešili problem prometnih zvez. Slovenska delegacija je še predlagala srečanje vseh županov ob meji, ki se morajo poleg splošnih problemov ubadati še z manjšimi, večkrat skupnimi vprašanji.
Poudarjeno je bilo vsekakor, da morata F-JK in RS imeti odločnejšo vlogo v Pentagonali. V več kot triurnem pogovoru sta delegaciji govorili tudi o znanstvenem sodelovanju in kulturni problematiki.
Predsednik Peterle je na tiskovni konferenci podrobneje govoril tudi o manjšinah. Ugotavljamo, je dejal, da z demokratizacijo nastopajo novi časi. Glede slovenske v Italiji, je delegacija Biasuttiju izrazila pričakovanja, da zakonska zaščita ne bi šla pod sedanjo raven pravic, ne v vsebinskem in niti v teritorialnem smislu, kot jo Slovenci v Italiji sedaj imajo. Glede italijanske v Jugoslaviji pa je dejal, da je vesel prebujanja te manjšine in da je to prebujanje povsem legitimno. Italijanska manjšina je živela v ideološko polariziranem prostoru, kar je obremenjevalo njeno delo. V novi slovenski ustavi bo vsekakor imela nič manj pravic kot doslej. Slovenska vlada bo storila vse, da bi se ta manjšina imela dobro. Glede tega vprašanja ima stike tudi s Hrvaško. V teh stikih si prizadeva, da bi na Istro gledali kot na celoto in da bi bila narodnostna skupnost, ne glede kje živi, enako zaščitena.
Predstavniki obeh vlad so nato odgovarjali še na nekatera druga vprašanja
V popoldanskih urah je slovenska delegacija obiskala tržaški sedež BIG, kjer se je pogovarjala z vodstvom podjetja.	ALEKSANDER SIRK
Delegacija IS Slovenije sprejela predstavništvo slovenske narodnostne skupnosti
Manjšina prikazala svoje probleme
TRST — Pred svojim prvim uradnim srečanjem s predsednikom deželne vlade F-JK in njenimi člani, je predsednik Izvršnega sveta Slovenije Lojze Peterle z obširno delegacijo sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji. Na sedežu deželnega sveta ga je v imenu manjšinske delegacije pozdravil deželni svetovalec Bojan Brezigar, ki je v dobrodošlici med drugim poudaril, da manjšina želi izkoristiti te stike, da lahko posreduje svoje želje in pričakovanja predstavnikom matične domovine, ki se nato srečujejo z oblastmi naše dežele. V vseh nadaljnjih posegih je bilo poudarjeno, da so podobni stiki vedno dobrodošli in da bi jih kazalo razširiti še na posamezne sektorje. Z novim zakonom za obmejna območja se bo sodelovanje med F-JK in RS še okrepilo, slovenska manjšina zato želi biti prisotna pri raznih izbirah, ki se je neposredno tičejo.
V imenu Slovenske kulturno-gospo-darske zveze je spregovoril tajnik Dušan Kalc, ki je uvodoma podčrtal, da na matico vedno gledamo z velikim zanimanjem, žal pa je do tega srečanja prišlo v času velike zaskrbljenosti, tako zaradi vojne v Zalivu in dejstva, da se tudi pri nas obujajo nam nasprotne sile, ki so zajele celo deželo. Drugič pa zato, ker smo zaskrbljeni za trenutek, ki ga preživlja matična Slovenija. Tajnik SKGZ je izrazil vso solidarnost in željo, da bi se ta demokratični proces v Sloveniji nadaljeval brez zastojev. Sicer pa smo tudi kot manjšina zaskrbljeni: nimamo še zaščitnega zakona in sploh ne vemo kakšen sploh bo. Soočamo se, je poudaril, s problemom golega obstoja. Nekatere institucije so se znašle pred dramatično situacijo hude finančne stiske. Pritiskamo na to, je še dodal, da bi deželna uprava čimprej odobrila izvršilne norme o zakonu za obmejna območja, ki je velikega pomena tudi za slovensko manjšino in še pred tem zagotovila ustrezna jamstva za v perspektivi koristenja tega zakona.
Na probleme Kanalske doline je goste še enkrat opozoril Salvatore Venosi. Obžaloval je dejstvo da jo je predsednik F-JK izključil iz Maccani-covega zakona in ugotavljal, kako so Slovenci v tej dolini že pod Avstrijo imeli vse pravice, po letu '20 pa jim jih je Italija odvzela. Situacija v dolini ni rožnata, ne na šolskem in niti na kulturnem področju. Tudi v cerkvah se raba slovenščine stalno krči. Z grenkobo je dodal, da je bila Kanalska dolina v slovenskem prostoru vedno pastorka. Treba je torej manj besed in več dejanj, ker časa je malo.
Predstavnica PSI Laura Bergnach je goste seznanila, kako so to stranko dogajanja v Sloveniji močno angažirala in izrazila željo, da bi se demokratiza-
cija v Sloveniji čim prej pozitivno končala. Socialisti delajo v tej smeri, je dodala, in branijo proces, ki se je začel.
Solidarnost sosednji republiki je izrazil tudi v imenu stranke Slovenske skupnosti njen deželni tajnik Ivo Jev-nikar. Tudi on je opozoril na nekaj problemov: razprava o zaščiti se je zopet pogreznila v molk, Slovenci smo sedaj tudi še formalno malo bolj razcepljeni, do zaostritve je prišlo tudi v nekaterih krajevnih upravah. V nadaljevanju je poudaril, da bo glede zakona za obmejna območja imela prav deželna uprava zelo važno vlogo. Govoril je tudi o znanih izjavah goriškega župana Scarana glede zaščite manjšine, ki v Gorici govori eno, v Rimu (za zaprtimi vrati) pa drugo. Dodal je še, da isto velja tudi za zaščitni zakon, ker nekateri politični predstavniki izražajo različna mnenja glede na kraj, kjer se nahajajo. Deželni tajnik SSk je predstavnike slovenske vlade pozval, da bi prihajalo do sektorialnih srečanj s slovensko manjšino, ker le-ta želi biti partner v sodelovanju med F-JK in RS.
Bili ste nam vedno zraven, je gostom dejal predstavnik Beneških Slovencev Viljem Černo, kljub vašemu zanimanju, je dodal, smo še vedno na istem. Izrazil je željo, da bi dežela jasno priznala na osnovi zakona za obmejna območja, da Slovenci v tistih dolinah res obstajajo. Poleg tega še, da bi prišlo do priznanja šolskega centra v Spetru. Beneški Slovenci so v skrbeh, je pristavil, ker je doslej opravljeno delo zašlo v težke situacije. Tudi
Černo se je na goste obrnil s prošnjo, da bi pri deželnih oblasteh F-JK urgi-rali za čimprejšnjo odobritev izvršilnih norm zakona za obmejna območja, ki predvideva finančne prispevke tudi slovenskim ustanovam tega področja. Znano je, je dodal, da je Benečija najbolj nerazvit predel naše dežele. Je bolj zanemarjena kot gorati predeli. Oblasti niso hotele skoraj načrtno pomagati, da bi slovenski živelj v teh dolinah zaživel, je poudaril in dodal, da so Slovenci ustvarili nekatere gospodarske objekte v Reziji in Nadiških dolinah, v katerih je edina možnost obstoja in razvoja teh krajev.
Pozitivna rešitev problemov slovenske manjšine ni odvisna samo od subjektivne volje slovenske, ali italijanske vlade, je dejal predstavnik demokratične stranke levice (bivše KPI) Ivan Bratina. Da jih bomo rešili je potrebno, da si Slovenija utrdi trdna tla na ekonomski ravni, da se nadaljuje sodelovanje med F-JK in RS (v tem okviru je podčrtal, da zakon za obmejna področja ni važen samo za manjšino, ampak za sodelovanje med deželama) in da Slovenija, kar je nujno potrebno, ohrani tisto zanimanje in strpnost do manjšin, kot je bilo doslej in to ne samo zaradi recipročnosti. Opaža se namreč, je dodal, da italijanske Oblasti začenjajo komaj sedaj imeti zanimanje za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Glavni problem za manjšino, je zaključil, je vsekakor zaščitni zakon.
Željo, da bi ti pogovori privedli do pozitivnih rezultatov, je gostom izrazila predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič. Pozvala jih je, da bi te zahteve manjšine iznašali ita-
Delegacija slovenske narodnostne skupnosti je predsednika Peterleta in njegove sodelavce izčrpo seznanila s problemi, ki jo tarejo (Foto M. Magajna)
lijanskim oblastem. Dotaknila se je nato nekaterih specifičnih problemov, od izjav župana Scarana, nad katerimi je SSO izrazila ogorčenje, pa do drugih, ki se neposredneje tičejo Goriške. Vsa ta leta, je dejala, smo bili v veliki stiski: borili smo se na vseh področjih in danes smo končno prišli do nečesar. Predsednico SSO zaskrbljuje dejstvo, da so predstavniki KD že pred 20 leti opozarjali na važnost naše prisotnosti na tem področju. Sedaj kaže, da so na to pozabili in jih je treba zato opozoriti. In v to smer bo tudi sama vložila svoje napore. Govorila je o tragični situaciji v Benečiji, predvsem na šolskem področju, o gospodarskih vprašanjih obmejnega sodelovanja in o razlaščanju zemlje, ki je od slovenske manjšine terjalo velik davek.
V	imenu slovenskih županov naše dežele (vseh je deset) je goste pozdravil Marino Pečenik. Goste je seznanil, da na osnovi zakona 142 krajevne uprave lahko sprejmejo lastne statute in dodal, da bodo v teh občinah skušali doseči dvojezično poslovanje. Te statute pa mora nato potrditi deželna uprava, zaradi česar se je obrnil na predsednika slovenske vlade, da bi v tem smislu posredoval pri slovenskih oblasteh. Tudi Pečenik se je zavzel za srečanja o posameznih sektorjih.
V	skoraj enournem pogovoru so torej predstavniki slovenske manjšine (prisotna sta bila še deželni svetovalec Miloš Budin in župan Rezije Luigi Paletti) iznesla slovenski obširni delegaciji, ki jo je spremljal generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, paleto problemov, s katerimi se ubada. V odgovoru jim je predsednik IS RS LOJZE PETERLE zagotovil, da bo v pogovorih z deželnemi oblastmi podprl te zahteve in izrazil zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki pri nas. Jasno bomo povedali, je dodal, da si predstavljamo tak zakon o zaščiti manjšine, v katerem pravice Slovencev ne gredo pod nivo, ki ga že imajo. Te pravice se ne smejo zmanjšati ne vsebinsko in ne teritorialno, je poudaril in dodal, da bo predsednika F-JK opozoril tudi na Kanalsko dolino. Ob koncu je še spregovoril o »zadevi« Scarano. »Sem za to, je dejal, da se odpovemo obisku z go-riškim županom, ker se je tam ozračje tako skalilo in glede na proteste, ki so bili izraženi, se mi ne zdi oportuno, da grem na napovedano srečanje.«
S tem Peterletovim predlogom se niso strinjali Ivan Bratina, predstavnik PSI Karlo Devetak in predsednica SSO Marija Ferletič, medtem ko ga je podprl tajnik SSk Ivo Jevnikar z utemeljitvijo, da na srečanju ne bo predsednika Dežele Biasuttija, ki-je v popoldanskih urah imel druge obveznosti v Rimu.	* c
Napovedi vremenoslovcev o nadaljnjem sneženju so se sinoči uresničile
Trst in Kras v ledenem obroču
Včerajšnje vremenske napovedi so za danes napovedovale oblačno vreme s sneženjem tudi ob morju. Napovedi vremenoslovcev so se sinoči uresničile, saj je zvečer začelo snežiti tako v mestu kot na Krasu. Iste vremenske napovedi so za včeraj predvidevale povišanje temperature in začasno po-boljšanje vremena z razjasnitvami, kar pa se je, kot se je izkazalo, nanašalo ' predvsem na jutranje ure.
Vsekakor je bilo najhuje v sredo, ko je tudi Trst z okolico zajel hud mraz z burjo in nato tudi s sneženjem. Temperatura je v mestu padla na -8 stopinj, na vzhodnem delu Krasa pa so ponekod izmerili do -13 stopinj. Podobna temperatura je bila tudi včeraj zjutraj, pozneje pa se je vreme nekoliko odtalilo. Padla je burja, ki je dan prej pihala s sunki preko 100 kilometrov na uro, in medlo sonce je zasijalo na s snegom pobeljeno kraško planoto. Termometer se je okoli poldneva dvignil nad ničlo, kar je seveda izboljšalo položaj na mestnih in okoliških cestah.
Ledena ujma je v sredo skorajda paralizirala mestno življenje. V sunkih burje so bile mestne ulice skorajda prazne. Uradi, šole in trgovine so bile seveda odprte, komur pa ni bilo treba od doma, je ostal doma. Dokaz tega so bila prosta parkirišča v središču mesta, kar se ob delovnikih dogaja samo v izrednih okoliščinah, prazni so bili tudi avtobusi, ki so sicer vozili dokaj redno. Ljudje, predvsem starejši, so zapustili stanovanja le v najhujši sili. Prav tako prazno je bilo po kraških cestah, čeprav je bil promet sorazmerno tekoč.
Slabo vreme je seveda povzročilo vrsto težav, čeprav je očitno, da so ljudje in tudi "strukture" danes bol] pripravljeni na mraz kot nekoč. Zaradi mraza so marsikje popokale vodne cevi in gasilci so morali večkrat poseči, ker je voda zalila nekaj trgovin in pritličnih stanovanj. V tem smislu je občinsko podjetje ACEGA izdalo priporočilo, naj stanovalci zavarujejo
števce za vodo in pipe, ki so na odprtem. To seveda ni težko storiti, saj zadostuje nekaj blaga ali pa polistirola. Vsekakor je boljša vnaprejšnja previdnost kot pa vrsta sitnosti, ki nastane, če popokajo vodne cevi. Med najbolj nesrečnimi so bili prav gotovo stanovalci ljudskih stanovanj v Ul. Don Bosco, kjer že nekaj dni ne deluje kurjava. Dejstvo je, da se tamkajšnji gorilniki blokirajo, ko pade temperatura pod ničlo, stanovalci so očitno protestirali in zahtevali od Zavoda za ljudska stanovanja, naj popravi okvaro.
Zaradi sneženja je bilo seveda nekaj težav pri prometu, čeprav je bila večina cest prevoznih. Občina Trst in pokrajinska uprava sta poskrbeli za to, da so posipali najpomembnejše ulice s soljo. Težave so nastale predvsem na najbolj strmih tržaških ulicah, kar se med sneženjem redno dogaja. Ul. Bo-nomeo so na primer odprli prometu komaj včeraj proti poldnevu. Kot smo zapisali, so avtobusi redno vozili, razen tistih, ki morajo po najbolj strmih ulicah; le ti so morali spremeniti običajno pot. Vsekakor je tudi včeraj tržaški župan Richetti zagotovil, da so občinske službe pripravljene tudi na hujše sneženje. Pri tem je opozoril občane na nekatere njihove dolžnosti v primeru sneženja. Tako so na primer lastniki trgovin in stanovalci hiš dolžni počistiti pločnike. Med dolžnosti spada tudi previdnost avtomobilistov, ki naj gredo na pot le, če je to nujno.
V šolah je pouk potekal z običajnim urnikom, v sredo ni bilo pouka le na liceju "Carducci", kjer so popokale cevi in zato ni bilo kurjave.
Zaradi snega so zabeležili tudi vrsto avtomobilskih nesreč, pripravili pa so se tudi na Rdečem križu, kjer so opremili nekaj rešilcev z zimskimi gumami. Čeprav se čudno sliši, je bilo več težav z železniškim prometom, saj so zmrznile kretnice in so zato s težavo preusmerjali vlake.
Po nekaj letih premora je v letošnji ostri zimi sneg pnovno pobelil Trst in njegovo okolico. V sredo popoldne je celo tržaško pokrajino zajel neobičajno nud snežni metež, ugriz zime pa so še zlasti poudarjali siloviti sunki burje, ki so mestoma dosegli hitrost 100 kilometrov na uro. Po dnevnem zatišju pa je sinoči spet začelo snežiti. Na zgornji sliki (foto Montenero) belo tržaško nabrežje, spodaj (foto Magajna) bele njive pod Gročano
Pokrajina Trst delno že predala občinski upravi socialne službe
Na srečanju s predstavniki vir , javnega obveščanja je pokrajinski o bornik za socialno skrbstvo ^arj. Martini objasnil delovanje svojega o borništva v letu 1990, nato pa je nak zal tudi smernice, po katerih nam® va Pokrajina Trst postopno predah ^ činam socialne službe, kot to za^te u nov deželni zakon o javnih upraV ■ Podpredsednik Pokrajine Giovan. Cervesi je v uvodu sestanka z n° . narji dejal, da želi pokrajinska uPr^lS. pomiriti vse porabnike socialnih lug, saj bo vsem zajamčeno nepretrg no delovanje struktur, ki sicer ne h več pokrajinske. Pri tem je treba se da poudariti dejstvo, da je Pokra) že predala tržaški Občini vse PoS zadevajo skrb za fizično prizadete ^ be. Pokrajinska uprava je tudi P05ae bela za nove pogodbe za za“rJv, spremljevalcev in socialnih dela^
Za sedaj pa bo Pokrajina še skrbela ^ druge primere socialnega skrbstva je za pomoč mladoletnikom, nezatjni-skim materam, Romom in PriPa°ra-kom etničnih skupin Sinti, ter za uP^. vo stanovanjskih skupnosti. Gr.e jo kakor za začasno preložitev, saj tudi te dejavnosti prepustili 0° ^ vendar šele potem, ko bodo zakl) še kar zapletena pogajanja.
n«'
iala'
Pokrajinska uprva bo moral® ^ mreč poskrbeti za »selitev« perso za finančno podporo, ki pritiče P p0 mernim resorjem, ter za struktur®' ^ prvega skupnega koraka je prlsJ aCjjj januarja, so sta se sestali deley s0 Pokrajine in tržaške Občine. Takf se. sklenili, da bodo Občini odstopu ^ dež - ki je last Pokrajine - bivšeg ^ se misariata na Ul. Pisoni, sedaj P jo bodo morali tudi sestati zato, “a nj)i uredili vprašanje pretoka den sredstev.	.	, J9
Odbornik Martini je tudi dej ^ je pokrajinska uprava podaljšala s nadaljnjih devet mesecev
šestindvajsetimi vzgojitelji, ki 5 . ti)i' "	, najso
kom“0atc0i.Se.>
Na Deželi srečanje o vrsti problemov škedenjskega obrata
Deželna odbornika za industrijo Ferruccio Saro in za načrtovanje Gi-anfranco Carbone sta se v teh dneh sestala s predstavniki tržaške občinske uprave, družbe »Altiforni e Ferriere di Servola« iz grupe Pittini in s komisarjem tržaške Krajevne zdravstvene ustanove Domenicom Mazurcom. Sestanek sta sklicala z namenom, da bi - na osnovi nedavnega sklepa deželnega odbora - preverili probleme, ki zadevajo procese prestrukturiranja, privatizacije in relansiranja oziroma razvoja škedenjske železarne. V tem okviru je tekla beseda o dobavi vode za industrijske namene, o cestnih in o železniški povezavi obrata, ki je neobhod-no potrebna za prevoz surovega železa med obema Pittinijevima obratoma v Osoppu oziroma v Skedenju.
Na sestanku, ki se ga je med drugimi udeležil tudi pristojni tržaški občinski odbornik DAmore, so sklenili, da bodo o vseh odprtih vprašanjih v naslednjih dneh sklicali še vrsto srečanj, zaključke katerih bo odbornik za industrijo Saro nato predložil v razpravo deželnemu odboru.
Večina izvoljenih predstavnikov bivše KPl se je že odločila za pristop k novi DSL
Razhajanja, ki spremljajo ustanovitev Demokratične stranke levice in vzporedno gibanja komunističnih krožkov, ne bodo povzročila "potresov" v tržaških izvoljenih telesih, kjer se je velika večina nekdanjih članov KPI že med kongresnim soočanjem opredelila za novo levičarsko stranko. Bolj zapleten pa je položaj po posameznih sekcijah, posebno v tistih (kot npr. v Dolini in v Križu), kjer so na nedavnih kongresih prevladali Oc-chettovi nasprotniki in kjer so nekateri krajevni voditelji že pred kongresom v Riminiju napovedali, da ne bodo pristopili k DSL. Tudi med temi pa nihče ne mara govoriti o razkolu, kvečjemu o bolečih odločitvah in ločitvah, ki pa ne bi smele (vsaj za sedaj) negativno vplivati na delovanje med bazo, saj gre v veliki večini za ljudi, ki dolgo let sodelujejo v političnem življenju. Jasnejšo sliko o realnem položaju po sekcijah bivše KPI pa bomo imeli le v prihodnjih dneh, saj velika večina njihovih odborov še ni vzela v pretres nastale situacije.
Vsi trije deželni svetovalci (Miloš Budin, Perla Luša in Ugo Poli), ki so
bili izvoljeni v tržaškem volilnem okrožju na listi KPI, so pristopili v DSL. To velja tudi za pokrajinske svetovalce, vključno z Andreo Spaccini-jem, ki se je med kongresno razpravo zavzemal za ohranitev imena in simbola KPI. »Tako med kongresnim soočanjem kot tudi sedaj odločno naspro-
Danes skupščina Occhettovih pristašev
Pristaši Occhettove resolucije na nedavnem pokrajinskem kongresu KPI se bodo sestali drevi ob 20.30 na sedežu v Ul. Capitolina 3, da bi poslušali poročila o poteku pravkar zaključenega vsedržavnega kongresa in določili smernice bodočega dela. Sestanek, ki je bil prvotno sklican ob 17.30, so odložili za nekaj ur, da bi počakali na zaključek vsedržavnega sveta DSL, ki mora izvoliti novega tajnika stranke.
tujem škodljivi logiki razkola. Zaradi tega sem tudi pristopil v DSL in se počutim polnopravni član svetovalske skupine te stranke. Marsikaj bo treba seveda še razčistiti in to bom tudi čimprej naredil v okviru svoje svetovalske skupine«, nam je glede tega povedal Spaccini. V novo stranko pa je vstopila celotna svetovalska skupina v tržaškem občinskem svetu, vključno s svetovalko Antonio Zanin, nekdanjo privrženko "fronte za ne" in ki se danes prepoznava v stališčih Pi-etra Ingraa.
V devinsko-nabrežinskem občinskem svetu sta v DSL pristopila načelnik skupine Giorgio Depangher in Lu-ciano Ceschia. Svetovalka Stanka Mo-kole nam je izjavila, da ima glede vstopa v novo stranko trenutno še zelo velike pomisleke, nima pa nobenih dvomov, »da bo še naprej kot doslej sodelovala z vsemi tovarišicami in tovariši, vključno s tistimi na občini. Če bom kdaj odstopila iz občinskega sveta, tega gotovo ne bom tega naredila iz političnih razlogov«, nam je povedala. Ivo Širca, ki se je med prvim kongresnim soočanjem opredelil za
F sredo zvečer je bil skupni redni občni zbor ŠD Sokol in KD Igo Gruden
Delovni uspehi in težave nabrežinskih društev
Športno društvo Sokol in Kulturno društvo Igo Gruden sta imela v sredo zvečer v prostorih domačega društva svoj redni občni zbor. Kljub slabemu vremenu, ki je marsikomu onemogočilo udeležbo, je prišlo na ta pomembni mejnik v dejavnosti domačega društva kar lepo število članov. To je tudi potrdilo pomembnost društvenega delovanja tako na področju kulture, kot tudi športne dejavnosti, ki je v tej občini močno razvejana.
Štiri glavna poročila so na občnem zboru podali predsednik Pavel Vidoni, tajnik Mitja Terčon, za športno društvo Niko Pertot in za kulturno dejavnost Matej Caharija.
V imenu drugih društev in organizacij so občni zbor pozdravili Stojan Sosič za SK Devin, prof. Križman za ŠD Kontovel, arh. Marino Kokorovec za ŠD Polet, Edi Kraus za ŠZ Jadran, Marino Košuta za' Jadralni klub Čupa, Jože Peterlin za Združenje Sloga in za ZSŠDI ter Bojan Brezigar kot podžupan devinsko nabrežinske občine.
Danes se bo na društvu sestal odbor, ki bo izvolil tudi novega predsednika in ostale glavne predstavnike društva. V odbor so bili izvoljeni: Matej Caharija, Tomaž Caharija, Nevenko Gruden, Livio Lesiz-za, Niko Pertot, Vasja Pertot, Mitja Terčon in Pavel Vidoni; v nadzorni odbor pa Vladimir Caharija, An-tek Terčon in Savo Ušaj.
Pomembno je bilo poročilo predsednika, ki je poleg številnih problemov, ki zajemajo dejavnost društva, ki vključuje tako kulturno, kot športno dejav-
nost, načel tudi problem sponsorizacije naših kulturnih in športnih društev. Ekonomska in politična kriza v matični domovini negativno vpliva na naše zamejsko gospodarstvo, je dejal Vidoni. Naša podjetja morajo iskati nove poslovne partnerje v drugih državah, da bi si opomogle iz sedanjega težkega položaja. Ta kriza, je poudaril, neposredno vpliva tudi na naše kulturno in športno življenje, saj vodi večina naših društev svojo dejavnost prav s finančno podporo omenjenih podjetij. Nastale so tako številne težave pri plačevanju raznih stroškov, davščin in drugega, ki jih je društvo Igo Gruden uspelo rešiti z veliko naklonjenostjo naših gospodarskih podjetij in ustanov.
Predsednik Vidoni je omenil tudi politični položaj v devinsko nabrežinski občini in pismo, ki ga je društveni odbor poslal županu Locchiju v zvezi z dvojezičnimi osebnimi izkaznicami. Osrednji del svojega govora je predsednik posvetil vprašanju izgradnje novega društvenega sedeža, katerega načrt je bil že odobren, zbran tudi del denarja za začetek gradnje, do katere pa do danes na žalost še ni prišlo. Omenil je tudi dejavnost društva na športnem področju, kjer je še posebej poudaril uspešno sodelovanje z drugimi društvi in veliko število deklet, ki obiskujejo odbojko; na koncu pa se je zahvalil občinski upravi, Hranilnici in posojilnici v Nabrežini, podjetjem Indules, Franko in Švara Mastem, kot tudi vsem tistim članom, ki so z denarnimi podporami in prostovoljnim delom stali ob strani odboru pri vodenju društva.
Tajnik Mitja Terčon je v svojem poročilu omenil vrsto društvenih pobud v pretekli delovni dobi: otroški poletni center, tradicionalni društveni praznik na odprtem, gostovanje košarkarskega društva iz Liebohvic na Češkem, dva turnirja v košarki, enega v odbojki in tri v balinanju ter več pevskih, gledaliških in glasbenih večerov.
V poročilu o kulturni dejavnosti je bila pozitivno ocenjena ponovna oživitev dekliškega zbora, ki naj bi zapel na letošnji spominski proslavi 10-letnice smrti priljubljenega pevovodje Sergija Radoviča nekje v mesecu maju. Pohvalo si je zaslužil tudi moški pevski zbor, ki je opravil v pretekli sezoni več uspelih koncertov. Trenutno poteka vsa dejavnost, je dejal Caharija, v pripravah na Dan slovenske kulture, na katerem se bo društvo spomnilo 10-letnice smrti zaslužnega kulturnega delavca Stanka Devetaka. Na to obletnico se bo društvo spomnilo nekaj kasneje tudi z uprizoritvijo veseloigre, ki jo bo pripravila domača dramska skupina.
Poročilo o športni dejavnosti je predstavil Niko Pertot, ki se je naprej zaustavil pri odbojki, pri kateri prva ekipa že drugo sezono nastopa v C2 ligi. Omenil je pozitivno dejavnost najmlajših košarkarjev, kot tudi košarkarski ekipe, ki je v lanski sezoni napredovala v promocijsko ligo, pa omenil še balinarje, ki so nastopili na zamejskem prvenstvu, pa tudi na drugih turnirjih pri nas, kot v Sloveniji.
NEVA LUKEŠ
"fronto za ne", med zadnjo r pa se je vzdržal, opozarja, da sVgtO' pozabiti, da so bili vsi občinsk ^ 0i valci izvoljeni od ljudi in }ot t^0' strank. V DSL še ni pristopil' 0je' ker ima vtis, da je nova stran ^ ifl dovala od KPI predvsem n^stn°stl slabosti ter zelo malo lepih obi’11 Ostal bo vsekakor še dalj® . sicUp' skem svetu in v isti svetovala ^^9» ni kot doslej, glede dogajanj ra^ kem pa nam je povedal, »da trgašKj me, kako se je lahko večin® c[,et nasprotnikov in kritikov' senat0<l_
tako prilagodila stališčem Armanda Cossutte. Če hoč
r

nostavljati, se jaz vsekakor z,„., nutku čutim mnogo bližj® v^ Nica Coste kot stališčem F®	•
falcona«.	uetns°t;L
V dolinskem občinskem s.,j v člani nekdanje KPI Pxist°?j\\\e& vključno s svetovalcem W1 nisom, nekdanjim pristašem	y
ne", ki pa je kasneje PodPrsj,nb0law,li bo strankinega imena in. eia ajNr, Miljah kot znano KPI m in't0^fisU svojih uradnih občinskih ® jj v ^.jjj ki so ves povojni čas sodel . volje j(;0 Frausin. Velika večina	s
predstavnikov, ki so im® vjcijučI’jr KPI, je pristopila v DSU sVOj£a ji, Fulviom Zuppinom, ki se J rgdl°^i)' rekel proti Occhettoviin P j, )e g0. Neznanko predstavlja v	p;r
ciano Tremul, nekdanji^ aii hajj ^
bornik, ki se še ni iziaa"JicO. stopil ali ne v ^^bru, gd£l< biU n®l|d
KPI izvoljeni na napr®vJJu so ^'p,
siopu au ne v uuv« -Zgoniku in na R®Penta kHani* •- v kot v Miljah, so bili ^
zgoniškem občinskem s n(jr®! ni nekdanje KPI že na -.-uef1

IŠK®1" eV
prir^rDSUnai^^
KO1**'« tt®-
gresu sekcije KPI v f-"P'inSKi nega delegata za p°h 1 izvolili pristaši Ingraa na z „ k(3 bo verjetno vplivalo	valce
nekaterih občinskih s	.
rajonskih svetih. Sod	n®) jfi š .
cijskih kongresov bo Se&L^f. v rajonskem svetu z ja(jah h Ano, kjer so močno delo^e iZv vS1 0 a-
/AI1U, IVJCI	— \rt\T
senatorja Cossutte, tudi za Sv. Ivan, kje
Ijeni svetovalci na , oSti. ; .,an» 'm gim slovenske nar jjeni nem Krasu so vsi ^odn^ ^ pristopili v DSL' se je na^ed ^0f-rajonskem svetu p eden M1
Ijenih svetovalcev le ul za F
grešno razpravo opreo	c f.
Ingrao
,-Cossutta.
Tržaški občinski odbornik Cecchini odgovarja na kritike
»Ce ne bi omejili prometa v mestnem središču, bi se Trst povsem zadušil«
1990 je avtomobilski
28- oktobra
ca?1116* v središču mesta doživel prav-0 revolucijo. Občinska uprava je (et?et rn°čno omejila v Terezijanski 2ei ; kar je povzročilo mestoma tudi tm°	reakcije, zlasti v vrstah
jihKCeV	Trtnikov, ki menijo, da
V “odo občinski ukrepi oškodovali, obi -n^ številki našega dnevnika smo 'Zrn ** Pritožbe in poglede nekaterih ed njih, tokrat pa smo se obrnili na
Slavni
voluc
tega pobudnika te »prometne re-skeUClie<<' se pravi na tržaškega občin-C S® odbornika za prevoze Eralda 2von ^ja' sbšimo tudi drugo plat
<lob<**>0r.n**s Cecchini, potekli so že 4vjri trije meseci od nove ureditve stertf®°bilskega prometa v mestnem kakšen je vaš dosedanji
Sv,?6*0 dober, saj je mesto izboljšalo pt0 b*valni standard. Izboljšal se je et' zmanjšala se je stopnja ones-katp ■ ^ ugodno pa vplivajo tudi ne-p0. *. °krasitveni oziroma ureditveni PrpjSb ki jih bo v najlepših mestnih 'kih 6 treba še izpopolniti. Po poda-v (jis katerimi razpolagamo, trgovina j^^bru ni zabeležila občutljivej-nnar.Pad°v. Če je do tega prišlo v ja-iskay 1 Pa bi po mojem bilo zgrešeno ^vzroke v novi prometni ureditvi. Vrst! ■ 6 naibrž treba pripisati v prvi ]UgJn Predvsem zmanjšanju števila heg °Vanskih kupcev, ki se v tem Veijv ku ubadajo doma z objektivno bii0, hujšimi problemi. Sevefte pa bi a tudi upoštevati, da je januar trgovce navadno slab mesec.« 'kito* i se P° vašem trgovci tako Pl5e uleio? Je res, kot med drugim udprtem pismu predsednik "agnj 1* Unione commercianti Do-St4vttik/n kukor pravijo tudi pred-Slovenskega deželnega gos-Hovo keg® združenja, da so bili do-»V j kt razni "blažilni" ukrepi? tePov smo že sprejeli vrsto uk-' 111 naj bi omilili morebitne ne-
gativne posledice nove prometne ureditve na trgovino in obrtništvo v središču mesta. Te ukrepe bomo vsak čas uresničili. Tako bomo podaljšali dovoljeno parkirno dobo za obrtnike in trgovske potnike, omogočili bomo kupcem, -da se pripeljejo s svojimi vozili do trgovin in delavnic za dovoz in odvoz večjih tovorov ipd.«
Kritiki vas pogosto obtožujejo prevelike improvizacije...
»Ta kritika je neosnovana. O novi prometni ureditvi smo na dolgo in široko razpravljali v občinskem odboru, v občinskem svetu in v pristojni komisiji.«
Resnica pa je, da ste na novo uredili promet v Terezijanski četrti, ne da bi predhodno izdelali in odobrili novega prometnega regulacijskega načrta za celotno mesto.
Premier Lojze Peterle danes predava v Trstu o bodočnosti Slovenije
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle bo po sredinem obisku v naši deželi danes spet Trstu, tokrat kot predavatelj. Na vabilo dekana fakultete za politične vede tržaške univerze prof. Domenica Coccopalmeria bo namreč predaval na temo »Slovenija med Evropo in post-Jugoslavijo«. Srečanje s slovenskim premierom bo ob 16.30 v učilnici Bachelet na Novi univerzi (Trg Evropa 1, prvo nadstropje). Za predavanje vlada veliko zanimanje, saj zadeva vprašanje, ki je velikega pomena za bodočo usodo tega dela Evrope in ki se prav v teh dneh postavlja na posebno pereč način.
»Drži. A pripomniti je treba, da bi "demotorizacijo" prometa v mestnem jedru moral predvidevati kateri koli nov prometni načrt. Danes ni mesta v Italiji, kjer bi tega ne delali ali vsaj imeli v načrtih, in to že zaradi zdravstvenih razlogov. Poleg tega naj spomnim, da smo lanskega oktobra dali tehnikom nalog, naj izdelajo nov prometni načrt, ki bi zamenjal stari načrt SOMEA iz leta 1975.«
Mnogi opozarjajo, da bi morali predhodno urediti nova parkirišča, saj sedanja še zdaleč ne zadoščajo potrebam.
»Strinjam se, da ni dovolj parkirišč. Kritiki imajo v tem primeru prav tudi zato, ker se je občinska uprava dejansko lotila problema z zamudo in se je povrh preveč obotavljala. Zdaj so vsekakor nekateri sklepi že sprejeti, in sicer za ureditev novih parkirišč pri 'centru Dreher, pred sodiščem, v bivši tovarni motorjev in v Ul. Capitelli. Upam, da se dela ne bodo zavlekla. Storil bom vse, kar je v moji pristojnosti, da se to ne bo zgodilo. Gotovo pa bo treba urediti še druga parkirišča, od katerih eno, če že ne dve, v mestnem središču. Mimogrede naj povem, da območje Kanala pred sv. Antonom Novim ne pride v poštev, pa čeprav so se nekateri pojavili z načrtom, da bi tam zgradil podzemsko oziroma podvodno parkirišče. Za tisto območje smo že odobrili drugačne načrte, ki jih je treba postopoma uresničiti, nikakor pa ne več spreminjati.«
Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da ste novo prometno ureditev sprejeli in jo izvajate na preveč drastičen način?
»Mislim, da ko se nekaj odloči, je treba to storiti brez polovičarskih ukrepov. Zdravnik, ki je usmiljen, ne dela v korist pacienta, lahko ga celo ugonobi. In promet je bil v tržaškem mestnem središču že tako kaotičen, da bi lahko Trst povsem zadušil.« (mb)
^ncinske bone tahko dobimo ^mo še danes
Jio ol^Ijtoe avtomobilste mora-aaii (j ,Zoriti, da bodo jutri prene-i4’ ds®111'.bencinske bone, skrat-hah 5e zactoji dan, ko si lah-S° iih r,ay.'nt° bone. Razdeljevati V 0bči ričsli 15. januarja in sicer ?ežu Nhih izpostavah in na se-
1 OkaU,°niobilskega kluba ACI
n .ih občinah razdeljujejo l5gen a županstvih. Letošnji kon-j J® po količini približno dav?S^emu: vozila z več kot .6juiej 'toi konjskimi močmi if1.4 z V, Približno 700 litrov, vo-">bli4®aPi močmi pa prejmejo '4«a be btrov bencina. Tudi 4t>daj. |nc*na je nespremenjena, t 'eihilt Jrito zaradi tega mnogo /SovifKt am predsednik Tržaške 4 20. „ a zbornice Tombesi je da vmbra lani omeni mož-It ^tiri se cena neobdavčene-‘N. gčtoa povišala za 100 lir na fehftik v mestu vzbudilo val j.riga ni? tako so na seji razšir-Natnj^Pon* Zbornice, ki je bila
aria, zamrznili i
Predlogi PSI za rešitev odprtih problemov Krasa
0 fojbah ostala prikrita z^1 Političnih špekulacij desnice
istrskih skupnosti ter Krožek za ekonomske %oJ'4zPrav 6 >>Ezio Vanoni« sta priredila v sredo zvečer . so nr°j>>Eo)be: politika in zgodovina«. Ob tej pri-[■ obi *n ki tovili tudi knjižico, ki jo je založil krožek liSfNje J v celoti posvečena vprašanju fojb. V knjižici r4 PteKrc ZPrava' ki jo je tržaški občinski svet 4. se-^ ^iižice J6^a 'eta posvetil temu vprašanju. V drugem b Cas. Pa so objavljeni prispevki zgodovinarjev
hNoP?zdravu Si)a1zzaliia ter FogarJa.
,M)$L bar,- , ^ Pokraiinclrorra orIHnri
Problemi tržaškega Krasa so bili predmet razprave na pokrajinskem sedežu PSI, kjer so se zbrali tajnik Ales-sandro Perelli, predsednika obeh kraš-kih rajonskih svetov Renato Busetti in Michele Turitto, tajnik vzhodnokraške sekcije PSI Dreossi in občinski odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini. V odgovor na ugotovitev o hudih zamudah občinske uprave glede nekaterih nujnih posegov v prid kraškega prebivalstva, so se tržaški socialisti dogovorili, da bodo sprožili politično akcijo, s katero naj bi v čimkrajšem času prišli do konkretnih rešitev za urbanistične probleme, za cestne zveze, greznično omrežje in javno razsvetljavo, skratka za vprašanja, ki tarejo vse kraško ozemlje. Razpravljale! so sicer upoštevali težave finančnega in birokratskega značaja, ki so glavni vzroki za zamude pri odpravljanju teh problemov, vendar je ponekod - kot npr. na območju Ville Carsie - pomanjkanje primarne urbanizacije nevzdržno.
Občinski odbornik za urbanistiko Cecchini je nato orisal projekt za nov polifunkcionalni storitveni center na
Opčinah, ki bo služil za ves kraški del tržaške občine. Ta realizacija - je poudaril Cecchini - sodi med upravne obveze Občine in v program njenih del, zato bo izvedena v zelo kratkem času, še posebno, ker je deželni odbornik Carbone že napovedal finansiranje tega projekta na osnovi zakona, ki ga Dežela pripravlja za kraško ozemlje. Cecchini je orisal še predloga za izgradnjo obrtniškega in športnega centra, medtem ko je sekretar Perelli podčrtal, da bo stranka rešitvi problemov Krasa dala prednost tudi z novima upravama na Občini in Pokrajini. Glede na resnost problemov, ki tarejo kraško planoto - je dodal Perelli -bomo namreč morali od rednega preiti k izrednemu upravljanju tega ozemlja.
Po mnenju tržaških socialistov pa gre zavrniti kot škodljivega predlog o ustanovitvi občine Opčine, medtem ko je treba podpreti racionalizacijo in decentralizacijo občinskega ozemlja, ki je v skladu s predlogom za reformo občinske odbornice Pittonijeve in ki daje več pooblastil in učinkovitosti delovanju rajonskih svetov.
bese , u Pokrajinskega odbornika Dello Russa je S je*?1 °bc'načelnik svetovalske skupine KD v NavnaStCem svetu Giuseppe Pangher, ki je menil, Ti ' o t'4vhost ,azPrava v občinskem svetu dokaz, da je
§5 t4S0 trag S°riZrelHtd>f wk0 °Tkano razpravlia
> st4| '■e ra2J=! Lmh dogodkih, kot so bili povojni poboji.
('QVi erentnaVe' I6 riejal, bodo pomagale Trstu, da bo k;'1tW4ar Ra a točka za vse vzhodnoevropske države, •k«4 v foe on ‘topo poudaril, da fenomen fojb lahko tj*4°bo Prvi nnirav.to.imo) samo v sklopu vrste dogodkov, k?6 u<i e celi °vfoi tega stoletja spremenili politično pNv ,?eritv6 ne' Fojbe naj bi bile sad določene stalinis-'evNli '*aho p0cEtoih jugoslovanskih revolucionarnih vJAiih PQboji>1 _09ar je opozoril na dejstvo, da resnica o ^ S ^''ličnik tržaškem ter v Istri še ni znana zaradi ^aV4ise?iZablja h šPekulacij, predvsem desnice. Slednja k j Ni »Nno f,,3 f.° bife fojbe med drugim tudi odgovor 541 Nis, tozis)..,. tono strahovlado. Zgodovinar Roberto bi, ?v0i(C.' da So , i.6 dogodke v Istri po 8. septembru 1943, se v>rne„“e tokratne likvidacije posledica posku-6rietn0 , Pfeobrata državne ureditve, in opozo-testiiCe o90dovinarji ne bodo nikdar dokopali do
Neobičajno ostra zima ogroža predvsem starejše prebivalce
V	teh dneh, ki jih tudi na Tržaškem označuje hud mraz, imajo velike zdravstvene težave zlasti starejši prebivalci. Vsakodnevno žal prihaja do smrtnih primerov, ki seveda niso nujno vezani na neugodne vremenske razmere. Včeraj je v svojem stanovanju v Ul. dei Giardini 39 umrl 90-letni Agostino Michelazzi, ki ga je obšla nenadna slabost. Njegova žena Zdenka Sancin je okoli 14.50 poklicala Rdeči križ, vendar pa zdravniki Agostinu Michelazziju niso mogli več pomagati. Po moževi smrti je postalo slabo ženi (rodila se je leta 1919) in so jo zato prepeljali v glavno bolnišnico. Vendar pa njeno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
V	sredo zjutraj sta umrla dva starejša prebivalca: malo po osmi uri se je na cesti v Žavljah zgrudil na tla 83-letni Salvatore Marzari iz Oreha 24. Kljub hitri pomoči je umrl med prevozom z rešilcem v Glavno bolnišnico. Malo po deveti uri pa je umrla tudi 84-letna Ana Faj Pertot s Kon-tovela 7, ki ji je postalo slabo doma. Mož jo je najprej hotel peljati v nabrežinski Sanatorij, ker pa se je ženino zdravstveno stanje poslabšalo je poklical rešilec UME, vendar pa je bilo vsakršno prizadevanje zaman.
Obsojen zaradi mamil
Na tržaškem sodišču so včeraj zaradi posesti mamil obsodili tridesetletnega Fabia Marandona na dve leti zapora in na plačilo 3 milijonov globe. Marandona, ki stanuje v Ul. Udine 40, so aretirali konec januarja v njegovem stanovanju. Agenti so mu prišli na sled po dolgih zasledovanjih. Ko so vdrli v stanovanje, je Marandon skušal v ustih zakriti 5 gramov heroina, med preiskavo stanovanja pa so agenti našli še 1 gram kokaina, 1,2 gr marihuane in razna sredstva za pripravo doz mamil.
V stanovanjskih blokih IACP veliko okvar zaradi mraza
Hud mraz, ki pesti tudi naše mesto, povzroča vrsto nevšečnosti. Zaradi neobičajno nizke temperature je namreč popokalo veliko vodovodnih cevi in ogrevalnih sistemov, zaradi česar so seveda številni prebivalci bili brez pitne vode oziroma so prezebali. Takšnim okvaram so seveda izpostavljana vsa poslopja, vendar pa verjetno ni povsem slučajno, da je do večjih okvar prišlo v stanovanjskih zgradbah IACP.
Tako je npr. že pred tremi dnevi odpovedalo centralno gretje, ki oskrbuje stanovanja IACP v Ul. Don Bosco. Gre za poslopja od številke 7 do 31 in od 2 do 32, v katerih stanuje približno 300 družin. Kljub temu, da je bilo podjetje Veco, ki je odgovorno za vzdrževanje centralnega gretja v zgradbah IACP, večkrat opozorjeno, da je v Ul. Don Bosco prišlo do okvare, zaenkrat še ni ničesar ukrenilo.
Slabo pa so ogrevana tudi stanovanja, tudi teh je približno 300, v ljudskih gradnjah v Ul. Molino a vento in Ul. del Veltro. Kot opozarja sindikat najemnikov Sicet, je v teh dneh povprečna temperatura v teh stanovanjih + 9 stopinj Celzija; za gretje pa vsaka družina plačuje 80.000 lir na mesec.
Trieste Oggi včeraj tiskan izven Trsta
Zaradi vsedržavne stavke tiskarskih delavcev včeraj v Italiji ni izšel skoraj noben časopis. Edina izjema poleg redkih listov, ki jih izdajajo zadruge novinarjev in tiskarjev, je tržaški dnevnik Trieste Oggi, ki ga izdaja družba Fiet. Za fotostavek skrbi podjetje Elleci, katerega uslužbenci včeraj niso stavkali, za tisk pa običajno družba Edigraf, ki tiska tudi Primorski dnevnik. Včeraj pa je bil Trieste Oggi tiskan izven Trsta, ker so se uslužbenci podjetja Edigraf pridružili vsedržavni stavki za obnovitev delovne pogodbe in niso prišli v službo. Časopisu je priskočilo na pomoč tudi vreme, saj se je v nočnih urah nevihta polegla, tako da so lahko pravočasno peljali filme z odtisi strani do tiskarne izven Trsta in pravočasno pripeljali v mesto natiskano naklado.
t
Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona
Ljuba Lovriha por. Žerjal
Pogreb bo danes, 8. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Miro, hči Davorina, zet Denis, vnukinja Romina in drugo sorodstvo.
Boljunec, 8. februarja 1991
Žalovanju se pridružujejo sestra Danila, nečak Claudio Kofol z družino, Srečko in Marija Žerjal, družina Vidonis in družina Suraci.
Ob težki izgubi drage mame Ljube izreka iskreno sožalje Davorini, zetu Denisu in družini
sekcija PSI Dolina
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga žena, mama in nona
Ana Faj por. Pertot
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalostno vest sporočajo mož Karlo, sin Štefi z Jano in malo Terezo ter ostalo sorodstvo.
Kontovel, Šarengrad, 8. februarja 1991
-J- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga
Marija Škapin vd. Primožič
Pogreb bo danes, 8. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči nečakinji Mirka in Slavka z družinama
Trst, 8. februarja 1991
Žalovanju se pridružujejo Laura, Ivan, Ingrid in Marko Ban
Žalovanju se pridružujeta
družini Husu in Tossutti
t
Dne 6. februarja nas je zapustil naš dragi
Alojz (Gigi) Germek
Ob prerani izgubi drage matere in tašče izreka Štefiju in Jani ter njuni družini občuteno sožalje
ŠD Kontovel
Ob izgubi drage mame Ane
Pogreb bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo ljubljena žena Silva s sinom Sergijem, sestra Jolanda in vsi sorodniki na Tržaškem, v Argentini in v Avstraliji.
Trst, Prosek, 8. februarja 1991
izreka svojemu trenerju Štefiju Per-totu in družini globoko sožalje
ŠD Primorje
Ob hudi izgubi drage mame sočustvujemo z našim trenerjem Štefijem začetniki FC Primorje s starši
Kolegi Radia Trst A izrekajo Sergiju Grmeku iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
■ Zapustila nas je
Maria Duše Sancin vd. Coretti
8. 2. 1989	8. 2. 1991
■ Pred dvema letoma nas je zapustil dragi profesor
Adolf Šušteršič
Z brezmejno ljubeznijo se ga spominjajo
žena, hčerka z družino, sestre in ostalo sorodstvo.
Trst, Jeruzalem, Ljubljana, Koblenz, 8. februarja 1991
(DUŠA)
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Mercedes in Wanda, zeta Claudio in Franco, vnuki Mauro z Monico, Ful-vio z Lauro, Marzia in Lorella, sestra Milka, svakinji Ernesta in Mar-cella ter vsi sorodniki.
Trst, 8. februarja 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Kakovostna vina v novi Parovelovi prodajalni
Podjetnosti našim pridnim ljudem ne manjka. O tem nas znova prepričuje vinogradniška družina Zorana Paro-vela iz Mačkolj, ki je svojo podjetniško dejavnost v ponedeljek obogatila še z odprtjem trgovine buteljčnih vin, žganih pijač, likerjev, piva,- sadnih sokov in mineralnih vod ter raznih sladkarij. Tako je družina Paro vel svoji sodobno opremljeni kleti, v kateri je v zadnji vinogradniški sezoni predelala in dodelala okrog 500 hektolitrov kakovostnega belega (70%) in črnega (30%) vina (malvazije, sauvignona, re-foška in merlota ter še drugih sort in penečega se vina) in prodajnemu skladišču v Ul. Petronio, dodala še tretji obrat. Pri tem pa je treba v dokaz marljivosti poudariti, da je vsa dejavnost vodena družinsko. Zoran je seveda motor,, klet in vinifikacijo v njej upravlja sin Euro, enolog, ki se je izšolal na srednji kmetijski šoli vinogradniške smeri v Gradišču ob Soči, up-ravno-pisarniške posle v prodajnem skladišču vodi hčerka Elena (z nekaterimi nameščenci), novo trgovino pa bo vodila žena Cvetka skupno s pomočnico Nori Tavčarjevo z Opčin.
Trgovina je takoj na začetku Ulice Corridoni skoraj na vogalu pri začetku Trga Garibaldi, torej na živahni prometnici. Vpeljana in poznana je bila že pod prejšnjimi lastniki Bottig-lieria Regina, zdaj ko so jo prevzeli oz. odkupili Parovelovi, pa so asortiment
ponujenih vin iz skoraj vseh italijanskih vinorodnih okolišev in tudi tujih ter drugih pijač, obogatili še s kakovostnimi vini lastne proizvodnje. Prav tako so ponudbo v trgovini obogatili z olivnim oljem extravergine, pridelanim na lastnem nasadu (letos so ga kljub slabi sezoni pridelali 4 hektolitre). Namen Parovelovih pa je, da bi v obnovljeni trgovini razširili ponudbo še na druge domače pridelke, pa čeprav ne samo lastne proizvodnje pač pa tudi drugih tržaških pridelovalcev na primer z medom, vloženimi oljkami in podobnimi pridelki. Povedati je treba še, da v trgovini po naročilu pripravijo tudi razne darilne konfekcije s pečatom domačnosti, kar bodo klienti gotovo znali ceniti.
Trgovina bo odprta po običajnem urniku trgovin, zaprta pa bo ob ponedeljkih in sredah popoldne.
Slavnostnega odprtja trgovine so se med številnimi prijatelji in znanci udeležili tudi ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič in predstavniki Kmečke zveze, pri kateri je Zoran Pa-rovel član upravnega sveta.
Podjetni družini čestitamo za njeno vrednotenje domačih kmetijskih proizvodov in želimo kar največ poslovnih uspehov, (jk)
Na sliki (foto Magajna) Cvetka in Nori v novi trgovini.
gledališča
koncerti
VERDI
Operna sezona 1990/91 V nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasgu-ale D'Ascola.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Simfonična sezona 1990/91 Danes, 8. februarja, ob 20.30 (red B in G)bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Do-nata Renzettija. Na sporedu skladbe Bo-rodina in Stravinskega. Ponovitev jutri oblS.OO za red S.
GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magri-sa. V glavnih vlogah nastopata T. Schi-rinzi in B. Valmarin. Režija E. Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Predstave se bodo vrstile do 10. februarja.
LA CONTRADA Gledališče Cristallo Jutri, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera dela F. Garcie Lorce CRISTO-BAL Y PERLIMPLINO. Prevod Vittorio Bodini. Režija Nino Mangano.
Gledališče UL Ananian Danes, 8. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Elene Ouerini VIVA LA' E PO' BON. Šesta predstava v abonmaju.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Aliče; r. Woody Allen, i. Mia Farrow, William Hurt. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macau^ Culkin, Joe Pešci.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 II mistero Von Bulow, r. Barbet Schroeder. NAZIONALE I - 15.00 Highlander II - II ritorno.
NAZIONALE II - 16.00 Uno sconosciuto alla porta.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Miliardi, i. Carol Alt, Billy Žane.
NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 The Hot Spot, il pošto caldo, r. Dennis Hopper, i. Don Johnson, Jennifer Connely, □ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Nikita, i A. Parillaud, J. Hugues Anglade. MIGNON - 16.30, 22.00 Darkman, □ EDEN - 15.30, 22.00 Le prestazioni dl una signora rispettabile, porn., !□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Mo' Better Blu-
es, glas., r. Špike Lee, i. Denzel Washing-ton.
ALCIONE - 18.00, 22.00 Taxi Blues.
Prepovedano mladini pod 14. letom TJ -18. letom □ □
Societa dei concerti -
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili G. Oppitz, D. Sitkovetsky, E. Brunner in D. Gerin-gas.
Gledališče Verdi
V	ponedeljek, 11. februarja, bo na
sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VERRETT ob spremljavi pianista VVARRENA GEORGEA WILSO-NA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masseneta, Debussyja in Verdija.
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 18. uri se bo v mali dvorani gledališča Verdi pričela dejavnost VIDEO CLUBA s predstavitvijo koncerta iz leta 1977 v Musikvereinu na Dunaju. Wiener Philharmoniker orkester bo pod vodstvom Karla Boehma izvajal Mozartova koncerta št. 19 in 30 za klavir in orkester. Pregled VIDEO FILMOV o Mozartu se bo zaključil v ponedeljek, 25. t. m., s skladbo REOUIEM pod vodstvom Leonarda Bernsteina.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata svoje fotografije GIOVANNI LUISONIin TONE STOJKO.
Urnik: od torka do petka 9.00-13.00, 14.00-19.00.
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -bodo jutri, 9. t. m., odprli razstavo ilustracij EMANUELEJA LUZZATTIJA z naslovom OD VOLTAIRA DO MOZARTA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure.
V	Občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA.
V	razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah je na ogled razstava slikarke MIME SEMEC. Razstava bo odprta do 16. februarja ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah je zaprto.
V	gledališču Miela na Trgu Duca de-gli Abruzzi je na ogled fotografska razstava PAOLA RAPALLINA.
čestitke
In 4. dan po hudem udarcu 50 let se je naš dragi SANDRO OBERDAN prebudil in zato sedaj, ko je priseben mu zbor sv. Vincencija iskreno vošči.
Včeraj je praznovala 10 let ALENKA ŠTOKA. Mnogo sreče, veselja in uspeha v šoli in življenju ji želijo nona Albina, strica in teti.
8. FEBRUARJA 1991 OB 20.30
KULTURNI DOM TRST KULTURNI DOM GORICA
DAN
SLOVENSKE
KULTURE
IT nN r /D
SLAVNOSTNI V TRSTU IVANKA HERGOLD GOVORNICI V GORICI LOJZKA BRATUŽ
s#6®”"
SAZGO in ŠK KRAS vabita na
PUST 91
V ZNAMENJU MIRU
danes, 8. t. m., v veliki dvorani telovadnice v Zgoniku ples s skupino POP
DESIGN
jutri, 9. t. m., v mali dvorani ples z ansamblom L. FURLAN v veliki dvorani ples z ansamblom NOČNI SKOK v nedeljo, 10. t. m., v veliki dvorani žur s skupino ŠANKROCK v mali dvorani D. J. show
v ponedeljek, 11. t. m., v veliki dvorani ples s skupino CALIFORNIA v mali dvorani D. J. show
v torek, 12. t. m., v veliki dvorani ples in predstavitev nove kasete skupine HAPPV DAV
v mali dvorani ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET
OBVEZEN OSEBNI DOKUMENT ... Organizacija: ARS NOVA		VABLJENI!
		
razna obvestila		razne prireditve
SKD Slavec organizira PLESNI TEČAJ standardnih in latinskoameriških
plesov za nove ljubitelje plesa. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 815207 - Patricija v popoldanskih urah.
Narodna In študijska knjižnica - Odsek za slovenski jezik obvešča, da deluje JEZIKOVNA POSVETOVALNICA v Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 774333 vsako sredo od 16. do 18. ure.
Slovenski kulturni klub razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade ustvarjalce. Svoje prispevke lahko oddate referentom SKK na višjih šolah do vključno 13. t. m. ali na sedežu v Ul. Donizetti 3, L nadstr. jutri, 9. t. m., od 15. ure dalje ali v ponedeljek, 11. t. m., od 20. ure dalje.
V. zimske igre Sklada Mitje Čuka
bodo v nedeljo, 3. marca, v Zabnicah. Prijave' za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po tel. 212289.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da danes zvečer odpade pevska vaja.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 8. februarja 1991
JERKO
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.02 - Luna vzide ob
3.00	in zatone ob 11.22.
Jutri, SOBOTA, 9. februarja 1991
APOLONIJA
PLIMOVANJE DANES; ob 3.07 najvišja 21 cm, ob 12.56 najnižja -30 cm, ob 21.36 najvišja 13 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka -2 stopinji, zračni tlak 1020,1 mb, narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 5,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianmarco Daha, Wal-ter Ellero, Luca Ouargnal, Beatrice Lodi, Giovanni Dedenaro, Diego Viola, Raffae-le Bossi, Erika Ferluga.
UMRLI SO: 84-letni Isolino Drioli, 91-letna Maria Ceppi, 84-letna Irma Pirani, 98-letna Francesca Kaiser, 59-letni Angelo Ruscazio, 87-letni Vincenzo Mihalič, 87-letna Pasgua Molinari, 89-letni Rocco Grubelli, 77-letna Maria Sancin, 75-letna Ljuba Lovriha, 82-letni Guido Beltrami-ni, 73-letni Domenico Buzzai, 84-letni Enrico Vidah, 85-letna Giovanna Ruzzi-er, 71-letni Umberto Marzotti, 87-letna Elsa Dragar, 97-letna Ella Horn, 89-letna Vera Usanovich, 17-letni Fabrizio Visal-berghi, 59-letni Vinicio Varlez, 84-letna Maria Scapin, 89-letna Emilia Vovk, 82-letni Vittorio Galante, 75-letni Giuseppe Bencich, 78-letna Pia Bernardini, 85-letna Roma Aguccioni, 68-letna Nives Kalani, 75-letni Mario Meriggi, 71-letni Mario Setti, 80-letna Vincenzina Colaci, 81-letna Rosa Nani, 70-letni Egidio Buranel-la, 70-letni Mario Pieri, 61-letni Carmelo Grippaldi, 7 dni stara Irina Bevcar, 77-letna Gabriella Savi.
SLUŽBA LEKARN
COŠ Šempolaj-Slivno in SKD Vigred
vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo danesL8. t. m., ob 19. uri v šolskih prostorih v Šempolaju. Nastopajo malčki iz vrtca, šolski otroci in animatorke ZSKD.
Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: jutri, 9. t. m., od 15. ure dalje Medjo vas; v nedeljo, 10. t. m., Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m., Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
Športna šola Trst vabi na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 10. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Za ples bo igral ansambel Zvezde, za zabavo bo zasedal "prvi in zadnji kongres čarodejk".
ŠD Mladina - Resco organizira TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 10. t. m., od 15. do 19. ure v prostorih Doma A. Sirka v Križu. Zagotovljena zabava in loterija za otroke. Brezplačen vstop staršem oz. odraslim.
SKD Vigred vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 10. t. m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih. Polnoštevilno vabljeni malčki.
KD F. Venturini priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 10. t. m., z ansamblom Pomlad in v torek, 12. t. m., z ansamblom Vrtnica od 14. do 18. ure v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
SKD Barkovlje prireja PUSTOVANJE v torek, 12. t. m., od 15. ure dalje.
KD L Grbec - Skedenj prireja TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 12. t. m., ob 16. uri s sodelovanjem animatork ZSKD.
Pustni odbor Mačkolje vabi otroke na VESELO PUSTNO RAJANJE, ki bo jutri, 9. t. m„ ob 17. uri v srenjski hiši.
Radijski oder - Marijin dom pri Sv. Ivanu pod pokroviteljstvom SSO vabi na drugo srečanje na vrvicah ZLATA RIBICA, lutkovno gledališče "Papilu1' - Ankaran v nedeljo, 10. t. m., v dvorani v Ul. Brandesia 27, Trst. Prva predstava ob 11. uri, druga ob 17. uri.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizetti 3; vabi jutri, 9. t. m., na DRUŽABNI VEČER s predvajanjem filma Indiana Jo-• nes 3 - Lultima crociata in prosto zabavo ob glasbi in prigrizku. Začetek ob 18.30.
Ob slovenskem kulturnem prazniku prirejata Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v ponedeljek, 11. t. m., v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. V okviru kulturnega programa, v katerem bo nastopil Dekliški zbor Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta, bo govoril prof. Peter Močnik ter bodo izročene nagrade literarnega in fotografskega natečaja Mladike ter nagrade Mladi oder '90. Začetek ob 20.30.
prispevki
V spomin na Mili Berginc in Štrajn darujeta Rita in Franc Brus j ■ lir za Zadružni center za socialno dej
da-
nost.
V počastitev spomina Mili Bergid^ ^ ruj eta Anica in Milan Udovič 20.0	^
za Zadružni center za socialno dejaV.;,na
m _______________________ .
V počastitev spomina tov. Du^aja Hreščaka, dr. Pavlice in Mili Berg1^^
Hreščaka, dr. Pavlice m Min ruje Minka Pahor 30.000 lir za Zad center za socialno dejavnost. .
V spomin na Tonka Luxo daruje] bin Malalan, Ketty in Gianni U prj.
25.000	lir za balinarsko sekcijo FU
Ob 1. obletnici smrti Mire Sulfič jeta Nino in Vera 20.000 lir za kriški menik.
V	spomin na Marto Tence por- .. za lan darujeta Paula in Vanka 20.000 kriški spomenik.
V	spomin na drago Mili Berginj- .tvo je Viktorija Skok 20.000 lir za D slovenskih upokojencev. _ čkra*,a
Ob 13. obletnici smrti Milčka = , g daruje žena Nada 20.000 lir za SK Tončiča.	%oi0'
Namesto cvetja na grob Manj6 t(r šec darujejo uslužbenci Društven dajalne na Opčinah 100.000 lir za M. Čuka.	pot-
V	spomin na pok. Marto Ten Malalan daruje družina 200.000 MPZ V. Mirk.
--	1“*"' r-
i Guet
ra 25.000 lir za cerkev sv. Marti®3 Proseku.	. rjuSa®3
V	spomin na Mili Berginc in g)c Hreščaka darujeta Vlasta in Arnn mar 50.000 lir za Glasbeno matico- )egi
V	spomin na prof. Šaha darujejo
z liceja Prešeren 270.000 lir za P Ijence v Sloveniji.	^aiij3
Ob obletnici smrti drage mam® g|eyia Kuret por. Berdon darujeta hčerk
in Nadja 50.000 lir za SKD siaV^cret p°r'
V	SHj»min na pok. Marijo Ku ,aii-Berdon darujeta Gracijela Vbrns
ra Gropazzi 30.000 lir za SKD jojuj®*8
V	spomin na Mili Ber9inc iad M
Nada in Ucia 20.000 lir za ski Čuka.	Mat«
V	spomin na drago Kristino popA* darujejo Mira, Erika in Pave_QoflO *l
70.000	lir za Dom J. Ukmarja m a • za KD I. Grbec.
mali oglasi
erfr
OSMICO je odprl Ušaj v ^abiefap^A. MARIO Mjetln iz Jamelj je v n®1’ cevi ulici odprl osmico. Gos
prigrizek in pijačo iz lastne i.vec, OSMICO je odprl v Koludrovci ^(ji* OSMICO je odprl v Borštu	^
Žerjal (Diko).	^ostilneie
NOVI UPRAVITELJ zadružne 9 da
Dolini obvešča cenjene
stranke-
gostilna odprta vsak dan raZ®ad0 v deljah. Vabimo na dobro do ^
MNOGO je prijetnih načinov z.nStv«8 žek na domu. Zahtevajte Q. material v Italiji pri Edizi 84014 Nocera Inferiore. .prok'1 Lil FIAT 131 - 1300 SUPERMIKf1® s&m nik 81, bele barve, v dob	.
prodam. Tel. 224407.	. pri M
VINOGRADE dajem v najen r koljah. Tel. 231859.	itke
PODARIM zelo simpatične ps	j?
rasti. Telefonirati 200865. jekc').fa|i PROFESORICA nudi privatn (0tn „„ latinščine in italijanščine- ^ ali 728601 ob urah obedov (o®	„
IŠČEM motor 1300 ali	^
stanju za avtomobil ford	panirati 214434.	rned^kfl5
•M delo icot soier, - vornJ® ^ iiu vozniško dovoljenje za ^ \ji r^, prikolico in vse dokumen^ jg d ^ ^
IŠČEM delo kot šofer, iro^nvor®^
v Italiji. Tel. ob sobotah o® j2. i® ure in ob nedeljah od 10-	_„jj|i
št. (003867) 82193.

3-SOBNO STANOVANJE v
dajem v najem zakoncem '^ej. ^
n v iiajeiiJ	'fel- *
lena, 420.000 lir mesečno. ^
PEK z večletno prakso	de-
lavec) išče zaposlitev. Te ■ POTREBUJEM lekcije iz pte0:	.
PRODAM camper fiat 43» igg0, ali plinski P°g°"' brem stanju. Tel. (0481)	0
A * «__1.	i 1 Ž^Ita ^
PlSMa^o^«^-
rifoglio verde, 1500, 1® stan) nih 43.000 km, v dobrem	K®
fonirati 225857.	tenere^ st3'
PRODAM motor yanialia ineiii pljen septembra '88. v 50	, 3^
Tel. po 17. uri na ^ f PRODAM skoraj nov tra s pr,k s., pogon na štiri ko j
prevoz goseničarjev.	2$$
0P UGODNI ceni PJ^d?a.	,
Od ponedeljka, 4., do sobote, 10. februarja 1991
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere z receptom.
Od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1.
Informacije SIP - št. 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
PO UGODNI ceni ndia. * o3 plašč - lisica groenla,nl9. do od 12. do 13. ure ah o®
_______________-------------------
7- zU--<vfC:i

TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI fkST	TUJE VALUTE		
Ameriški dolar ....	. 1094,10	1070.	Japonski jen 	"
Nemška marka ....	752.	745,-	Švicarski frank •••••'
Francoski frank ...	.	220,76	218.	Avstrijski šiling —'
Holandski florint .	.	667,47	660.	Norveška krona	
Belgijski frank ....	.	36,526	35,50	Švedska krona	
Funt šterling		. 2180,90	2150.	Portugalski eskudo
Irski šterling 		. 1998,25	1960.	Španska peseta ■ ■ • ■
Danska krona		.	195,28	'191.	Avstralski dolar . ■ • •
Grška drahma		7,027	6,50	Jugoslov. dinar • • • •
Kanadski dolar ....	.	944,50	900.	
8,59? 884,8J
l06'9n
192,0®
200,
8,5*?
11,9^
854,80



•I;«
n
gflO-
gO-

eniK.	atc3
V spomin na bratranca Stanka B°3goO rujeta Irene in Francko Bogateč _ za vzdrževanje kriškega spomen' ja. 'J spomin na Marto Tence por. z3
V spomin na Milka Emilija Albin Malalan ter Ketty in Gianni na
filmske premiere
eva fornazarič
Mestece Peyton je zdaj Twin Peaks
Na tisoče mladih za kulisami išče zaposlitev
Približno 30.000 mladih čaka na zaposlitev v svetu spektakla. Podatek se nanaša na vso Italijo in zajema vse mlade, ne samo tiste, ki so obiskovali Posebne šole, saj zaradi izpopolnjevanja nimajo nič manjših težav. Zanimiv je tudi podatek, da samo 25 odstotkov rnladih, ki obiskujejo privatne ali državne šole (za igralce, režiserje, scenarist in odrske tehnike) pridejo do zaposlitve. Iz raziskave, ki je obravnavale privatne in javne šole in akademije za gledališče v Italiji, so izšli tudi naslednji podatki: 75 obiskovalcev teh šol je ženskega spola; 60 odstotkov jih prihaja iz dežel severne Italije, 30 odstotkov iz srednje in le 10 odstotkov iz jnžne Italije; 60 odstotkov šol je privatnih; 72 odstotkov šol organizira najmanj dve leti trajajoče tečaje; v 75 odstotkih zahtevajo šole diplomo ali •naturo na višji srednji šoli.
O težavah mladih, ki bi se v Italiji radi ukvarjali z odrsko umetnostjo, so razpravljali na srečanju z naslovom Gledališče in spektakel od šole do °dra, ki ga je v Firencah priredila Višja šola za' scensko umetnost. Srečanja so se udeležili izvedenci, ravnatelji in študenjte gledaliških šol, sindikalisti, fe spet je padel predlog glede italijanske zakonodaje, ki naj bi urejala •nožnost zaposlitve za profesionalno Usposobljene ljudi, koristna pa bi bila tudi eksperimentalna delavnica.
Roman Polanski predsednik žirije v Cannesu
Francoski režiser poljskega porekla Roman Polanski bo predsedoval letošnjemu 44. filmskemu festivalu v Cannesu od 9. do 20. maja. Podatek je sporočil tajnik festivala Michel Bon-net, ki je vsekakor poudaril, »če ne bo nepredvidenih težav«. Do nadaljnjega je tako pregnal dvome, ki so se kopičili ob ugledni filmski prireditvi, saj se je v zadnjih tednih šušljajo, da festivala ne bo zaradi vojne v Zalivu, tako kot so odpovedali skoraj v zadnjem trenutku karneval v Nici in še nekaj manjših kulturnih prireditev.
O canneskem festivalu je spregovoril tudi Polanski v okviru nekega TV intervjuja. Pošalil se je, češ da je bil imenovan za člana žirije v Cannesu leta 1968, ko je festival odpadel zaradi vala protestov pariških študentov. »Nerad bi se znašel spet v podobnem položaju. Vsekakor mi je minister za kulturo Jack Lang zagotovil, da festivala ne bodo odpovedali.«
Festival v Cannesu je nastal leta 1939 in je potekal nemoteno z dvema izjemoma. Večjo prekinitev je doživel v času druge svetovne vojne v letih 1940-1945, kot omenjeno je odpadel leta 1968. Vendar letos pričakujejo drugo »manjšo« nevšečnost: prav tako kot leta 1986, ko so se ZDA spravile nad Libijo, bo verjetno pičla prisotnost ameriških igralcev, ki se v času »neredov« kaj neradi podajajo v Evropo.
Twin Peaks je ali ni film. Po nekaj tednih zvestega in vztrajnega sedenja pred malim ekranom sem se odločila, da je Twin Peaks film, ki so mu primešali hektolitre vode, tako da so iz dvournega filma dobili v nedogled trajajočo televizijsko serijo.
O tem filmu (upira se mi zamisel nanizanke) žvižgajo že vrabci na strehi in zato vem, da boste prav vsi pravilno odgovorili na vprašanje, kdo je režiser novega filmsko-televizij.skega izuma, ki je tako bolestno navezal nase na milijone ameriških televizijskih sladokuscev. Pravilen odgovor! Režiser je David Lynch.
Kdor pozna in ljubi njegove filme pa ve, da je Twin Peaks le delno njegov umotvor. Njegovega je v delu le genialna zamisel o najbolj zlobni nanizanki, kar jih premore svet (najbolj erotični in scenaristično šibki so seveda latinskoameriški izdelki, kot na primer Pantanal), poleg tega pa še vrsta stalnic, ki spremljajo vsa njegova dela. Najprej izbor igralcev, ki se navezuje na Celentanovo idejo o klanu, saj je protagonist Twin Peaksa, igralec Kyle MacLachlan, odigral eno glavnih vlog filma Blue Velvet, nato pa osnovna poanta Lyncheve filozofije, po kateri je naša družba v rokah zlobnih in izprijenih ljudi čudovite zunanjosti. Moralno neoporečne in zato vredne »življenja« pa so osebe s fizičnimi ali psihičnimi motnjami.
Takih je v Twin Peaksu nič koliko. Pomislimo na pomočnika krajevnega šerifa, ki se zjoče vsakič, ko mora fotografirati kako truplo, tudi šerifova tajnica ni med najbolj brihtnimi predstavnicami ženskega spola. Dekle je res zabito, zato pa je eno najboljših oseb, ki se redno pojavljajo na malem ekranu. Sicer imajo v Twin Peaksu vse, kar so odvrgli iz časov Mesteca Peyton. Končno si moramo le priznati to edino resnico: Twin Peaks je sodobna parodija Mesteca Peyton, ker pa je to vsem na dlani, se nam zdi preveč banalno, čeprav je čista resnica.
Pa povrnimo se k Twin Peaksu. Kako je pravzaprav nastala nanizanka? Televizijska mitologija poroča o tem, da je Lynch razlagal prijateljem,
kako neznosen medij je televizija, prijatelji pa so mu menda skušali dopovedovati, da se tudi z malo elektronsko kamero da snemati prave filme. Režiser naj bi se zato odločil, da se bo tudi sam pomeril v tej stroki in dokazal, prej drugim kot sebi, da obvlada tudi ta del stroke. Zato je najprej napisal scenarij za dveurni film, iz katerega je nato sestavil televizijski narastek. Pri tem naj vas opozorim, da je že v prvem delu nanizanke (to je prav dveurni film) rešena kriminalka in je v njem naveden tudi odgovor na zagonetno vprašanje »kdo je umoril Lauro Palmef?«.
Kljub temu bo prav to vprašanje leit motiv, ki nas bo spremljal morda še leta. Lynch je namreč naglasil dejstvo, da je kriminalka - to je iskanje morilca - le vaba za gledalce, saj ga sploh ne zanima, kako se bo razvijala preiskava, ki jo vodi detektiv Cooper. Edino, kar ‘ga zanima, je pokazati svetu, da se lahko televizijska kamera uporablja bolje kot filmska in nam ob vsakem novem delu nanizanke posreduje kak nov elektronski trik (pomislimo na kader, ko detektiv ugotovi, da se v očesu Laure Palmer zrcali podoba motornega kolesa). Vse ostalo so le sanje.
Tudi kaseta o Prešernovi proslavi v Trstu
Osrednjo prireditev ob Prešernovem prazniku na Tržaškem, ki bo nocoj v tržaškem Kulturnem domu, bo v celoti posnela Ponteco v sodelovanju s koprsko televizijo. Praznik slovenske kulture v Trstu bo nosil naslov »...de zbudil bi slovenš'no celo, de bi vrnili k nam se časi sreče« in je nastal po zamisli Marija Čuka ter v režiji Sergeja Verča. Za snemanje celotne prireditve se je Ponteco odločila iz več razlogov, nenazadnje zato, da bi posnetki ostali kot dokumentacija o zanimivem kulturnem dogodku, saj se nam je v preteklosti prepogosto zgodilo, da so tonili tudi zanimivi kulturni trenutki v pozabo brez vsakršnega arhivskega posnetka. Poleg tega bo Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine kasete s posnetki razposlala vsem svojim slovenskim krožkom v Italiji in v svetu, TV Koper pa bo posnetek uvrstila tudi v svoj spored v nedeljo ob 15. uri.
10f5 Aktualno: Uno mattina '15 Nanizanka: Provaci an-,. cora Harry ..'°0 Jutranji dnevnik
U.05
H 40 Beverly Hills
Nanizanka: Su e giii per Beverly Hills Variete: Occhio al bi-
11	sc 9liett0
12	nc ^reme *n kratke vesti
i VC? Variete: Piacere Raiuno
Unn 9nevnik
Kvarkov svet
u Dok. oddaja: Siena, la je faziosa armonia
J Otroški variete: L albero l6,on x5?urro
17 Sc , ladinska oddaja: Big! iKon !? Parlamenta Ig 0c kratke vesti Ig 4s ^ktualno: Italia ore 6 Složnosti za vikend: Piacere Raiuno - Piace-
19.40 i6, Treviso
20 on T?lrnanah in vreme
2040 P?evnik
Film: Mignon e partita (kom., It. 1988, r. F. Ar-ohibugi, i. Celine Beau-23.00	Leonardo Rufa)
'o.x J^očni dnevnik 0.4o j ezzanotte e dintorni izobraževalna oddaja: Ptandikapirani v svetu

7.00 Risanka, nan. in variete
8.30	Nanizanka: Una detecti-ve in gamba
9.30	Aktualno: Radio anch’io
10.20	Angleščina, francoščina
10.50 Nadaljevanka: Capitol
12.10	SP v smučanju: moški smuk
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35 Film: A piedi... a caval-lo... in automobile (kom., Fr. 1958, r. Mauri-ce Delbez, i. Noel-Noel)
17.00	Kratke vesti
17.10	Tednik: Andiamo a ca-nestro
17.30	Videocomic
17.45	Nan.: Punky Brewster
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Šport in Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.15	Variete: Club '92
22.40 Dok.: Grazie Nenni
23.15	Dnevnik, Pegaz, Dosje
0.20 Film: Alan, il conte nero
(dram., ZDA 1951, r. Joseph Evney, i. Charles Laughton, Boris Karloff)
10.30	SP v smučanju: smučarski tek - 15 km ženske
12.00	Vabilo v gledališče: Cafe Feydeau (Georges Feydeau, r. Marco Paro-di, i. Andrea Giordana, Bendetta Buccellato)
14.00	Deželne vesti
14.30	SP v smučanju: nordijska kombinacija 90 m
16.00	Rubrika o zimskih športih
16.30	Rokomet: CLS Rubiera-Forst Brixen
17.15 Gospodarski tednik: In
17.40 Nan.: Vita da strega
18.05	Dokumentarna oddaja: Geo
18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55 Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualno: Chi l'ha vi-sto?
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Variete: Harem
0.05 Nočni dnevnik
0.35 Teniški turnir ATP (iz Milana)
7.50 Video strani
8.00 Zimski počitniški program
11.00	Film: Superman 2 (fant, ZDA, 2. del)
13.00	Nanizanka: Simenon
14.20	Video strani
14.30	Svet na zaslonu (pon.)
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55 Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05 Mozaik: Tednik (pon.)
18.10 Spored za otroke in mlade: Pravljica o carju Saltanu (Puškin, zadnji del), 18.20 nanizanka Pasja pripoved ali kako je bilo...
18.50 Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarni niz: Mi-dasov dotik - Visoka cena dolgov (5. del)
21.15	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.25 Nočni program Sova,
vmes nanizanka Družinske vezi in film Prevara (dram., ZDA)
0.20 Video strani
16.00
18.30
18.45
19.00
19.20
19.25
20.00
20.30
21.30 22.15 22.25
Športni pregled Oddaja v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes TV film Barbagianni e pa-voncelle in risanke Dokumentarec: I misteri del mondo
Nadaljevanka: II diario di Sara (6. del) Nanizanka: Justice TVD Novice Rubrika o športu
Lir
TV Slovenija 2
10.25 SP v smučanju: smučarski tek 15 km ženske, 16.45 povzetki
12.50	SP v smučanju: ženski smuk
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Video meh (pon.)
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Oči kritike
21.10 Plesna pesnitev: Iluzije
21.50	SP v smučanju: smučarski skoki 90 m
23.20 Vutel
	RETE 4	ITALIA 1		ODEON
•im: La vergine di Tr (pust., ZDA 1947,
Y (Pust, ZDA (0.25 r V?n.ne De Carlo)
D. 45 jU. ka: Gente comune 1 o ?a: ^ Pranzo š servito, (2.SS r435Tris (3.2o	5 News
1Za: L).K. II prezzo e le Sto(’ (4-20 H gioco del-S'°0 Akt°PPie
tri Ua(ri0: Agenzia ma-. amm°niale' iS.30 Ti 6 Oo 0 0-Parliamone lo bu^vŠki variete: Bim
(8.1 c »P^bam in
5 Kviza r-NeWS 2n Trat!' Gloco dei 9, 19.35
2n15 Rari?U?glieemarit°
C, ^*».lf1R1'ckhrS
stanzne’ ^aarizio Co-l2c (24.001 r=S^ow’ vmes
StrisUr Canale5News
2'50OneMarcus Welby, Perazione ladro
8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.30 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa, 11.00 Senora, 12.00 Topazio
13.00	Variete: Buon pomerig-gio
13.05 Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Aktualno: Linea conti-nua
19.40	Nadaljevanka: Marilena 20.35 Film: L'erba del vicino e
sempre piu verde (kom., ZDA 1960, r. Stanley Do-nen, i. Cary Grant, Deborah Kerr)
22.40	Aktualno: Kronika
23.30	Film: The Wanderers - I nuovi guerrieri (dram., ZDA 1979, r. Philip Kaufman, i. Ken Wahl, John Friederich)
1.55 Nanizanka: Bonanza
7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8i30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L uomo da sei milioni di dollari,
10.00	La donna bionica,
11.00	Sulle strade della California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days -Fuoco fiamme e fumo
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka (vodi Paolo Bonolis)
15.30	Nanizanke: Tutti al col-lege - Il colonnello di ferro, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si -La saga degli Asburgo,
17.30	Simon & Simon,
18.30	MacGyver - Una strada non percorsa,
19.30	Genitori in blue-je-ans - Gioventu bruciata,
20.00	Cri Cri, 20.30 Chia-ra e gli altri
21.30	Variete: Paperissima
22.30	Rubrika: Calciomania 23.35 Nanizanke: Valentina -
Valentina non riposa, 0.05 Cin Cin, 0.35 Kung Fu - L enigma, 1.35 Sa-murai
13.00
13.30
15.00
17.00
19.30 20.00
20.30
22.30 23.00
23.30
0.30
Dokumentarec: Človek
in zemlja
Risanke
Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones Film: Giovane e inno-cente (dram., VB 1973, r. Alfred Hitchcock, i. Nova Pilbeam)
Risanke
Nan.: Flash Gordon Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. Walter Chiari, Tony Renis)
Tednik: Fitness Rubrika: Emozioni nel blu
Film: Discesa all inferno (dram., Fr. 1983, r. Francis Girod, i. Sophie Mar-ceau)
Dokumentarec: Konj-at-let in njegovi ljudje
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik (p šport
13.30	Rubrika: Ženskž TV
15.00	SP v smučanju: skoki 90 m (iz Trepta)
16.30	Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per
il cielo
19.15 Variete: Ora locale
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Settimo sguillo
22.30	Šport: Mondocalcio
24.00	Nočne vesti
0.30 Film: The Bitch (kom., VB 1979, r. Jerry 0’Hara, i. Joan Collins)
TELEFRIULI
I
TMC
8.30	Nanizanka: Get Smart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava
9.30	Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nadaljevanki: Tris di
cuori, 11.20Potere
15.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nad.: Vite rubate
19.00	Igra: Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Rubrika: Videocar
20.30	Nadaljevanka: Sound (r. Biagio Proietti, i. Peter Fonda, 1. del)
22.00	Furlanske zgodbe: Album
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Rubrika: Videocar 0.30 Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Country glasba;
9.30	To je življenje; 9.45 Melodije; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Roman: Doktor Živago (2. del); 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Primorska poje: akademski zbor Vinko Vodopivec; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni;
15.30	Blues; 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko nočt otroci!; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35'Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Glasbena razglednica: Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Glasba;
16.00	Aktualno-politični tednik; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time.
Scarano in Pelhan podpisala nov sporazum o sodelovanju Gorica - Nova Gorica
Listina, ki zaključuje obdobje sodelovanja in odpira novo obdobje sožitja med mestoma
V več kakor tridesetletnem sodelovanju med Gorico in Novo Gorico, je bil v sredo, s podpisom novega sporazuma, postavljen pomemben mejnik. Zaključuje se obdobje dosedanjega sodelovanja, postavili so se temelji gradnje sožitja med mestoma in prebivalstvom ob meji. Gre za kakovosten premik, kajti sožitje pomeni znatno več od sodelovanja.
Podpis novega sporazuma pomeni tudi začetek udejanjenja pobude novogoriškega župana Sergija Pelhana, o dveh Goricah in enem mestu, ki jo je sporočil točno pred osmimi meseci, ob svojem prvem obisku v Gorici.
Zaključna slovesnost podpisa in izmenjave listin je bila v sredo popoldne na županstvu v Gorici, v prisotnosti ministra za Slovence po svetu Janeza Dularja in deželnega odbornika dr. Maria Brancatija. Predstavljala sta najvišje organe Republike Slovenije in Dežele Furlanije-Julijske krajine potem ko je bila že napovedana prisotnost Lojzeta Peterleta in Adriana Biasuttija, zaradi nujnih zadržkov, odpovedana. Prisotnost predstavnikov osrednjih oblasti Republike in Dežele je jamstvo, da bosta ti dve ustanovi v največji možni meri pomagali pri izvajanju skupne volje in skupnih načrtov, so kar nekajkrat povdarili različni govorci med slovesnostjo.
Sicer pa je slavnostni trenutek bil le sklepni del širšega, lahko rečemo delovnega srečanja med člani novogoriškega Izvršnega sveta in goriškega občinskega odbora. Med poldrugo uro trajajočim srečanjem so razpravljali o zelo konkretnih vprašanjih, ki zadevajo obe mesti in ki stvarno dopolnjujejo listino o sožitju, ki razumljivo izraža le vrsto načelnih smernic in hotenj.
Nekatera od teh vprašanj, n.pr. gradnja skupne čistilne naprave, uresničitev avtocestnih povezav, skupno reševanje vprašanj varstva okolja itd so sicer že na dnevnem redu dalj časa,
kajti ne gre pozabiti, da je sodelovanje med Gorico in Novo Gorico ustaljeno in tradicionalno dobro, čeprav so se v odnosih, ob določenih trenutkih pojavili tudi precej temni oblaki. Slišati pa je bilo tudi nekaj povsem novih predlogov. Med te se vsekakor uvršča predlog o internacionalizaciji obeh železniških postaj, o prekvalifikaciji mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici v mednarodni prehod za pešce, o skupnih pobudah na kulturnem in šolskem področju. Sožitje je namreč predvsem vprašanje kulture in zavesti o skupni preteklosti in gradnji skupne prihodnosti.
Slovesnost se je pričela z nagovorom župana Scarana. 'Gre za pomemben sporazum, ki nas navdaja z velikimi upi. Upanje pa je tisto, kar nam je
doslej in bo tudi v bodoče pomagalo premagovati tudi največje teZave".
Novogoriški župan Pelhan, ki je zatem prebral listino v slovenščini (italijanski tekst so prebrali že med zasedanjem obeh odborov), je poudaril, da sporazum dokončuje dosedanje obdobje sodelovanja in pomeni temelj novega obdobja, obdobja sožitja in vključevanja v skupni evropski dom. Sporazum odraža voljo prebivalstva na obeh straneh meje in voljo obeh občinskih uprav. Za Republiko Slovenijo pa pomeni nova kvaliteta v odnosih med Novo Gorico in Gorico tudi eno od poti v Evropo. Ta nova kvaliteta v odnosih bo vplivala tudi na ovrednotenje prisotnosti manjšin in hitrejše reševanje odprtih vprašanj, vključno zaščitnega zakona.
Minister Dular je podpis novega sporazuma označil kot korak v jutrišnjo Evropo, čeprav do podpisa prihaja v dokaj resnobnem okolju, zlasti kar zadeva notranje razmere v Sloveniji in Jugoslaviji. Takoj zatem pa je poslušalcem vlil nekaj zdravega optimizma, s simboliko pusta, ki v slovenski mitologiji pomeni konec zime. Tako kakor pust pomeni konec zime, bo tudi tesnobno ozračje kmalu za nami. "V Sloveniji smo sicer počasneje sprejemali predloge in sodelovanje, ki se je oblikovalo med Novo Gorico in Gorico, vendar jih v celoti podpira tudi Republika Slovenija", je zagotovil minister, ki je dejal, da ne dvomi, da bodo sporazum uresničevali v največji možni meri, jamstvo za to pa je dejstvo, da ga bodo izvajali tisti, ki so ga pripravili in podpisali.
Pozdrav deželne vlade, soglasje in priznanje skupnim naporom Gorice in Nove Gorice je prinesel deželni odbornik Brancati. Priznanje zato ker je bilo v goriškem prostoru najprej ustvarjeno ozračje sodelovanja in ker je prav v isti dvorani pred šestindvajsetimi leti prišlo do prvega uradnega srečanja med deželnim odborom FJK in predstavniki Republike Slovenije, ko v Trstu še niso dozoreli pogoji za kaj takega.
Brancati je, nanašajoč se na besede župana Pelhana glede vloge in prisotnosti manjšin dejal "mi verjamemo v to, da so manjšine bogastvo", ob koncu pa izrazil prepričanje, da bo sporazum dejansko pomeni osnovo za skupno usmerjanje v Evropo.
Konkretna vprašanja sodelovanja bodo reševale mešane komisije, ki so že do zdaj delovale na tem področju. Splošna želja je sicer, da bi se njihova aktivnost poživila.
Listino o sožitju bomo v celoti objavili v jutrišnji številki.
Na sliki - foto Klemše - trenutek ob podpisu novega sporazuma.
Mazaška akcija: Izjava vodstva stranke Slovenske skupnosti
Mazaško akcijo in vandalsko uničevanje smerokazov in turističnih znakov na območju Brd, je obsodilo tudi pokrajinsko vodstvo SSk. Sporočilo nam je naslednjo izjavo:
"Smatramo, da mazaška akcija, ki so jo te dni izvedli v Podgori in tudi drugod na območju Brd, ni naključno dejanje. Izvedena je bila na predvečer podpisa novega sporazuma o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. Dogodek priča, mimo izjav obeh županov, da je še zmeraj prisoten določen odpor in sovraštvo do sodelovanja in sožitja ob meji in v tukajšnji stvarnosti. Taka dejanja nam zbujajo pomisleke in porajajo določene občutke nezaupanja, saj so v zelo kričečem nasprotju z lepimi deklaracijami in nameni upraviteljev obeh sosednih mest".
Peterle v Gorici
Predsednik slovenske vlade bo danes v Gorici, kot gost instituta ISIG, oziroma združenja ACLI. Ob 18.45 se bo na gradu udeležil slovesnosti ob odprtju fotografske razstave Petra in Davida Turnleya pod naslovom Dokumenti zgodovine: spremembe na Vzhodu. Razstavo je pri' pravil institut ISIG v sodelovanju s sindikatom uslužbencev krajevnih ustanov CISL in s pokroviteljstvom Občine in Goriške hranilnice. Ob 20.30 pa bo Lojze Peterle govoril na javnem srečanju v pokrajinski sejni dvorani, ki ga pripravlja združenje ACLI v sodelovanju s krožkoma Studenci in Frontiera aperta. Peterle bo govoril o trenutnem političnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji.
■ Pisatelj Fulvio Tomizza bo drevi ob 18. uri govoril na temo Pisatelj med zgodovino in pripovedništvom. Predavanje, ki bo v pokrajinski sejn dvorani, pripravlja Institut za socialn
Formalno ustanovljen Sklad Coronini Cronberg
Včeraj so v pisarni notarja Sardelli-ja formalno ustanovili Sklad Coronini Cronberg, ki bo začel delovati, brž ko mu bo predsednik deželne vlade priznal pravno osebnost. Vest sta na tiskovni konferenci sporočila župan in upravitelj Coroninijeve zapuščine Antonio Scarano ter njegov pravni svetovalec odv. Agostino Majo. Povedala sta, da bosta skušala pospešiti postopek za priznanje pravne osebnosti (trajal naj bil poldrugi mesec), tako da se bo lahko čimprej sestal kuratorij Sklada in začel z inventarjem zapuščine. Scarano je poudaril, da goriška javnost upravičeno z zanimanjem in zaskrbljenostjo sledi usodi Coroninije-vega premoženja, obenem pa označil kot krivične nekatere kritike zaradi zamud v dosedanjem postopku, ki je bil po njegovih besedah glede na okoliščine izredno hiter in učinkovit.
Nova gospodarska pobuda na avtoportu
Na blagovnem terminalu pri Štan-drežu je bila včeraj slovesnost ob odprtju novega skladišča špediterskega podjetja Bertola, ki sodi v skupino Gottardo Ruffoni. Gre za vodilno podjetje na področju distribucije konzum-
ne elektronike (hi-fi, videorekorderji, tv), ki krije okrog 80% italijanskega tržišča. Poleg goriškega deluje, od 1. januarja, tudi novo skladišče v Padovi. Skupaj je v dveh objektih zaposlenih 40 ljudi. Predvidevajo, da bodo manipulirali 2 milijona pošiljk letno v skupni vrednosti 700 milijard lir. Povprečno bodo uporabljali 23 tovornjakov dnevno za distribucijo v 800 prodajnih enot v Trivenetu.
Težka nesreča v Sovodnjah
V goriški splošni bolnišnici se s pridržano prognozo zdravi 69-letna Palmira Vižintin iz Sovodenj, Ul. Bevk 12. Ponesrečila se je predvčerajšnjim v Sovodnjah, ko se je s kolesom pripeljala iz Ul. Zanetti na Ul.
1.	maja, po kateri se je z renaultom peljala v smeri proti Gorici 21-letna Cristina Genero iz Zagraja, Ul. 4 novembre 50. Avto je sunil kolesarko na tla. Zdravniki so Vižintinovi ugotovili pretres možganov, zlom ključnice in lopatice ter poškodbo na vranici in jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Odgovornosti za nesrečo ugotavlja prometna policija.
Osrednja Prešernova proslava nocoj v goriškem Kulturnem domu
Drevi ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu osrednja slovesnost ob Dnevu slovenske kulture. To je drugič, da Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta in Gorice, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Slovenska prosveta iz Trsta z združenimi močmi organizirajo osrednjo zamejsko proslavo Prešernovega dne.
Prireditelji so se po lanskem uspešnem sodelovanju odločili, da skupni projekt ponovijo in ga vsebinsko obogatijo. Predvsem so sklenili, da bosta proslavi istočasno 8. februarja tako v Trstu kot v Gorici. Ob tem pa je treba dodati, da bodo Dan slovenske kulture počastili tudi v Benečiji, kjer je za danes ZSKD pripravila razstavo in glas-
beni spored. Večer v Gorici in Trs bo potekal pod pomenljivim 9e* ° g ki je obenem tudi naslov priredit same »...DE ZBUDIL BI SLOVENS CELO, DA BI VRNILI K NAM ^ ČASI SREČE...«, ki je zelo aktualen, ^ pomislimo na zaskrbljujoče dogodk svetu in tudi v bližnji soseščini. ,0 Scenarij drevišnje proslave je e tržaškega pesnika Marija Čuka^ k .
je nekako v skladu s časom, ko ta p ^ reditev poteka, zamislil vzporednic tremi tematikami Prešernove PoerJse To so pust, ljubezen in vojna, k® ^gr-prikazujejo skozi manj znane ”r,e . nove pesmi, ki ji bo povezovala C va spremna beseda.
Goriški večer, ki ga bo režiral ,a. Aberšek, bodo oblikovali člani G liške skupine Gorica pod mSnsu&, stvom Janeza Povšeta (Barbara J; in Erik Bensa, Ivo Cotič, Sara Hoba ^ Tanja Gaeta), mešani pevski zbor Sedeja iz Števerjana (zborovodja e maž Tozon), kvartet Glasbene ^^s-iz Gorice (Emanuela Koren, Rita u)
cau, Aleš Klede, Francesco Mu
pod mentorstvom Silvana Križma eC ter pianist Miran Devetak, 9°yZgo-Slovenskega centra za glask600 rnjc3 jo Emil Komel. Slavnostna g°v pa bo prof. Lojzka Bratuž. . 11pjne
Na sliki: člani Gledališke skuj-Gorica na sklepnih vajah.
Mraz, led in tudi sneženje
Val izredno hladnega vremena s temperaturami, ki so se ponekod spustile tudi do trinajst stopinj pod ničlo, je prejšnje dni prizadel tudi Goriško. O nizkih temperaturah priča zamrznjena laguna v Gradežu in Maranu, kar je povzročilo precej skrbi naravovarstvenikom, ki so priskočili na pomoč številčno močni koloniji vodnih ptic v rezervatu Valle Cavanata. Ostale so tako rekoč brez hrane, saj se hranijo skoraj izključno z ribami in drugimi morskimi živalmi. Precej debelo skorjo ledu je opaziti na nekaterih mestih na Vipavi in Soči. Led se je naredil predvsem na krajih, kjer voda zastaja. Tako je recimo zaledenela Soča pod "pašerelo" med Podgoro in Stražicami.
V sredo popoldne je tudi na Goriškem pričelo snežiti, vendar je bilo snega le za spoznanje. Nekaj več ga je bilo na krasu in v Brdih. Večjih težav v prometu ni bilo, pač pa je precej škode povzročil močan veter, ki je pihal zlasti na območju Brd. Tako je sunek v sredo popoldne izrul kakih sedemdeset let staro cedro pred cerkvijo v Pevmi. Ob padanju je drevo pretrga-
lo tudi elektrovod in precejšen del naselja je ostal brez elektrike.
Včeraj se je vreme nekoliko otoplilo, novo poslabšanje pa napovedujejo že za danes, oziroma jutri. Vremenoslovci napovedujejo sicer dež, vendar se zaradi nizkih temperatur utegne
spet pojaviti sneg. Zaradi še zmeraj precej nizkih temperatur obstaja tudi nevarnost poledice, zlasti na bolj izpostavljenih odsekih cest. Potrebna je pač previdnost.
Na sliki (foto Pavšič): po sneženju v sredo popoldne pri Jamljah.
Porezane gume razbita okna
V	Tržiču je že nekaj mesecev na delu vandalska skupina, specializirana, kot se zdi, za rezanje avtomobilskih gum. Tokrat so se neznanci, ponoči, spravili nad kakih deset avtomobilov, parkiranih na območju Drevoreda Cosulich. Vozilom so porezali gume, v nekaj vozil pa naj bi tudi vlomili, potem ko so razbili šipe.
V	teku je preiskava, ki pa najbrž ne bo obrodila sadov. Podobna vandalska dejanja se namreč v Tržiču ponavljajo zelo pogosto, doslej pa krivcev še niso odkrili.
Verižno trčenje
Promet po državni cesti med Gorico in Trstom, skozi Dol, je bil včeraj sredi popoldneva močno oviran blizu Devetakov. Nekaj minut po 15. uri je namreč prišlo do verižnega trčenja med štirimi avtomobili: dvema fiatoma 126 in zastavo 101 jugoslovanske registracije in fiatom 131 goriške registracije. Ranjen ni bil nihče, pač pa je v nesreči nastala precejšnja gmotna škoda.
kino
,erso
13'
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Highlander Connery in C. Lambert.
VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ho P1
ereo<<-	priera,
VITTORIA 17.30-22.00 »La M'"p0vedan maggiordomo, la signora«. Fr ” mladini pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V C^C tel
Bassi Rita - Ul. Don Bosco 32515.	džIČII
DEŽURNA LEKARNA V TK^	te
S. Antonio - Ul. Romana 40497.
pogreb^
orici ob 9.30	i>‘ )0
sv. Justa v ji30 v
!V V Pe,v‘ia uri r‘ e
ob 12. v cerkev
Prešernove proslave v Špetru Gorici in Trstu
Človek živi v svetu simbolov. V na-sPtotju z znanostjo, kjer so simboli samo prikladni pripomočki pri obravnavah in transformacijah, brez sleherne vrednosti sami na sebi, se v vsakdanjem življenju dogaja nekakšen vrednostni obrat: simboli postajajo enakovredni stvarem, katere predstavljajo, ne pa tistemu, kar materialno so. Naj ponazorimo s primerom. Ko so pred meseci na neki demonstraciji v ZDA sežgali državno zastavo, je izbruhnila afera, ki ni bila v nikakršnem razmerju z dejansko vrednostjo zastave (ki je konec koncev zgolj kos Pobarvane tkanine), bila pa je v neposrednem razmerju z institucijo, ka-tero predstavlja, namreč z državo kot tako. Primer je izbran naključno, vendar razvidno ponazarja, kako zelo občutljivi smo ljudje na svoje simbole.
Nič novega ne bomo povedali, če sa spomnimo, da ima pravzaprav sle-(terno človeško početje tudi svoj simbolični pomen, nekakšno veljavo, ki Se vzpostavlja na drugi, stvarnosti vz-Poredni ravni, ki je s stvarnostjo le ohlapno in nejasno povezana. Primer Pozdravnega rokovanja je že klasičen stmbol, ki je svojo prvotno nalogo — Pokazati človeku, da v dlani ne skri-Oaio orožja — sčasoma docela poko-PQ1 pod plasti novejših simbolik kur-°azije. Povezanost med simbolom in Negovo stvarno pojavno obliko se 'usneje kaže šele pri dejanjih, ki so . °teno in poenostavljeno simbolična b/ato tudi lažje doumljiva na simbo-.l"11 ravni. Tako npr. nedavno fašis-Nno mazaštvo po kraških spomeni-j in napisih učinkuje kot izredno j?Sno simbolično dejanje, katerega te1 pomen prav zato sleherni člo-Jj* pri priči razbere. Težje je s kom-eksnimi simboli, ki ponujajo več n°iriih tolmačenj. Eden takih, trenut-b najaktualnejših kompleksnih sim-p. °v je nedvomno slovenski kulturni bznik. Osnovne in največje tri slo-n sn°sti tostran meje bodo letos vse k‘sti datum in to natanko na uradni f ,(urrtj dan 8. februarja. Trst, Gorica, vhbter. Tri mesta, ki pa so kot simboli Sl kot zgolj mesta: so postojanke tfb^nstva. Istočasno slavje v vseh sjh °gliščih »slovenskega trikotnika« k° )Zira enovitost, strnjenost tega jjj [hnega izrastka majhnega naroda, p N kot stisnjena pest, strnjenost, ki v	simbolično še pomembnejša
pbju, ko se vezi matičnega naroda Ve»- 0 trgajo — vezi s preteklostjo, z dolgoletnim družbenim siste-rpj .' vezi z drugimi Slovani in drugi-z Jugoslovanskimi republikami, vezi načinom življenja, vezi do-rpj fie prisilne simbioze med razni-spjJbhcijami in silami znotraj naroda njbga: Ta simbolična težnja po str-Zrj v°sti prihaja do dobesednega izra-giQsjrn°ttu letošnjih slovesnosti, ki se he bi	zbudil bi slovenš no celo,
Na Vrn‘b h nam se časi sreče,...«
Pred S,aviu v Špetru bo zato poleg Umnika videmske pokrajinske sQrn ,e Tiziana Veniera spregovoril tna b°lze Peterle. V Trstu bo slavnos-kp N°v°raica pisateljica in prevajalca r.ha Hergold, v Gorici profesori-HcMa Bratuž. Scenarij pesnika Sergij Čuka sta realizirala režiserja -o q ' .verč za Trst in Emil Aberšek »iopjif1.00- Na tržaškem odru bodo na-‘n J pralci Mira Sardoč, Boris Kralj Ztiarn U Njuder. Na klavir bo igral t'erri 0Slanist Aljoša Starc. Na goriš-v0fovarU bodo besedilo interpretirali »hstin pC! Janeza Povšeta Barbara °Un j' bjuk Bensa, Ivo Cotič, Sara Ho-ve<3t,o Tanja Gaeta. Za scensko iz-9hsb>e poskrbel Silvan Bevčar, širjen a, sPremljava pa je delo go-NejQy° kvarteta gojencev GM (Ema-lh	Rita Muscau, Aleš Klede
ti,lyano^Sco. Nluscau) z mentorjem r rQPa n ^Nžmančičem in pianista ■ fi. SJVetaka- čel bo mešani zbor fV°rti fi lz Števerjana pod vod-fhetrg kJr^aža Tozona. Svečanost v nQzs<Qvn ° i° °b 19. uri otvorili z Uheski ^bkarke Metke Kraševec
L^rtef r^ani. Nastopil bo godalni j-Qvir;ejn ^ s Paolo Chiabudini za 0n>Qk Gostoval bo tudi pesnik
(Julerijii samo slavje pa bo v
KVan 1 dvor-• •• ■	■■ ■	■ ■ ■
GM
Gr
in^Qmum -	"....
(Jn 90iicj y Jev je, zlasti tisto v Trstu nnriePo Sj_,? ‘meh še poseben, pou-dn ,e na	podton. Zastavlje-
sL.hode j/ko očitno simbolični ravni, dfPaj je ?ei, kot bi hotelo reči: vse nJJSeg,, 1'mboi samo simbol in „ič člnu°! simbol. Tudi Prešeren, Woo0 !z krvi in mesa, ima )„ ?remisiplmb°la, je le še iztočnica tch-devnio ? človeški dionizičnosti ih Bahikn°Sti iki ie P° Nietz-za prJjču vir umetnosti oz. ro-hoU' v naso?n}lsIek o ljubezni, o na-trhi dana« IU z brezprizivnimi dolnjega sveta.
ALEKSA ŠLJŠULIČ
Sinoči v Ljubljani podelili letošnje Prešernove nagrade
Priznanje Vladimim Jurcu
Član Slovenskega stalnega gledališča Vladimir Jurc je med letošnjimi dobitniki nagrade Prešernovega sklada. Kot poročamo na prvi strani, so nagrade podelili na sinočnji slovesnosti v Cankarjevem domu. Z dramskim umetnikom smo imeli daljši pogovor, ki ga objavljamo na tem mestu, še prej pa bomo navedli uradno utemeljitev strokovne komisije.
Nagrado Prešernovega sklada prejme za vloge Slehernika v Hofmann-sthalovi pasijonski igri, Jakoba Rude v istoimenski Cankarjevi drami in Župnika v Cankarjevih Hlapcih igralec VLADIMIR JURC. — Vladimir Jurc je v naštetih vlogah dokazal, kako intenzivno in decentno obvladuje karakterno igro v soglasju s psihološkimi lastnostmi likov, ki jih interpretira. Slehernika je oblikoval suvereno kot ambivalentno človeško figuro: z razigrano volponejevsko gesto, ko se posveča posvetnim rečem, in z razdajajočimi se napadi dvomov, ko se začne zavedati svoje grešnosti in bližajoče se smrti. V vlogi Jakoba Ruda je Vladimir Jurc ustvaril sugestiven in bravurozen lik v sebi razdvojenega človeka in s tem dajal ton vsej predstavi. Župnika v Cankarjevih Hlapcih je zasnoval kot enakovrednega nasprotnika Jermanu; z uglajeno, superiorno igro je ustvaril celosten lik z obvladovano asketsko držo, za katero pa se je čutilo tudi skrito človeško jedro tega sicer doslednega nosilca oblasti in njene moči,
Nagrad je seveda več vrst: če kdo zadene na loteriji, je to sreča, če pa dobi nagrado za svoje delo, gre za poudarek profesionalnosti. Za gledališkega igralca in umetnika nasploh, pomeni nagrada priznanje njegovi ustvarjalni izraznosti. Kako gledaš na nagrade oziroma na priznanje, ki si ga prejel ob slovenskem kulturnem prazniku?
Lagal bi, če bi rekel, da nisem nagrade vesel. Zelo sem je vesel, glede nagrad nasploh pa bi rekel, da te lahko pridejo ali pa ne. Treba je pošteno delati in ustvarjati ter biti že ob delu samem na nek način objektiven. To je seveda težko. Zase vendarle mislim, da sem objektiven do svojega dela in da vem, kaj naredim dobro in česa ne. Jasno pa je, da mi nekatere vloge bolj ležijo, da jih boljše oblikujem, so spet druge, ki jih težje predstavim. Mislim pa, da je treba na vsaki vlogi maksimalno delati, da iz nje kar največ izvlečemo. Naj slabše je to/kar se dogaja na primer nasplošno v gledališču: ko je zasedba objavljena so igralci najprej nezadovoljni z vlogami, ki jih dobijo, potem pa jih že takoj odpišejo, oziroma vržejo pod mizo in iz njih ne naredijo popolnoma nič. To je seveda narobe, saj se da navsezadnje narediti tudi iz najmanjše vloge krasno in opazno kreacijo. A če nadaljujem razmišljanje o nagradah, moram reči sledeče: ni, da bi človek čakal nanje, saj bi se potem počutil zelo slabo. Je pa lepo, če jih ustvarjalec prejme, saj potrjujejo smiselnost nekega dela in dajejo novih moči.
Zanimivo izhodišče za naslednje vprašanje: igralec kot poustvarjalec ali ustvarjalec?
Igralec je brez dvoma ustvarjalec. Gledališče je namreč popolnoma suverena umetnost in se ne strinjam s trditvami, da je gledališče predvsem v službi literature. Česarkoli se v gledališču lotimo, hočemo to izraziti na svojski način, oblikovati predstavo, ki je seveda sinteza in sad prizadevanja mnogih umetniških faktorjev, predvsem ustvarjalne ekipe. Predstava je potem dobra ali ne, odvisno od tega, do kolikšne mere se oblikovalci predstave sociološko obnašajo, kako so odprti drug do drugega, vzpostavijo dialog in da je uprizoritev dejansko produkt vseh teh odnosov, hkrati pa tudi igralske discipline in spretnosti. Izgubljen čas bi bil, ko bi se v gledališču ukvarjali samo s poustvarjanjem. Vsaka vloga in vsaka predstava, k temu tudi sam težim, naj bi bila avtorska in plod velikega sodelovanja.
To je najbrž odvisno tudi od tega, kar nosi človek v sebi, kako skuša
izraziti sebe in svoje izkušnje in opažanja potem sporočiti občinstvu.
Natančno tako. Potem je tu še vprašanje meje med eksperimentom in ustaljeno predstavo o gledališču nasploh. Najbrž nihče od nas ne ve, kaj naj bi sploh bil gledališki eksperiment. Najbrž gre za to, da bi delali predstavo na način, s katerim je ne bi smeli delati, tristo šestdeset stopinj obrnjeno.
Ko se oziraš na svoj igralski začetek - kakšno razvojno pot slovenskega gledališča opažaš?
Najprej bi povedal nekaj o igralcih. Danes so na odru tri ali štiri generacije igralcev. Takoj bi omenil najstarejšo, ki je nemara zargdi tega tudi najzaslužnejša, po stilu igre pa se zelo razlikuje od mlajših; nič žaljivega ne bom rekel, če povem, da je to generacija tako imenovanih patetičnih igralcev. Operirali so pač s patetiko in gestikulacijo, svoje vloge so peli... Vendar so tudi v tej generaciji igralci, ki so razumeli, da je tako obdobje v slovenskem gledališču preživelo in so se znali vključiti v nove tokove, katerih značilnost je bolj razumska igra. Predvsem v Drami se je razvila vrsta igralcev, ki je uveljavila intelektualen princip. V tretjo generacijo bi uvrstil tudi sebe. Igro okraskov in forme smo zelo reducirali in dejansko smo izhajali iz logike stavka, teksta, kar je mogoče premalo za spektakel kot tak, vendar to delamo zavestno. Potem je tu še najmlajša generacija igralcev in žal moram ugotoviti, da so vsi po vrsti slabi govorci, za kar je seveda kriva ljubljanska Akademija, saj se opaža, da po odhodu nekaterih pedagogov cele vrste igralcev ne znajo uporabljati svojega govornega aparata. Zaradi tega prihaja do nekih čudnih disharmonij med psihomotoriko in govorom, jasno pa je, da le zlitje obeh pomeni tisto ničto točko, s katero se začenja kreacija. Ne bi hotel biti neskromen, ampak zelo sem vesel ponudbe, da bi na AGRFT poučeval govorno tehniko. Mislim, da velja poskusiti.
Za mojo igralsko pot pa mislim, da je bilo bistveno zorenje v Mladinskem gledališču, kjer sem bil devet let. Tam smo dejansko začeli uporabljati in izvajati nekatere elemente, ki so se prej preverjali na eksperimentalnih odrih. Predvsem gre za uporabo zbora, iz česar izhaja moč ansambelske igre, po kateri Mladinsko gledališče še danes slovi. Takrat smo zares utirali novo pot. Iz take »postaka-demije«, kakor imenujem Mladinsko gledališče, izhaja tudi moja vizija oblikovanja predstav, v katerih mora biti sleherni igralec dober. Ne maram uprizoritev, v katerih so solisti, zvez-
dniki, kot je to na primer v italijanskem teatru. Tako gledališče mi je tuje, saj ne daje večjega umetniškega vtisa.
No, usoda igralca. Skoraj od vedno se vije debata o vlogi oziroma razmerju igralec - režiser.
Lahko bi odgovoril, da ob tem hodim neko čisto svojo pot, čeprav na njej doživljam tudi razočaranja. A ne bom je spreminjal! Namreč, največja razočaranja doživljam prav od svojih kolegov. Sem človek, ki želi z režiserjem, glasbenikom ali scenografom vzpostaviti dialog. Brez tega dialoga ne gre. Problem ni v tem, da se ne bi podrejal volji režiserja, to zelo rad naredim, a prav tako rad razmišljam o kreiranju vloge in podobi celotne uprizoritve, o ritmih v predstavi, prometu na odru in o teh stvareh se vedno rad pogovarjam z režiserjem ter dajem svoje sugestije in ideje. Skratka, na tem nivoju sploh ni nikakršnih zapletov, nekoliko drugače je s kolegi. Komaj se oglasim, že rečejo: aha, ko-režiser ali dramaturg in ta šaljivost je neke vrste nizki udarec, saj ni v mojem karakterju, da bi se česarkoli polastil ali karkoli podredil svoji volji. Rad sodelujem in zaradi tega ne morem molčati.
Trst. Kakšno gledališko klimo vdihavaš v tem Trstu?
Zelo čudno, specifično. Tržaško občinstvo je deloma »zapacano«, če naj na nežaljiv način uporabim to oznako. Vse preveč se želi tej publiki ugajati, zahteva te publike je, naj bi bila vsaka predstava taka, kakršno si --sama želi. Okusi pa so seveda zelo različni in težko je s štirimi, petimi letnimi premierami vsakemu ugoditi. Nekoč sem že rekel, da bi si želel, naj občinstvo razume, da hočemo ustvarjati dobre predstave, ampak hkrati tudi različne, drugačne. Zaradi tega nam mora biti priznana tudi pravica do neuspeha, kar se seveda lahko zgodi, čeprav hočemo pri SSG vedno uspeti. Dobro bi bilo, ko bi občinstvo spoštovalo ves napor in energijo, ki sta vložena v predstavo. Kritika je seveda dobrodošla, a da našemu občinstvu ne bi bilo nič všeč, kar delamo, se mi zdi zelo čudno. Čuden paradoks, ko govorijo o različnostih med Trstom in Ljubljano in drugimi kraji; gledališko občinstvo je po vsem svetu gledališko občinstvo. Seveda, so lokalne značilnosti in specifičnosti, ampak kako se lahko zgodi, da v Ljubljani ali Jugoslaviji doživimo s predstavo uspeh, v Trstu pa ne? Tudi občinstvo bi se moralo v sebi malce premakniti...
Pa misliš, da repertoarna politika zadovoljuje občinstvo, mimo tega, da je predstava lahko všeč ali pa ne in po drugi strani, kako se počutiš sredi življenja Slovenskega stalnega gledališča?
Razmere v SSG so dobre, ampak ni rečeno, da ne bi mogle biti še boljše. Cel kup stvari je, ki bi morale avtomatično funkcionirati, a velikokrat je prav nasprotno in to nas seveda ovira. Igralci velikokrat ugotavljamo, da niso bile nekatere zadeve pravilno organizirane in nas to moti in jezi in se znajdemo v poziciji, da stalno protestiramo. Mislim, da bi morale tudi vodstvene strukture samokritično premisliti o svojem delu in tako bi se stvari spremenile na boljše. Igralci smo pač taki, da znamo tudi minimalne spremembe pozdraviti in se nas da dokaj hitro okrog prinesti, hitro se nas s čim dobrim zavede.
Mi smo seveda edino gledališče v Trstu, da ne omenjam amaterskih skupin, ki pa se občasno posvečajo odrski umetnosti. Dejansko bi morali biti ljudski oder, šentjakobsko in lutkovno gledališče, mladinsko, odraslo, Drama in Glej. Kako vse to združiti s samo osmimi stalnimi igralskimi člani? To je strašno težko. Težnja programskega vodstva je, da bi se čim več okusom ustreglo, le da je ob tako skromnem številu predstav nemogoče. Zato si prizadevam in dajem ideje, da bi ustanovili kak levi oder, mali oder, kabaret, da bi imeli večere šansonov, celo vrsto drobnih stvari, ki so tudi del gledališča. Skratka, več gledališke vznemirljivosti! Žal ob vseh teh predlogih večkrat naletiš na neko okostenelo administrativno logiko, ki se težko odloča za nekaj drugačnega od že utečenih tokov.
Nagrajencu je treba seveda postaviti tudi naslednje vprašanje. Kakšen lik, ki si ga odigral, te je najbolj zadovoljil in napolnil in kaj bi hotel v prihodnje poosebiti na odru?
Mislim, da znam biti objektiven in kritičen do svojega dela in dela drugih. Pri ocenah so moja merila zelo visoka in od njih ne odstopam. No, zelo sem zadovoljen s Cankarjevim ciklom, od tega sem tudi osebno veliko profiliral. Igral sem velike Cankarjeve vloge, predvsem take, ki sem si jih želel igrati, kot na primer župnika v Hlapcih. Pa še veliko takih je, kaj bi našteval! Poudaril pa bi to: največje zadoščenje sem imel z vlogami, ob katerih sem se izčrpal in namučil.
Kaj da bi si želel igrati? Tudi če me opolnoči zbudijo, takoj bi zaigral v Beckettovem Godoju, potem Leoneja v Krleževih Glembajevih pa v kaki Shakespearovi komediji... Zelo vesel bi bil, ko bi v našem gledališču kdaj zaigrali kak muzikal.
Banalno, a zanimivo, si domišljam, vprašanje, ki ga nekateri postavijo na začetek, a ga bova midva imela kar za konec tega najinega pogovora. Katera je bila pravzaprav tvoja prva vloga v profesionalnem gledališču?
Gre za Cyranoja v Mladinskem gledališču, še prej pa — in to lahko imamo za dejanski začetek — sem zaradi bolezni nekega igralca vskočil v predstavo Pike Nogavičke, ki jo je režiral Dušan Jovanovič. No, tu sem igral zadnji del od konja, saj vemo, kateri je!, ob tem sem imel tudi lepo vrečko s konjskimi figami iz jute, ki sem jih metal po odru... To je bila zares prva vloga v mojem profesionalnem igralskem življenju. Upam, da sem v tem času vendarle toliko napredoval, da bom kdaj, čez veliko veliko let, zaigral tudi konjsko glavo...
Pogovor zapisal MARIJ CUK
Prešernova nagrada Zoranu Mušiču
Ko posvečamo stran raznim prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku, seveda ne moremo mimo naj višjih slovenskih priznanj za življenjsko umetniško delo — Prešernovih nagrad. Vsako leto jih podelijo po tri, letos so jo prejeli goriški slikar Zoran Mušič, skladatelj Jakob Jež in pisatelj (posthumno) Marjan Rožanc. Posebej razveseljujoče je dejstvo, da je nagrado prejel Zoran Mušič, za katerega je v utemeljitvi zapisano:
Zoran Mušič je eno velikih svetovnih imen modernega slikarstva. Prehodil je dolgo in obsežno ustvarjalno pot od prvih dalmatinskih motivov pred več kot tridesetimi leti, beneških, sienskih in cortin-skih ciklusov, do temnega žarenja bizantinskih suit v koncu šestdesetih let. Figuralni motivi, med njimi izstopa še prav posebej tragični spomin na Dachau z naslovom Nismo poslednji ter novejšimi avtoportreti in portreti Ide, so dela izjemne duhovne in likovne občutljivosti, poglobljenosti, so vrhunske slikarske meditacije o minljivosti človekovega bivanja v sodobnem svetu. V zadnjem desetletju, ko spet prevladujejo beneški motivi, je dosegel prav na podlagi in izvorih lastne ustvarjalne izkušnje vrhunsko sintezo, ki ji v evropskem slikarstvu komaj še najdemo primerjave, tako je osebna in plemenita.
Subjektivna, vendar stroga likovna logika zahodne kulture se v njegovih delih spaja z zadržano izraznostjo slovenskih izvorov in temnim, čutnim nagovorom Vzhoda, kot ga je spoznaval tudi v beneški likovni dediščini. Elemente lirične krajinske ab-
strakcije, ki se navezujejo na pariško šolo, katere ugleden član je, je v poznem opusu presnovil v povsem osebni, tehtni, lakonično popolni likovni govorici. Njegova umetnost je eden najvišjih humanističnih dosežkov sodobnega časa. Ostala dva letošnja Prešernova nagrajenca sta skladatelj Jakob Jež in
pisatelj Marjan Rožanc. O prvem je v utemeljitvi med drugim zapisano, da je »Jakob Jež v svoji glasbi raziskovalec novega in prenovitelj tradicije: zna biti skrajen pa tudi poljuden, razmišljajoč in veder. Te njegove vrljne je potrdila tujina z izvedbami na Svetovnih glasbenih dnevih v Atenah, Kolnu in drugod. Izrazita skupna poteza njegovega zborovskega opusa je kritična, pogosto šaljiva ali ironično priostrena moralna drža ustvarjalca, ki zajema iz globoke umetniške ozaveščenosti.«
O pisatelju Marjanu Rožancu pa je zapisano: »Marjan Rožanc nam je podaril enega najpomembnejših literarnih in esejističnih opusov na Slovenskem v zadnjih dvajsetih letih. Do svoje prezgodnje smrti v lanski jeseni je ohranjal nesporno moralno hrbtenico in umetniško živost, ki je lahko tudi v svinčenih časih represivnega političnega okolja zasnovala pozabljeno etimologijo ljubezni, ne pa političnega sovraštva in boja. Prav v tem je Marjan Rožanc eden največjih slovenskih etičnih in literarnih mislecev in umetnikov, kar jih premoremo.«
»Prav v svojih zadnjih dveh letih je Marjan Rožanc z izjemno energijo spisal vrsto knjig, ki so njegovo etično misel še poglobile, kakor da bi vedel, da nam mora zapustiti še mnogo, preden gre. Bil je in ostal bo eden stebrov slovenske umetnosti in mišljenja. Zadnji dve leti je bil predlagan za Prešernovo nagrado. Smrt ga je prehitela, da bi jo dobil še za živega. Naj se zato zdaj poklonimo njegovemu spominu.« (mč)
Na svetovnem smučarskem prvenstvu v nordijskih disciplinah
Gunde Svan nenadkriljiv
TESERO — »Beli labod« je spet poletel nad smučinami svetovnega prvenstva in po 30 kilometrih končal svoj smučarski let na najvišji stopnički odra za zmagovalce. Gunde Svan - ali beli smučarski labod, kot mu pravijo zaradi njegovega elegantnega smučanja - je od včeraj največji smučar-te-kač vseh časov. Z zmago v teku na 30 km v klasični tehniki se je sedmič okinčal z zlatim odličjem svetovnih prvenstev, ob tem je v osmih letih vrhunskega športnega udejstvovanja osvojil tudi šest olimpijskih zlatih kolajn, v svetovnem pokalu pa je zmagal kar 30-krat. Kaj takega doslej še ni zmogel nihče.
Svan je samega sebe okronal za tekaškega kralja prav na dan, ko mu ni nihče pripisal mnogo možnosti za zmago. V uvodni tekmi letošnjega svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, skokih in kombinaciji je bil namreč veliki favorit Sovjet Vladimir Smirnov. Vlogo favorita so utemeljevale njegove letošnje zmage v svetovnem pokalu, njegova odlična forma. Nenazadnje je bil Smirnov tudi svetovni prvak na isti progi v Lahtiju leta 1989 in olimpijski prvak.
Gunde Svan je bil v letošnji sezoni -v primerjavi s prejšnjimi - dokaj skromen. Še sami Švedi so pred prven-
stvom dvomili v njegovo telesno pripravo. Ko pa je prišel pravi dan, se je na štartu svetovnega prvenstva predstavil pravi Svan.
Smirnov je sicer popolnoma upravičil napovedi. V pravcatem sibirskem mrazu (-18 stopinj Celzija) je vodil več kot dve tretjini proge. Pri 21 km je imel 3 sekunde prednosti pred Norvežanom Ulvangom (le-ta je bil na koncu tretji), Svan pa je zaostajal za 10 sekund.
Takrat se je dejansko začel Svanov boj za zmago. S silovitim finišem (pri čemer pa se ima zahvaliti tudi odlično pripravljenim smučem, ki so kot po olju drsele po trdem snegu) je nadoknadil ves zaostanek in zmagal s slabimi petimi sekundami prednosti. Njegov tek je bil najhitrejši v zgodovini tekov na 30 km na svetovnih prvenstvih, kar še potrjuje vrednost njegove zmage, pa tudi izrednost drugega mesta Vladimira Smirnova.
Italijani so od tega teka mnogo pričakovali, dobili pa so bolj malo. Alba-rello je do 20 km tekel kot sedmi, zatem pa je zdrknil na končno 12. mesto, kar je za domačina neuspeh. Vse kaže, da so k njegovi slabi predstavi botrovale tudi slabo izbrane maže.
Danes bo na svetovnem prvenstvu na sporedu ženski tek na 15 km v klasični tehniki.
VRSTNI RED TEKA NA 30 KM 1. Gunde Svan (Šve.) 1.16’12"4; . Vladimir Smirnov (SZ) po 4'9; 3. Ve-gard Ulvang (Nor.) 20"4; 4. Langli (Nor.) 28"4; 5. Kirvesniemi (Fin.) 1T9"2; 6. Standlober (Avs.) 1T9"2; 7. Siversten (Nor.) 1'31"4; 8. Botvinov (SZ.) 1'55"6; 9. Buhta (ČSFR) 1'55"6; 10. Majbaeck (Šve.) 1'59"2; 11. Behle (ZRN) 2'00"4; 12. Albarello (It.) 2'07"0; 13. Badamšin (SZ) 2'21"9; 14. Prokurorov (SZ) 2'25''l; 15. Skaanes (Nor.) 2'25"8; 18. De Zolt (It.) 2'44"9; 22. Vanzetta (It.) 3'05"8; 29. Pol-vara (It.) 4'27"5.
Smučanje za svetovni pokal
Nadaljevanje v Val d’Iseru
VAL D ISERE — Po svetovnem prvenstvu v Salbaachu se bodo tekme za svetovni pokal nadaljevale v Franciji, v Val dlseru, in sicer na nekaterih progah, kjer bodo prihodnje leto 16. zimske olimpijske igre. Na sporedu bodo dva smuka in superveleslalom. Zatem bo sledila daljša prekinitev zaradi raznih državnih prvenstev, tako da se bodo svetovni pokal spet pomerili šele v začetku marca.
Včeraj in v sredo so odigrali prva četrtfinalna srečanja italijanskega nogometnega pokala (povratne tekme bodo 20. t. m.). Napoli je doživel nov poraz, proti Bologni, kar bo gotovo še bolj poglobilo njegovo krizo. Roma in Juventus sta se v pravem nalivu razšli pri neodločenem izidu, Bari bi si proti Milanu zaslužil vsaj točko, a Torino je Sampdorii zadal že tretji poraz v tej sezoni. Izidi:
ROMA - JUVENTUS	1:1 (1:0)
STRELCA: Bonetti v 45' (avtogol), Ca-siraghi v 58'.
ROMA: Zinetti, Pellegrini, Carboni, Berthold, Aldair (v 46' Tempestilli), Nela, Desideri, Piacentini (v 66' Rizzitelli), V61-ler, Giannini, Salsano.
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, Lucchi, Corini, Juho Cesar, Bonetti, Hassler (v 79' Di Canio), Alessio (v 53' Fortunato), Casiraghi, Marocchi, Schillaci.
SODNIK: Beschin iz Legnaga; KOTI: 7:3 za Romo: GLEDALCEV: 24.222.
BARI - MILAN	0:1 (0:0)
STRELEC: Simone v 77'
BARI: Biato, Dicara, Carrera, Gerson, Maccoppi, Laureri, Colombo (Tatti), Cuc-chi, Soda, Maiellaro (Lupa), Joao Paolo.
MILAN: Rossi, Carobbi, Maldini, Costi, (Evani), Galli, Nava, Stroppa, Gaudenzi, Agostini, Ancelotti, Simone.
SODNIK: Lanese iz Messine. KOTI: 4:3 za Milan. GLEDALCEV: 32.000.
STRELEC: Galvani v 69'
NAPOLI: Taglialatela, Ferrara, Franci-ni, Rizzardi, Alemao, Renica, Mauro (Venturin), Crippa, Careca, Zola, Incocia-ti (Silenzi).
BOLOGNA: Cusin, Biondi, Di Gia, Tricella, Negro, Verga, Schenardi, Mariani (Anaclerio), Waas, Notaristefano (Turkylmaz), Galvani.
SODNIK: Amendolia iz Messine. KOTI 6:3 za Napoli. GLEDALCEV: 5.000. TORINO - SAMPDORIA	1:0 (1:0)
STRELEC: Lentini v 2'
TORINO: Marchegiani, Bruno, Annoni, Fusi, Benedetto, Cravero, Sordo (Carillo), Baggio, Bresciani (Policano), Romano, Lentini.
SAMPDORIA: Pagliuca, Lana, Katanec, Pari Vierchowod, Invernizzi, Mihaj-ličenko, Lombardo, Branca, Mancini, Dossena (Bonetti).
SODNIK: Coppetelli iz Tivolija. KOTI: 3:2 za Sampdorio. GLEDALCEV: 20.000.
Napoli zahteval suspenzijo Maradone
NEAPELJ — Napoli je včeraj predložil Zvezi italijanskih prvoligaških nogometnih društev prošnjo za suspenzijo Maradone, da bi argentinskega asa odstranili iz standardne postave državnega prvaka. Maradoni je vest sporočil pod' predsednik društva Serao med včeraj-šjim treningom, ki se ga je - presenetlji' vo - udeležil tudi Maradona. Le-ta ni hotel vesti komentirati.
Četrtfinale italijanskega nogometnega pokala
Roma - Juve neodločeno Napoli v vse globlji krizi
NAPOLI - BOLOGNA
0:1 (0:0)
Teniški turnir v Milam
Caratti odpravil Ivana Lendla
ASSAGO (Milan) — Na teniškem turnirju v Milanu je največje presenečenje včeraj pripravil 21-letni Italijan Cristiano Caratti, 79. na svetovni lestvici: Caratti si je privoščil nič manj kot št. 3 s te lestvice, Čehoslovaka Ivana Lendla. Slednji sicer ni v najboljši formi, tudi hitra površina, na kateri poteka ta turnir, mu ne odgovarja preveč, kar pa ne zmanjšuje uspeha mladega Carattija. Iz nadaljnjega tekmovanja je izpadel Jugoslovan Goran Prpič, ki je v 1. kolu izločil rojaka Ivaniševiča, a včeraj je izgubil proti Avstralcu Patu Cashu. Nekaj izidov:
1.	KOLO: Jelen (Nem.) - Van Rensburg (J. Af.) 6:4, 6:2; Hlasek (Švi.) - Jarryd (Šve.) 6:3, 0:6, 6:4; Lendl (ČSFR) - Larsson (Šve.) 7:5, 4:6, 7:5; Nargiso (It.) - Campore-se (It.) 7:5, 6:4; Prpič (Jug.) - Ivaniševič (Jug.) 6:3, 3:6, 6:4; Cash (Avs.) - Čerkasov (SZ) 7:5, 4:6, 7:6 (7:4).
2.	KOLO: Steeb (Nem.) - Novacek (ČSFR) 4:6, 7:6 (7:1), 6:4; Gunnarson (Šve.)
-	Česnokov (SZ) 6:4, 6:3; Caratti (It.) -Lendl (ČSFR) 6:4, 1:6, 7:6 (7:3); Cash (Avs.)
-	Prpič (Jug.) 7:5, 6:3.
V sinočnji prvi tekmi povratnega finalnega dela košarkarskega pokala prvakov
Fenomenalni Kukoc neustavljiv za Scavolini
SCAVOLINI - POP 84	105:106
(57:56)
SCAVOLINI: Magnifico 23, Boni 4, Cook 14, Daye 30, Zampolini 7, Costa 13, Grattoni 14.
POP 84: Sretenovič 5, Perasovič 26, Pavičevič, Kukoč 40, Lester, Tabak 2, Savič 24, Naglič 9.
SODNIKA Douvis (Gr.) in Zych (Pol.); PM: Scavolini 22:27, Pop 84 9:14; 3 TOČKE: Cook 0:2, Zampolini 1:1, Grattoni 2:2, Sretenovič 1:3, Perasovič 6:6, Pavičevič 0:1, Kukoč 9:14, Naglič 1:2; PON: Naglič (30); GLEDALCEV: 5.500.
PESARO — Prva tekma povratnega finalnega dela pokala prvakov med Scavolinijem in splitskim Pop 84 se je odločila v zadnjih treh sekundah dramatičnega finala. Pri rezultatu 105:102 za domače je grški sodnik Douvis do--sodil Dayeu, gotovo najboljšemu pri moštvu iz Pesara, namerno osebno napako zaradi prekrška nad sinoči res fenomenalnim Kukočem. Slednji je us-
pešno izvedel oba prosta meta, nakar je Perasovič s polovice igrišča podal do Saviča, ki je ob zvoku sirene zadel zmagoviti koš, s katerim so si Splitčane gotovo zagotovili nastop v super finalu, ki bo od 16. do 18. 4. v Parizu.
OSTALI IZIDI: Barcelona (Šp.) - Leverkusen (Nem.) 96:67; Limoges (Fr.) -Makabi Tel Aviv (Izr.) 95:114; Kingston (Angl.) - Aris Solun (Gr.) 97:96.
LESTVICA PO 8 KOLIH: Barcelona 14; Aris in Pop 84 10; Scavolini, Makabi in Bayer 8, Kingston 4, Limoges 2.
PRIHODNJE KOLO (14. 2.); Leverkusen - Limoges, Aris - Barcelona, Makabi - Scavolini, Pop 84 - Kingston.
KORAČEV POKAL
V prvih četrtfinalnih srečanjih Kovačevega pokala je Clear iz Cantuja sicer premagal Cibono (80:70, polčas 38:41), vendar se je pošteno namučil, a tudi prednost sama pred povratno tekmo v Zagrebu (13. 2.) gotovo ni ohrab-
rujoča. Zagrebčani, ki jih vodi Mirko Novosel, so namreč ob koncu prvega in začetku drugega polčasa z delnim izidom 14:0 povedli z 10 točkami. Italijanska peterka je zaostanek nadoknadila predvsem po zaslugi Pessine (27 točk) in Rossinija ter učinkovitega presinga, prednost 10 točk pa si je priborila šele proti koncu.
Ostali izidi prvih četrtfinalnih tekem: Phonola Caserta (It.) - Real Madrid (Šp.) 92:79; Juventut Badalona (Šp.) - Estudiantes (Šp.) 93:79; Zadar (Jug.) -Mulhouse (Fr.) 84:84.
Ferriju štiri kola
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi Ferrija (Inter) diskvalificirala za 4 kola. Po dve koli bosta počivala Bacci (Lazio) in Carrera (Bari), po eno pa Fu-ser in Fiondella (Fiorentina), Carbone (Milan), Fusi (Torino), Corini in Marocchi (Juventus), Cristallini (Piša),
Domini (Lazio) in Paolino (Cagliari). ^ B ligi so bili za 1 kolo diskvalificiran^ Storgato, Di Cintio, Marino in Marulla (Cosenza), Bosi (Modena), Calisti Ne~ rona), Celestini (Avellino), Scarafon1 (Triestina) in Signorelli (Barletta). D° 31. marca je bil diskvalificiran trener Modene Ulivieri.
Težka kazen za Olympiakos
ŽENEVA — Prizivna komisij8 UEFA je grško enajsterico 01ymP18 kos za eno leto izključila z vseh ev^ ropskih tekmovanj (prvostopnjska raz sodba je predvidevala, da mora le d naslednji tekmi v evropskih P0^8;' odigrati za zaprtimi vrati). Huda zen je posledica neredov na srečanj j do katerih je prišlo 24. oktobra ia ^ proti Sampdorii, ko so grški navijač^ raznimi predmeti obmetavali igrl ter med drugim zadeli Cereza in en ga od stranskih sodnikov.
Prihodnje leto v amaterskih nogometnih ligah
Novosti glede starosti igralcev
Deželni odbor nogometne zveze Furla-nije-Julijske krajine je v svojem letošnjem 29. uradnem sporočilu sprejel nove odredbe v zvezi s starostjo igralskega kadra v posameznih ekipah, ki bodo v prihodnji sezoni 1991/92 sodelovale v prvenstvih meddeželne lige, promocijske, prve, druge in tretje nogometne amaterske lige.
V	meddeželni ligi bodo lahko nastopili le nogometaši, rojeni po 1. januarju 1964 (torej do 27. leta starosti). Vsaka ekipa se bo lahko poslužila le treh nogometašev, starejših od 27 let.
V	promocijski ligi bodo lahko nastopali le igralci do 26. leta starosti (rojeni po 1. 1. 1965), vsaka ekipa v tej ligi pa se bo lahko poslužila prav tako 3 nogometašev, starejših od 26 let.
V	1. amaterski ligi je starostna limita prav tako 26 let, le da se bodo lahko ekipe »okrepile« vsaka z največ po 4 nogometaši, starejšimi od 26 let.
V	2. in 3. amaterski ligi bodo lahko igrali nogometaši do 26. leta starosti, vsaka ekipa pa se bo lahko poslužila šestih igralcev starejših od 26. leta.
Obenem bo s prihodnjo nogometno sezono stopilo v veljavo tudi novo pravilo v zvezi s tako imenovanimi »najzvestejšimi« nogometaši (»fedelissimi«), »Najzvestejših« s prihodnjo sezono ne bodo več uvrščali med tako imenovane »starejše« nogometaše (»fuori guota«). Po novem pravilu bo zveza smatrala za »najzvestejše« tiste nogometaše, ki so najmanj šest sezon registrirani za določeno društvo. Med »najzvestejše« ne bodo uvrstili tistih, ki jih je matično društvo predalo drugemu začasno (na posodo), pa tudi tistih ne, ki niso bili registrirani pri nogometni zvezi, čeprav jih je nato matično društvo zopet registriralo.
Društva bodo morala sodnike pred tekmo izrecno opozoriti na tako imenovane »najzvestejše« nogometaše, in sicer tako, da ob ime nogometaša na seznamu, ki jih društva predočijo sodniku, pripišejo čerko »F«. Kdor ne bo striktno spoštoval teh pravil, ki bodo, kot rečeno, stopila v veljavo prihodnjo nogometno sezono, bo disciplinsko kaznovan.
Disciplinski ukrepi in prekinitev prvenstev
Disciplinska komisija nogometne zveze je za eno kolo (zaradi 4. opomina) iz-
ključila tri nogometaše Primorja: Sullini-ja, Pipana in Livana.
V mladinskih prvenstvih je bil za 2 koli izključen Saša Carli (naraščajniki Zarje), za 1 kolo pa sta bila izključena Stefano Savi (naraščajniki Primorja) in Robert Renčelj (naraščajniki Zarje).
Pri nogometni zvezi so nadalje sporočili, da bo zaradi slabih vremenskih razmer jutri na Tržaškem prekinjeno prvenstvo mlajših cicibanov, v nedeljo pa začetnikov.
Nagrada »Juventussi bis«
Calligarisova prva Kokorovec drugi
TRST — Nagrada »Juventussi bis«, ki jo podeljuje USSI (združenje športnih časnikarjev Italije) iz Furlanije-Julijske krajine, je šla Chiari Calligaris, jadralki tržiškega SVOC, ki je lansko poletje drugič osvojila naslov svetovne prvakinje v razredu »europa«. Tak je bil izid referenduma, pri katerem je sodelovalo več kot 100 športnih časnikarjev. Na 2. mesto se je uvrstil Poletov kotalkar, svetovni prvak Samo Kokorovec. Tretja sta bila košarkarja Stefanela De Pol in Fučka, člana italijanske reprezentance, ki je osvojila evropski mladinski naslov. Vsem štirim bodo priznanje podelili v ponedeljek.
ŠD BREG
organizira 17. t. m. smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Vpisovanje danes, 8. t. m., v telovadnici v Dolini od 20. do 21.ure.
SK BRDINA
organizira ob Pokalu treh dežel izlet na Koblo, in sicer 17. t. m. Odhod vlaka ob 6.45 iz Sežane, prihod ob 18.15. Možnost vpisovanja za tekmo ali samo za izlet. Na razpolago bo učitelj za začetnike. Popust za družine. Informacije po telefonu: Opčine tel. 212859, Trst tel. 765693, Padriče tel. 226271, Devin-Nabrežina tel. 299573.
Številno jugoslovansko zastopstvo v italijanskem odbojkarskem prvenstvu
Andrej Urnaut med najboljšimi
V letošnjem italijanskem moškem odbojkarskem prvenstvu je praktično zastopana skoraj vsa svetovna odbojkarska smetana. Trenutno ne nastopa v najbolj kakovostnem prvenstvu samo nekaj odbojkarjev iz SZ, Brazilije in s Kube, na čelu z Despaignom. Dokaj številno in tudi kakovostno zastopstvo ima Jugoslavija, saj igrajo v _A-1 ligi kapetan reprezentance Nurko Čauševič (Falconara) ter Vedad Glinac in Andrej Urnaut (Gividi iz Milana, v A-2 ligi pa so veteran Ljubomir Travica (Jocker Volley Schio), Žarko Petrovič (Olio Venturi Spoleto) ter Milan Djurič in Mladen Kasič (Voltan Tortelli-ni Mestre).
Nedeljski ogled prvoligaškega srečanja med Sisleyem Treviso in Gividijem v Villorbi je bila enkratna priložnost za kratek pogovor s Slovencem Andrejem Urnautom, ki igra za šesterko iz okolice Milana. Mislimo pa, da ne bo odveč, če odličnega Urnauta prej predstavimo. Rodil se je 13. oktobra 1965. leta v Ravnah na Koroškem. Odbojkarsko pot je pričel na Reki, kamor se je družina preselila. Za Andreja lahko velja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Njegov oče Adolf, ki je našim številnim odbojkaricam in še posebej odbojkarjem dobro poznan, je več kot deset let branil dres jugoslovanske reprezentance in bil v šestdesetih letih eden najboljših tolkačev v Evropi. Andrej je najprej igral za Fuži-narja iz Raven na Koroškem, potem pa za Kvarnerja na Reki. Po dveh letih nastopanja na Reki se je Andrej Urnaut v začetku sezone 1981-1982 preselil na Ravne, kjer je štiri leta igral za domači klub v 2. jugoslovanski zvezni ligi. Nato je prestopil k Mladosti Monter iz Zagreba in prav tako štiri leta igral za ta klub ter postal leta 1985 in 1986 jugoslovanski prvak. Prav v letu, ko je postal prvič z Mladostjo Monter državni prvak, je 197 visoki Andrej tudi prvič oblekel dres državne reprezentance, s katero je doslej odigral 187 tekem. Še prej je bil stalni član slovenske kot tudi jugoslovanske mladinske reprezentance. V lanski sezoni je prestopil k italijanskemu drugoliga-šu Gividi iz Brughiera pri Milanu (imel je sicer tudi druge ponudbe) ter skupaj z Ljubomirom Travico popeljal šesterko med najboljše italijanske ekipe. Medtem ko ga je po lanski sezoni Travica zapus-
til in odšel, v Schio, je prišel k Gividiju stalni član jugoslovanske reprezentance in Urnautov klubski tovariš v Mladosti Monter, Glinac, ki je prej bil v Astiju. Ogled tekme v Villorbi je samo potrdil, da je Andrej eden najboljših odbojkarjev v letošnjem italijanskem prvenstvu.
Prvo vprašanje se je ponujalo kar samo od sebe:
Si zadovoljen z igro v lanskem prvenstvu, ko je Gividi napredoval, in še posebej letos, ko je konkurenca izredna?
»Glede igre sem več kot zadovoljen. Če bi po 14. kolu imeli več kot 6 točk, bi bil seveda še bolj zadovoljen. Vsekakor moram povedati, da je Gividi novinec v ligi in v primerjavi z lansko sezono se nismo posebej okrepili.«
Ne bo odveč, če omenimo, da je Urnaut po 14. kolu na odličnem 4. mestu posebne jakostne lestvice uglednega športnega dnevnika iz Milana "La Gazzetta dello Šport". Doslej je zbral največ točk mladi reprezentant Brazilije Giovane Gavio Farinandez (65), sledita Timmons (Messaggero Ravenna, 57) in Conte (Philips Modena, 56). Zelo visoko je uvrščen tudi Čauševič (Falconara), ki je na 5. mestu z 51 točkami.
Po 14. kolu ima Gividi 6 točk. Imate možnost za obstanek?
»Povsem sem prepričan, da nam bo uspelo ostati med najboljšimi italijanskimi šesterkami. Med tednom smo v zaostali tekmi 3. kola zlahka opravili doma z Zi-nello iz Bologne, ki ostaja še naprej zadnja z 2 točkama. Za nas bodo odločilne tekme 17. marca s Prep v Reggio Emilii, ki ima tudi 6 točk, nato bomo 7. aprila gostili Edilcuoghi iz Agrigenta, ki ima 4 točke, samo 4 dni kasneje nas čaka še spopad z Acirealejem sredi Catame. Te tri tekme bodo za nas odločilne. Če uspemo premagati še kakšnega drugega nasprotnika, ki je pred nami na lestvici, bosta osvojeni točki še toliko bolj dragoceni. Vsekakor pa moram še dodati, da igramo domače tekme v milanskem Pa-lalidu, da ostajamo brez tistega sedmega igralca, ki ga predstavljajo gledalci in jim imamo v Brughieru kar precej.«
Kaj pravzaprav manjka Gividiju v letos izredno kakovostnem italijanskem prvenstvu, ko so sicer razlike
med ekipami na vrhu in spodnjem lestvice kar precejšnje?	7kuS'
»Mislim, da igra odločilno vlogo 1	^
- -....... • -oau°'
tvo. Ničkolikokrat se nam je z9 pa se je kar naenkrat vse ustavilo.
smo se dokopali do 13. točke,
bilo tudi tukaj v Villorbi v PrveIf ^nekaterega smo potem izgubili. O)3 lZ ^ je nosti bi še dodal povprečno	važ-
za tako zahtevno prvenstvo še	kak
na. Med ekipami, ki so na vrhu le ^ jn pričenši z Messaggerom iz Rave .^eii ostalimi (med katere moramo P pica tudi Sisley, ki je sedaj v krizi), je v v razlika. Ne gre pa pozabiti, da s0.Prilili vseh ligah med najboljšimi	in	5
vedno precejšnje razlike.«	^talilaI,'
Katere pa so razlike med 1 skim in jugoslovanskim Prve ^ jtaiijan'
»Razlike so kar precejšnje.
skem prvenstvu je neprimerno vi ^0. kovost. Klubska organizacija je ,enarja-bra in suče se kar precej več vgiilcO Tudi pogoji za delo so na splosn ^pjc0 boljši. Pred vsakim nastopom ?, gjcak01^ polaga na taktično pripravo. epu z.a pa moram poudariti, da so v /Tjp pog°P jugoslovanske razmere zelo do za delo.«	čl8!1’
Letos je na vrsti 17. evroP^*^8 sko prvenstvo. Jugoslavija n na kvalifikacije, ki bodo o j junija v Španiji, v Las Palmas ^ ^3
nadi. Poleg Jugoslavije bodo v poljSK»'
lifikacijski skupini še Špani] ' ^taf Turčija, Velika Britanija m Sa> ^ no. Skupina je čredno tezKa^lH1 možnost za nastop med 14
Jdločf
šesterkami Evrope?
ini*
a*1
»Skupina je resnično tezk jonlačin‘ bo verjetno padla med nami,	retna9'jg
Poljaki. Že pred 4 leti s® ^cj je Poljsko ter potem izgubili 5 ps0 P0*) r. bilo že vse odločeno.	..p odh^ost
ki so bili v sedemdesetih	m0^ar-
ska velesila. Mislim, da i . 0dboJ b0. za uvrstitev na letošnje ' trebno ,v.Her ski zvezi Jugoslavije b0.praralski ka za doče marsikaj spremenite y je zelo dober, Ptiman^“lfe igralcefebna priprave kot tudi nagra	p0t ^er
dober uspeh reprezentant*	del^n
denar in tudi dobro str aVjla iz «. je odbojka zadnje čase n p	C
kakovostni skok.«	G. h
Jutri v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Zaostala košarkarska tekma Mavrih mlarincev
Kar dva slovenska derbija
To kolo košarskega promocijskega Prvenstva je za slovenske ekipe gotovo zelo pomembno, saj bosta na sporedu kar dva slovenska derbija.
Na »1. maju« se bosta jutri popoldne srečala ekipi Bora in Kontovela, zvečer pa bo v Nabrežini Sokol gostil Ci-cibono. Zaradi položaja ekip na lestvici, bosta tekmi imeli drugačen pomen, kot so pričakovala nekatera društva Pred začetkom sezone. To velja zlasti za borovce, ki zasedajo skromno 8 JOesto in so že odrezani od boja za vrh lestvice. Še bolj zaskrbujoče je stanje Cicibone in Sokola, ki sta sami na zadnjih dveh mestih razpredelnice. Edi-hi ki je izpolnil vsa pričakovanja, je le Kontovel, ki z vrha gleda na morebit-ne nasprotnike.
Bor - Kontovel že več let izstopa kot derbi derbijev, saj so ostale slovenske ekipe, z izjemo Jadrana, znatno v zaostanku glede potenciala in števila košarkarjev kot tudi glede rezultatov ha mladinskem področju. V prejšnjih 'etih je Bor prevladoval, saj mu je us-Pel veliki met, napredovanje v D ligo, ha mladinskem področju pa je društvo Poseglo po vrsti izjemnih rezultatov. S Pjihodom odličnega trenerja Igorja rledna in boljše organizacije so na kontovelu začeli močno napredovati, klanskiekipi je v zadnjih letih večkrat
za las spodletelo napredovanje v D ligo, največje zadoščenje pa ima društvo na mladinskem področju. Vsaka tekma med tema društvoma je bila zelo občutena, zlasti ko sta na parket stopili prvi postavi obeh društev. Kar je najbolj razveseljivo in prijetno, je pravo gotovo prijateljstvo in dobri odnosi med posameznimi igralci obeh društev saj na igrišču vsakokrat prevlada borbenost in športno obnašenje vseh akterjev. Glede tega pa imata velike zasluge tudi oba trenerja Igor Meden in Fabio Sancin, ki sta se vedno izkazala kot zelo športna in korektna tako na igrišču kot izven le-tega. Letos sta se ekipi že dvakrat srečali. Borovci so Kontovelce presenetili na predprvenstvenem turnirju, ko so morda odigrali doslej najboljšo tekmo. V prvem delu prvenstva pa je povsem zasluženo zmagal Kontovel, ki je v Repnu slavil z izidom 108:95. Glede na dosedanje rezultate je Kontovel gotovo favorit, mora pa paziti, saj bodo borovci igrali brez večje psihične obremenitve in jih zato lahko presenetijo. Prav zato pričakujemo izenačeno in hitro igro.
Povsem drugačno drugačno vzdušje bo jutri zvečer v nabrežinski telovadnici. Sokol in Cicibona se bosta srečali na tekmi za biti ali ne biti. Jutrišnja
tekma bo zadnja priložnost zlasti za Pupisove fante, saj bi se Sokol v primeru poraza znašel v skoraj brezupnem položaju. Za cicibonaše pa bi poraz pomenil velika neizkoriščena priložnost. Obe postavi sta v zadnjih kolih zapustili dober vtis. Cicibonaši so presenetili borovce, zelo dobro pa so igrali s Santosem in Fincantierijem. Sokolovci pa so se na vseh zadnjih tekmah proti najboljšim ekipam borili do zadnjega (Stella Azzurra, Santos, Kontovel). Po našem mnenju bo tekma zelo izenačena.
Najbrž pa bo zmaga pripadla postavi, ki bo skupinsko dobro igrala tako v obrambi kot v napadu. V prvem delu prvenstva so cicibonaši v živčni in nezanimivi tekmi presenetili starejše sokolovce, ki so takrat nastopili z zgrešenim pristopom, saj so podcenjevali nasprotnike.
Glede ostalih tekem tega kola naj omenimo da bodo Kontovelovi tekmeci v glavnem pred lahko nalog, saj bo Santos gostil Orient Express, Barcola-na pa bo v gosteh igral z Libertasom. Izenačeni bi morali biti tekmi Fincan-tieri - CUS in Ferroviario - Stella Azzurra, poraženca pa bosta najbrž dokončno odrezana iz boja za napredovanje.
V. JOGAN
Jadranovci nemočni
JADRAN FARGO - STEFANEL 72:109
(36:56)
JADRAN FARGO: Oberdan 8 (3:4), Gerli 2, Crisma 6 (1:3), Škerk 19 (1:1), Pertot 8, Lesica 8, Sosič 6, Paulina 8 (2:4), Stanisa 1 (1:2), Smotlak 6 (2:4).
TRI TOČKE: Lesica 2, Škerk 2, Sosič 2, Oberdan 1, Crisma 1. PON: Smotlak.
Pred še kar številnimi navijači, ki so si upali v telovadnico Pristaniških delavcev na Proseku ob tako slabem vremenu, so Jadranovi mladinci v zaostalem srečanju državnih mladincev povsem zasluženo in visoko izgubili prosti Stefanelu. Čeprav so nastopili brez Gregorja Fučke, so državni mladinski prvaki povsem nadigrali naše, ki so se premočnim gostom upirali do 10 minute prvega polčasa, ko so zaostajali za osem točk. Tedaj pa so jadranovci zgrešili dve »polaganji«, Sartori pa je uspešno izvedel dva meta za tri točke. To je povsem odrezalo noge našim, ki so dobersedno vrgli puško v koruzo in že v prvem polčasu zaostajali kar za 20 točk.
Tudi v začetku drugega polčasa si jadranovci nikakor niso opomogli in gostje so z delnim izidom 14:0 še povečali svojo prednost ter povsem onemogočili zbegano Jadranovo četo, ki seje povsem predala.
Še najbolje so se izkazali tisti naši košarkarji, ki bolj malo igrajo v tem
prvenstvu. Ivan Lesica, Martin Sosič in Adrijan Gerli so prišli na svoj račun. Od Jadranovih posameznikov bi omenili dobro igro martina Pertota, ki je bil zelo uspešen predvsem v obrambi, v začetnih minutah tekme _pa je bil v napadu zelo učinkovit Riki Škerk.
Proti tako močnemu nasprotniku, ki je uvrščal košarkarje kalibra, kot so Sartori, De Pol in drugi, je bilo zelo težko igrati, vseeno pa smo od jadra-novcev pričakovali večji odpor,_večjo zagrizenost in požrtvovalnost. Žal so prehitro vrgli puško v koruzo. Škoda, (bi)
DEŽELNI MLADINCI
KONTOVEL - BOR	94:80 (51:44)
KONTOVEL: Ban 4, Milič 10 (4:7), Briščik 2, A, Daneu 19 (1:2), Rebula 26, Vodopivec 10 (4:6), Gregori 19 (2:2), V. Daneu 2 (0:2).
BOR: Pavlica 11 (2:2), Simonič 5 (1:3), Debeljuh 21 (9:11), Starec 14 (4:5), Bari-ni 5 (3:4), Rudež 4, Tul, Škabar 11 (3:5), Petirosso 6.
TRI TOČKE: Rebula 2, Gregori 1; Pavlica 1.
Borovci so dokaj dobro začeli in povedli za 10 točk (12:2), nakar so Konto-velci z delnim izidom 23:4 prevzeli vodstvo in jo v bistvu ohranili do konca srečanja. (I. E.)
košarka: promocijska liga na Goriškem
Preložili tekmo Doma Gometal
Jutrišnje srečanje med Domom Go-hjhtal in Polisontino bo odpadlo zara-11 herazpoložljivosti telovadnice Kul-hrnega doma v Gorici. Brumnovi va-°vanci bodo zato v tem kolu počivali h bodo pavzo lahko izkoristili za prijavo na naslednje srečanje, ko bodo 9°stovali pri prvouvrščeni Albi iz Kr-[hina. Belo-rdeči so žal v prejšnjem °*u zamudili lepo priložnost, da bi r0spravili novi točki v boju za najviš-hiesta, v torek pa so v zaostalem .^čanju proti vodečemu Corridoniju ^bili, kljub dobri košarkarski pred-
tem kolu bo seveda najzanimivej-. srečanje v Krminu, kjer bo domača ■ ;a skušala preboriti manjšo krizo v je tero je zašla po porazu s Corridoni-
Na zadnjih balinarskih tekmovanjih premoč Krasove dvojice Skupek - Božič
Naša predstavnika brez zastojev
Nadaljuje se magično obdobje Krasove dvojice Skupek-Božič, ki je v nedeljo, v Domu pristaniških delavcev že tretjič zaporedoma premočno osvojila prvo mesto. S tem uspehom sta slovenska balinarja postavila svojevrsten rekord omenjenih turnirjev pri Briščikih, saj se s podobnim dosežkom ponaša le predstavnik Skale, svojčas odlični balinar in večkratni jugoslovanski reprezentant Guštin, ki je svoje najboljše trenutke preživljal med prvimi turnirji, ko je novembra in decembra skupaj s Škobernetom dvakrat slavil v dvojicah in enkrat v trojkah skupaj z Beacovichem. Če je bil njihov prvi uspeh 6. januarja za marsikoga veliko presenečenje, sta ob priliki drugega slavja izpred tedna dni Kraševca dokazala predvsem po zaslugi fantastičnih dosežkov jugoslovanskega podprvaka v dvojicah Gašperja Božiča, da sta zmožna
premagati marsikaterega nasprotnika. To sta na lastni koži v nedeljo spoznala tudi Guštin in Škoberne. Ko pa so nastopajoči tokrat zasledili na stezah zmagovalno dvojico Krasa, ni več nobeden dvomil o končnem zmagovalcu. Potemtakem sta bila tokrat Božič in Skupek primorana nastopiti pod dodatno obremenitvijo - izpolniti vlogo favorita.
Njuna zmagovita pot se je v nedeljo začela na najboljši način, saj sta v uvodnem nastopu zlahka obračunala z 11:0 z dvojico Portualeja Cherma-Gulič. Tudi postava Tre Tigli iz Medee jima v drugem nastopu ni mogla do živega, kot priča tudi končni rezultat (11:2). V tretjem srečanju jima je žreb določil sežansko Skalo (Guštin-Skoberne), kateri se je takoj ponudila priložnost, da se oddolži zmagovalcema za prejšnji poraz. Tudi to-
krat pa se je jeziček na tehtnici prevesil na stran Božiča in Skupka (11:6).
V polfinalnem obračunu proti presenetljivima domačinoma (Divo in Battain) sta kraševca pokazala dobro uigranost, s katero se vedno bolj odlikujeta in složnost, ki jima je zlahka odprla pot (11:3) do velikega finala. Razigrani Božič je, kljub utrujenosti, le še potrdil, da je v izredni formi, njegova specialiteta pa ostaja zbijanje balinčkov, kjer je dejansko nepogrešljiv. Kljub temu da sta Pal-misciano in Stokovaz nudila zmagovalcema dober odpor, pa jim proti "hudičevi levici", kot so po srečanju prijateljsko poimenovali Božiča, ni preostalo drugega kot da športno priznajo poraz (2:11). Največje presenečenje prejšnjega turnirja - drugouvrščena Pahor in Katalan (Nabrežina) pa sta bila izločena že v prvem kolu. (Z. S.)
danes igra za vas - danes igra za vas
Pavel Pavletič
totocalcio
Bari - Roma	1 x
Bologna - Sampdoria	x	2
Cagliari - Atalanta	1	x
Fiorentina - Milan	x 2
Genoa - Piša	1
Inter - Torino	1x2
Juventus - Cesena	1
Lazio - Lecce	x
Napoli - Parma	2
Brescia - Foggia	1
Cosenza - Ascoli	x
Cecina - Alessandria	1
Vastese - Chieti	1x2
Pri ^avletič (letnik 1961), standardni nogometaš Brega, pa je začel igrati Plu jeJ*!skeni športnem društvu minibasket. Za nogomet pa se je odločil, ko ®ren,. . 0 12 let. Igral je namreč v igral v ekipi začetnikov. Nakar je pri
C9U i —-------Igral je ------- . ■ ^ ■ — . —^.
"stou 'gral v vseh mladinskih prvenstvih, da bi potem prestopil v vlogi v člansko ekipo. Bil je tudi -član številnih reprezentanc ZSŠDI. I1 teden je Karel Ferlolja pravilno napovedal kar 11 rezultatov.
Cr
konjske dirke - konjske dirke
^4rtj [lr^nce (kasaška dirka): Harve MiiaiAkuPina 1) se je lepo odrezal Njegov ln k* lahko štartal na zmag* Q a najhujša tekmeca naj I "Utv -p. r First (skupina 2) in Prox
2.	^i,ree (skupina X). tePa (s,an (kasaška dirka): Juve S< v®tlla it)U*1’na 9 bi lahko zlahka p( {'Pva,.^ *magala, seveda, če ji bosi 's%in ‘Sa\van (skupina X) in It Pi
d:3' dim n!to dovolila-, lrka j »kasaška dirka): V skupini K Vorita v ČJius, ki naj bi veljal i I °'i soliri slcuPini X naj bi bil na ^ko D en Infido, v skupini 1 pa 1 I <• Padr>Sene‘il Gri{ Sca.
VHUpi»a vf. kasaška dirka): Lesi Hi rki s n Je Pre<l kratkim zmag: st * hai 0d°bno udeležbo. V skup
Om^hi 2 n'"?1'’'110 Elisiria PaPa'
e ki .Innoininata OM, ki je X s- Tar m*-
*a!?Ci »e (kasaška dirka): Udel« l« ^ česar^6 S° Zel° enakovredn
(sW.e<1 iavorei,VSaka naP°ved tve9' fj^Pitia o) ^Ul so vsekakor Fuliv«
P,Skupinaxr AF ,SkUpina 11 *
6. Piša (galop): Prvi favorit naj bi bil Gapo Speranza (skupina 1), ki bo imel v Alpenhornu (skupina X) in v Fescu (skupina 2) svoja najhujša tekmeca.
Dirka tris
Naši favoriti: Limodrum (št. 11), Gand (21), Estac di Omar (23). Dodatek za sistemiste: Guelfo Sbarra (16), Gepinico (18), Irma Izzo (8).
totip
1.	—	prvi	1	2
drugi	X
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	2
drugi	1	X
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
Tečajniki SPDT na snegu
ZAKLJUČEK SMUČARSKIH TEČAJEV
V nedeljo so se v Ravasclettu, oz. na Zoncolanu zaključili smučarski tečaji, ki jih je letos prvič izpeljal v lastni režiji Smučarski odsek SPDT. Tečaje so namreč vodili štirje društveni voditelji, člani ZVUTSa (Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije), ki so štiri nedelje zaporedoma, po dve uri na dan učili 34 tečajnikov smučarsko tehniko. Tečajniških skupin je bilo štiri, dve sta bili začetniški, dve pa nadaljevalni. Več kot polovica je bilo osnovnošolskih otrok, kar daje upati na bodoče nove smučarske vrste. Vsak tečajnik je na koncu tečaja dobil smučarsko izkaznico z oceno kot potrdilo uspešno opravljenega tečaja v ustreznem smučarskem razredu, po pravilih mednarodne šole smučanja.
Tečajnike je seveda spremljalo tudi veliko število izletnikov, tako da je skupno bilo vsako nedeljo na smučiščih več kot osemdeset smučarjev SPDT. Med temi tudi nekateri dobro izvežbani smučarji, katerim smučanje po progah jim ni bilo dovolj, tako da so se odločili za krajše »proste« smuke.
(Foto Zvonko Vidau)
Prva taka skupina se je že v nedeljo 27. januarja povzpela s smučmi na bližnji hrib Tamai, od koder se je spustila v dolino vseskozi v celem snegu. Prejšnjo nedeljo pa se je druga skupina odločila, da prismuča v dolino od Zoncolanskega sedla po pobočju grebena Malga Marmoreana. Zato v odseku že računajo, da bodo izvedli v naslednji sezoni tudi nekaj izletov turnega smučanja.
SMUČARSKE TEKME IN IZLET NA HELM
Smučarje čaka v prihodnjih tednih vrsta smučarskih tekmovanj. 3. marca so na sporedu Zimske športne igre v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. 10. marca je na vrsti v Cimi Sappadi Tržaško smučarsko prvenstvo za vse starostne kategorije, 27. marca pa Zamejsko smučarsko prvenstvo, s proglasitvijo zamejskega prvaka, oz. prvakinje.
17. t.m. prireja Smučarski odsek SPDT avtobusni izlet na Helm (Mont Elmo) v dolini Pustertal (Val Pusteria). Na razpolago bodo tudi vaditelji, ki bodo vodili otroke po skupinah.
Pojasnila in prijave pri Robertu Devetaku (tel. 568303) po 17.30.
R. DEVETAK
V	1. ženski odbojkarski diviziji
Po dobrem začetku Sočanke odpovedale
SOČA CASSA Dl RISPARMIO -
FARRA	2:3
(15:12, 15:3, 9:15, 10:15, 9:15)
SOČA: E., S. in M. Černič, Princi, Florenin, Tuniz, Devetak.
V	srečanju, ki je veljalo za vodilna mesta na lestvici, so sočanke razočarale. Srečanje proti Farri so začele v najboljšem slogu in vse je kazalo, da bodo brez težav zmagale. V tretjem setu pa se je položaj na igrišču spremenil. Gostiteljice so opravile precej napak, nasprotnice so to dobro izkoristile in si zagotovile kar tri zaporedne nize. (E. Č.)
CORMONS - OLVMPIA	0:3
(7:15, 8:15, 11:15)
OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, Bratina, K. in A. Corsi, Zotti, Bulfoni, Komjanc, Princi, Carrara.
Goriška 01ympia je proti poprečnemu Cormonsu slavila drugo zaporedno zmago. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni in kot opravičilo za to naj omenimo, da je bila temperatura v telovadnici izredno nizka. Sicer je 01ympia igrala toliko, kot je bilo potrebno za gladko zmago. Od vseh se je na tej tekmi najbolje odrezala Erika Brisco. (EZA)
IZIDI 7. KOLA: Alloys Italia -' Šanson 1:3, Villesse - Corridoni 3:0, Soča -Farra 2:3, Acli Ronchi - Azzurra 2:3, Cormons - 01ympia 0:3.
LESTVICA: S. Luigi, Šanson in Azzurra 10, Alloys Italia, Farra in Villesse 8, Soča 6, 01ympia, Acli Ronchi in Capriva 4, Cormons 2, Corridoni 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 4. KOLA: Torriana - Acli Ronchi 0:3, 01ympia - Fincantieri 2:3, Naš prapor - Cormons 3:1, Grado - Intrepi-da 1:3.
LESTVICA: Acli Ronchi 8, Naš prapor 6, 01ympia, Fincantieri, Grado in Intrepida 4, Torriana in Cormons 2, Corridoni 0.
MLADINCI
IZIDI 14. KOLA: Acli Ronchi - Intrepida 3:0, S. Luigi - Torriana 3:2, Val-prapor Tekno progres - Turriaco 3:0, Fincantieri - 01ympia 0:3. Počivala je Mossa.
LESTVICA: Valprapor Tekno progres 24, 01ympia in Acli Ronchi 20, Torriana in San Luigi 12, Turriaco 10, Fiuncantieri 8, Mossa 6, Intrepida 0.
DEKLICE
SKUPINA A
IZIDI 3. KOLA: Šale Sicilia - Staran-zano 0:3, Capriva - Farra 0:3, Soča Če-rimpex - Acli Ronchi 0:3.
LESTVICA: Acli Ronchi 6, Soča Če-rimpex in Staranzano 4, Farra in Capriva 2. Šale Sicilia 0.
SKUPINA B
IZIDA 3. KOLA: Grado - San Luigi 3:0, Villacher Bier - Sovodnje 3:0.
LESTVICA: Grado 6, Intrepida in Soteco 4, Villacher 2, Sovodnje in San Luigi 0.
NARAŠČAJNICE
SKUPINA A
IZIDI 4. KOLA: Sagrado - Staranzano 0:2, Intrepida - Dom Robo 2:0, Staranzano - Villesse 2:0. Počivala je Pro Romans.
LESTVICA: Sagrado 6, Acli Ronchi, Pro Romans, Staranzano in Villesse 4, Intrepida 2, Dom Robo 0.
SKUPINA B
IZIDI 4. KOLA: Ronchi - Soča Scame 0:2, S. Luigi - Discount 2:0, Mossa -Azzurra 0:2.
LESTVICA: Azzurra 8, Soča, Intrepida, Mossa in S. Luigi 4, Discount 2, Ronchi 0. (M. J.)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 8. februarja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske
zveze časopisnih
založnikov FIEG
Jug države naj bi odslej nadzorovale enote redne libanonske vojske
Izraelska letala tudi včeraj napadla palestinska naselja na jugu Libanona
Jordanski prostovoljci vadijo
Jordanija je v sedanjem zalivskem spopadu sicer nevtralna, čeprav kralj Husein ni skrival in ne skriva svojih simpatij do Sadama Huseina. Vprašanje je koliko gre za iskreno simpatijo, koliko pa je hašemitski kralj prisiljen v tako politiko delno zaradi bližine svojega močnega soseda, delno pa zaradi pritiska ljudskih množic v svoji kraljevini. Kakorkoli že, v Jordaniji se kakih 100 tisoč pripadnikov prostovoljnih enot že nekaj časa vadi predvsem v rokovanju z avtomatskim orožjem	(Telefoto AP)
BEJRUT — Izraelsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da so izraelska vojaška letala v noči na četrtek in tudi včeraj dopoldne nadaljevala z bombardiranjem »oporišč palestinskih teroristov« na jugu Libanona. V kratkem sporočilu je še navedeno, da so v akcijah sodelovale tudi kopenske sile, napad pa je bil usmerjen na področja v Libanonu severno od tako imenovanega »varnostnega pasu«, ki ga zaseda Izrael. Telavivske vojaške oblasti še poudarjajo, da so se v oporišča vrnila vsa letala in da so bili uničeni »vsi sovražnikovi cilji«.
Na udaru izraelskih sil je bilo v zadnjih 48 urah gorato področje Iklim Al Tufah severno od pristanišča Sidon. Po trditvah iz palestinskih krogov je šlo za bombardiranje civilnih objektov, pri tem pa naj bi bilo ubitih deset, ranjenih pa 30 palestinskih beguncev. Na to področje bi morala priti libanonska (prosirska) vojska. Že v sredo se je začelo razporejanje rednih enot, to pa se je nadaljevalo tudi včeraj. V zadnjih 16 letih je bilo to področje na jugu Libanona pod kontrolo verskih, narodnostnih in političnih milic, ki so med seboj bile krvav boj. Prve enote redne vojske so se v sredo razporedile južno od Sidona, njihovo napredovanje pa so nekoliko upočasnili izraelski napadi. Približno 1.000 vojakov je v sredo zvečer zasedlo položaje okrog mesta Nabatije, približno 1.500 vojakov iz bataljona, ki je določen, da vsaj simbolično vrne to področje pod pristojnosti državnih oblasti, pa se je tudi včeraj razporejalo na področju Iklim Al Tufaha. Zdaj je treba videti, če se bodo palestinski gverilci, ki v glavnem pripadajo Arafatovemu Al Fatahu, pripravljeni umakniti s svojih položajev in omogočiti dostop redni libanonski armadi. Drugo vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, kako se bodo odslej obnašale izraelske vojaške enote v »varnostnem pasu«, saj se bodo zdaj prvič po štiriindvajsetih letih znašle iz oči v oči z vojaki redne libanonske vojske. V Izraelu te premike redne libanonske vojske spremljajo s precejšnjim zanimanjem, istočasno pa so tudi že izrazili sum, da bi libanonska vojska lahko zagotovila varnost severne izraelske meje in se Tel Aviv zato iz »varnostnega pasu« ne namerava umakniti.
Naftni madež ogroža podmorsko črpališče
RIAD — Iračani so včeraj spet začeli zažigati naftna črpališča v Kuvajtu, medtem pa se je naftni madež v Perzijskem zalivu močno približal največjemu savdskemu podmorskemu nahajališču nafte v Safaniji-Po trditvah nekega funkcionarja ameriško-savdske naftne družbe Aramco, naj bi čez dva ali tri dni madež že dosegel Tanajiz, ki je le 17 km oddaljen. V Safaniji in Tanajizu so tudi naprave za razsoljevanje morske vode, proizvodnja nafte pa ni mogoča brez sladke vode, s katero s surove nafte izperejo morsko sol, preden se sploh lahko začne postopek za rafinira-nje surove nafte.
Nahajališče nafte v Safaniji je četrto največje na svetu, pod morjem pa je sploh največje. Dnevno tam načrpajo skoraj dva milijona sodčkov nafte. Za zaščito proizvodnje, ki jo naftni madež že ogroža, so že začeli postavljati najrazličnejše zaščitne pregrade. Tako so pred razsoljevalnimi napravami v Safaniji in Tanajizu postavili prave »obrambne nasipe«. Gre za plavajoče pregrade iz plastike, ki spominjajo na velikanske raznobarvne klobase, postavili so filtre, prav pa so jim prišle tudi ribiške mreže. V boj s surovo nafto so se spustile tudi posebne čistilne ladje.
Vse to je zahtevalo tudi povečanje števila zaposlenih. Rešitev so odgovorni pri Aramcu poiskali že pred dvema tednoma, takoj ko je bil sprožen preplah zaradi naftnega madeža. Za dve leti so namreč zaposlili približno 250 indijskih delavcev, ki za 125 dolarjev mesečne plače, bivališče in hrano skrbijo za zaščito naftnih nahajališč v Safaniji.
Led vklenil skoraj vso jadransko riviero Polarni mraz ponekod zmerno popušča
RIM, PARIZ — Val polarnega zraka, ki je v torek zajel domala vso Evropo in Italijo se je včeraj deloma pomiril. V Italiji so imeli največje težave v Emiliji Romagni, Umbriji,
Ambrucih in Bazilikati, kjer so bile skoraj vse šole tudi včeraj zaprte, »zdesetkana« pa je bila tudi armada uslužbencev in delavcev. Vremenska neprilika je namreč vrgla na kolena javne prevoze, saj je vozilo le zelo omejeno število mestnih avtobusov, še ti pa so bili nabito polni. Neposredna okolica L'Aguile pa je bila včeraj še vedno dobesedno odrezana od sveta; debele plasti ledu, ki so nastale na cestah se namreč niso odtalile niti potem, ko jih je cestna služba ANAS posipala s soljo, zaradi ledu pa so bile močno motene tudi telefonske zveze.
V naših krajih je včeraj mraz nekoliko popustil, na Južnem Tirolskem pa so kljub temu zgodaj zjutraj namerili 22 stopinj pod ničlo. Deset negativnih stopinj pa so imeli tudi v Riminiju, pod ničlo pa je bilo na večjem delu jadranske riviere, z Benetkami vred, kjer je laguna prejšnjo noč popolnoma zmrznila (na sliki AP).
Ledena ujma je v Franciji žal terjala tudi žrtve. Avtobus s španskimi študenti, ki so se vračali domov čez Pireneje, je zaradi poledice strmoglavil v prepad. Štirje študenti so se smrtno ponesrečili, vseh ostalih devetnajst pa je bilo hudo ranjenih. V škripcih pa so tudi na Ažurni obali, ki sta jo zalivska vojna in dobrih 20 centimetrov za te kraje neobičajnega snega popolnoma izpraznili.
Saljut 7 je padel na Ande
MOSKVA — Včeraj je vodja riške vesoljskega centra v Colora Springsu Charles Connor dejal, d® J v zgodnjih jutranjih urah (ob 4.44 P italijanskem času) padla na zet® ^ sovjetska vesoljska postaja Saljut Točen kraj se nahaja na argentins g Andah blizu meje s Čilom, kakih km severno od čilskega glavn a mesta Santiaga.	... paa
Saljut 7 ima velikost železnisk . vagona in je težek 40 ton, ob koi^ ^ tu z zemeljsko atmosfero pa_s vnel ter zadobil videz velike zarve-krogle. Vsaj tak vtis so imeli soljskem observatoriju v CheV Mountain, kjer so neposredno 9*® jia padec. V trentku, ko je postaja na zemljo, je imela hitrost 27 km na uro.	„ v ali
Ni še znano, če je bilo kaj ^gjjjjo,
materialne škode, vendar pa
da je postaja padla na povsem ^vef. ljudene kraje in da je bojazen 0 ^g. Vseeno pa so takoj poskrbeli z rebitno pomoč.	,
Pni znaki razkola v novi somalski državni ureditvi?
MOGADIŠ — Začasni somalski predsednik Ali Mahdi še ni dobil odgovora od predstavnikov najštevilnejše protivladne uporniške skupine So-malskega nacionalnega gibanja SMN, da se bodo predstavniki slednje udeležili ustanovnega sestanka nove Somalije, ki bo 28. februarja.
Gverilci SMN so pred tedni osvobodili celotno severno Somalijo vključno z naj večjimi mesti Hargeis, Burao in Erigavo ter so zelo prispevali k protivladnemu uporu, ki je pred kratkim strl več kot dvajsetletno diktaturo Siada Barreja.
Glavno mesto Mogadiš pa so osvobodili predstavniki Združenega somal-skega kongresa, ki imajo torej zaslugo, da so povzročili Barrejev beg po vsej verjetnosti v Kenijo.
Sedaj se postavlja vprašanje sestave trajne somalske vlade, vendar pa se kažejo prvi znaki nesloge v notranjosti protivladne uporniške koalicije. Trenutno se predstavništvo začasne somalske vlade mudi v Džibutiju, kjer ji gre predvsem za to, da se vrnejo domov desettisoči, ki so zbežali pred krvoločno Barrejevo diktaturo.
Marco Furlan (Ludwig) izginil
Marco Furlan (na sliki AP), ki so ga skupaj z Wolfgangom Abelom obsodili na 27 let zapora zaradi vrste zločinov, ki sta jih podpisala s siglo Lud-wig, je izginil iz kraja Casale di Scodosia pri Padovi, kjer je bil na zasilnem bivališču, potem ko so ga izpustili iz zapora. Njegova izginitev ni naključna, saj bi morala kasacija o njegovem primeru razpravljati 11. februarja.
KGB nadzorovala Jelcina
da bi ga kompromitirala
MOSKVA — Aleksander Korčakov, vodja varnostne službe Predse<^ ^vjet5^1 jetskega parlamenta Borisa Jelcina, je včeraj v intervjuju za ugledni ^ zbi^ dnevnik Nezavisnaja gazjeta izjavil, da sovjetska varnostna služba vj so . material, da bi pred javnostjo kompromitirala samega Jelcina. Pre<J h oStavl Komsomolskaji pravdi objavili skoraj enake podatke, da so agenti KGB vrsto mikrofonov v urade in v stanovanje predsednika sovjetskega p ter mu prisluškovaji dan in noč.	,evanl8
Korčakov je še dodal, da spada to delovanje KGB v okvir oma*0^gr vseh demokratično izvoljenih ljudskih predstavnikov Sovjetske zvezet 0 slu^ da je KGB, takoj po njegovi izvolitvi, ponudil Jelcinu svojo varnos ^^ak0 katero je Jelcin odbil, ker se ni nanjo nanesel. To službo sedaj vodi njegova primarna naloga pa je... varnost pred KGB...
Prostitutke se lahko selijo po
BRUSELJ
tat d°'
Ustava Evropske gospodarske skupnosti in r!rnSJ<‘pranC0^jv voljujeta prost pretok vseh državljanov EGS po državah članica '^0^ia PfLa-M. P. očitno dobro pozna te zakone in pravila, saj je nedavno tega^asn0 ppvi proti nekemu belgijskemu sodniku, ki ji ni izstavil dovoljenja za ateifle' nje v Belgiji z utemeljitvijo, da »dama nima službe«. M. P. se je uprla, saj je njena glavna dejavnost... prostitucija.	. se jL
Nenavadni primer je obravnaval pravosodni zbor EGS, *n !Čc nrosbtllC>larO' ima M. P. popolnoma prav. V Belgiji in v večini držav članic vjjven° zasiene kazniva, poleg tega pa je večina prostitutk tudi socialno in z“ra ^0 vanih, kar pomeni, da jih družbena birokracija obravnava kot gosp0<i osebe. Poleg sezonskih delavcev se torej »z blagoslovom evrops skupnosti« lahko selijo tudi prostitutke.
se itdfli