Za gospodarje
Maribor, dne 7. avgusta 1935.
Fr. Grm:
Naše sadjarstvo,
(Konec.)
Vcgovanjc sadnega drevja na Tirolskem.
Kar ee negovanja sadnega drevja tiče, moram omeniti, da sadno drevje na južnem Tirolskem letno petkrat škropijo m štirikrat žveplajo. Vsako drevo ima kolobar v premeru 4 m, kjer ne sme rasti nikdar trava. Ta kolobar 4—5 krat okopavajo na leto. To pa radi tega, da dobe korenine dovolj araka, vlage in hrane, kar je za kakovost pridelka velike važnosti. Omeniti moram, da eean videl tam nasad »Balsen« v Lana pri Meranu. Bilo je šest oralov sorte »Beli zimski kalvil«; drevesa so bila polusteblata, od daleč je zglodalo nekako čudno, ko pa pridom bliže, vidim, da je čez vsak sad (jabolko) nataknjen tulec iz pergamentnega papirja, to pa radi tega, da ose ali drugi mrčes ne izjeda in pokvari plodu. Vrsto »Bali zimski kalvil« so takrat prodajali komad la po 2 K od drevesa.
Takrat je bil običaj, da na mizi bogataša ali plemenitaša na Dunaju ne sme manjkati jabolko »Beli zimski kalvil«. V Petrogradu je igral slično vlogo »Tirolski rožmarin«. Značilno je tudi dejstvo, da na južnem Tirolskem pridelovanje pri nas tako priljubljenega sadjevca ali jabolčnika ne poznajo. Tam vsako jabolko, ki pade na zemljo, na licu mesta segnije, ker ga nihče več ne pobere, če je še tako lepo.
V sadonosnikih so na Tirolskem v ravnini vrste po 20 m druga od druge, vmes pa pridelujejo krompir, koruzo, seno in vse, kar rabijo za domače potrebe. Če bi bili pri nas vsi travniki zasajeni s sadnim drevjem, bi nesli več dobička in bi dostikrat rešili pridelek sena pred sušo.
Tam je glavni pridelek lepo sadje, kar ie vir dohodkov. Tirolskemu sadjarju je
glavno, da pridela dosti in lepih jabolkj vse drugo je postranski pridelek.
Pil nas Ja ravno narobe.
Mi gledamo, da pridelamo dosti krme, če je sadje — dobro, če ga pa ni ^ tudi prav. To je ravno napačno, tega se bodo morali ljudje odvaditi, če hočejo dvigniti pridelek sadja Tukaj bi trebalo začeti it vztrajnim delom in poukom. Potrebi» bi bilo, da so napravi v vsaki vasi «Ü fari pri enem posestniku v tem smislu: negovan sadovnjak za zgled.
Začeti bo treba s pravilnim obreževa-njem in negovanjem sadnega drevja; brez toga ne bomo imeli uspehov, ki si jih želimo.
če opazuješ pri nas aadjerojo deset let, moraš priznati, da nazadujemo
Pobuda od zgoraj manjka.
Ni pa tudi nikogar, ki bi šel ljudstvu na roko, mn dajali navodila itd. Poprej so bili v vsakem okraju tako zvani vi-, narski te traktor ji, ki eo imeli nalogo, obiskovati vasi in fare in dajati ljudstvu pouk in nasveta Sedaj vsega tega ni. Kako potrebno bi bilo, pokazati ljudem na Heu mesta, 'kako se drevo snaži in obrezuje. Kako žalosten je danes pogled na marsikateri lepi, a zanemarjeni sa-donosnik!
Pred dnevi sem govoril z nekim nadučiteljem dz Slovenskih goric, ki ml je tožil, kako bridko je sedaj, ker ni od nikoder koga, da bi ljudstvo malo poučil in dal pobudo. Vsi se čutijo nekako zapuščene. Povedal mi je, da je prosil lani oblast, naj pošlje veščaka v tisti kraj. So mu tudi obljubili. Pozneje je pa dobil obvestilo, da je tisti okoliš preveč oddaljen od železnice. V tem oziru bi bilo treba nekaj ukreniti, da dobi ljudstvo veselje dn da vidi, da se nekdo zanima zanj in za njegov dobrobit. Potrebno bo, da se oblast pobriga, da se stvar nekaj izboljša in zdrami iz zimskega spanja.
Naše sadjarstvo in trgovina s sadjem.
Kako lepo v zadnji številki »Slov. gospodarja« opisuje g. Grm, kal;o naj sadje obiramo in za prodajo pripravimo; ta gospod ima voliko izkušanj s Tirolsko. Saj je to pri nas vse lahko izvedljivo. Mi bomo z žametnimi rokavicami sadje obirali, v svilo po ameriškem načinu pa-kali — če bomo le sigurni, da sadje po rentabilni ceni tudi prodamo.
Le poglejmo si primer, ko so pred nekaj leti po vsej Sloveniji začeli hmelj saditi. Kmet, ker si je mislil, da bo za svoj trud dobro plačan, je šel po več ur daleč nasade glodat in strokovnjake poslušat Mislil si je, da je hmeljeva sadika njegov zveličar. Kako silno se je pa jezil naš hmeljar, ko ni mogel hmelja več prodati. V glavnem gre našemu kmetu za kruh in pa za denar.
Naša dravska banovina se lahko s sadjarstvom ponaša bolj kakor vse druge banovine naše države, ker je pri nas najbolj razvito. Storimo vse, kar nam strokovnjaki in izkušeni sadjarji svetujejo, pa kaj vse to pomaga, ko pa nam še do danes ni ljubi Bog dal človeka, kateri bi nam znal sadno trgovino urediti. Za naš sadni pridelek vsi drugi barantajo kakor za medvedovo kožo in so hočejo na račun producenta okoristiti. Saj je to stara stvar, da hočejo vsi dobro živeti na kmetov račun.
O sadni trgovini se zelo veliko pregovarja in zboruje, toda brez producenta, ki nima na taka zborovanja dostopa.
Komaj 21. julija smo se zbrali producenti kot delegati sadjarskih dn kmetijskih podružnic na banovinski vinarski šoli k posvetovanju o sadni trgovini. Na tem sestanku smo določili, da bomo od merodajnih činiteljev kot kmetje-produ-centi zahtevali, da se sadna trgovina uredi tako, da bo trgovec-izvozničar-ino-zemec lahko naravnost od nas sadjarjev kupil sadje, da mu damo lahko izvoznico in uverenje lahko mi sadjarji, ne pa sadni trgovec-prekupec.
Zaradi razdelitve izvoznic naj bi se vprašali sadjarji-producenti, ker ti najbolj poznajo poštene trgovce in izvozni-čarje. Preneha naj se z ribarenjem v temi!
‘\Nada!je se je sklepalo, da so s pomočjo
kmetijskega oddelka kr. bansko uprave ustanovi v Mariboru kot centru sadne trgovine stalen sadni sejem vsako jesen, kadar je sadna letina, da naj bi bila tu kot v centru najlepšib sadnih pokrajin nekaka borza za sadno trgovino. Od tega bi imeli korist sadjarji, obenem pa tudi mesto Maribor, največ pa davčni urad.
Mihael Kovačič.
Odkod in kdai smo dobili kulturne rastline.
Marsikdo, ki seje žitarice, ali pa sadi koruzo in krompir, ali se ukvarja s po-vrtninami, se morda nehote vpraša: odkod je prišlo vse to? Zato hočemo vsaj za važnejše kulturne rastline, ki so za nas življenjskega pomena, dati tozadeven odgovor.
Znano je, da so že Panonci in Noriča-ni sejali proso, ki so ga — najbrž po Grkih — dobili iz Vzhodne Indije; rž (žito) pa iz male Tatarske, medtem ko je prišla pšenica iz zgornje Indije. Vinska trta se sicer že omenja v Noetovi dobi, toda prišla je 'iz Vzhodne Azije, pri nas pa se je začelo razvijati vinogradništvo — zlasti v Sremu — za vlade cesarja Proba (v drugi polovici III. stol. po Kr.). — Že v rimski dobi so bile prinesene k nam tudi razne vrste sadja, kakor: jabolka smo dobili iz Sirije, Egipta in Numidije preko Grčije in Italije; orehe iz Perzije preko Italije; kostanj iz Lidije (Mala Azija), češenj pa iz Jutrovega.
V dobi preseljevanja narodov so se udomačilo v naših krajih slivo in buče iz južnoruskih pokrajin. Hmelj pride v Evropo v VI. stol. po Kr. Domovina redkve pa je Kitajska. — Izza križarskih vojn so se udomačilo pri nas hruške per-gemotke in »debele« slive (Pflaumen); tudi bob, čegar domovina je ob Kaspi-škom jezeru, so najbrž zanesli k nam že križarji. — V kasnem srednjem veku so začeli v naših krajih gojiti tudi peteršilj, ki je doma iz Egipta, in špinačo, ki so jo prinesli iz papeževe države (Sr. Italija).
Velika dobrota in v nekaterih pokrajinah glavna prehrana zlasti revnejšim slojem pa sta koruza in krompir. Oboje nam je dalo odkritje Amerike (1492), ki nam je dala razen omenjenih dveh kut tur še tobak in španski poper, izmed ži vali pa samo — purana!
— 45 —
Koruzo Imenujemo Slovenci tudi tur-Jčico, Nemci pa »tursko pšenico«, kar pa ima zoptft svoje zgodovinsko ozadje. Nedvomno so jo najprej začeli gojiti v predelih južno od Save in Donave (Bosna, Srbija, Hercegovina, kjer je za to izborno podnebje in ugodna tla). V tistih časih pa so navedene dežele spadale pod turško nadoblast. Odtod je bila pot najkrajša, da je prišla koruza tudi na Slovensko.
Druga enako važna rastlina je krompir, ali kot ga ponekod imenujejo »laška repa«. Zanesli so ga v Evropo leta 1586, vendar pri nas se je udomačil šele pred kakimi 200 leti.
Leta 1509 smo dobili solato (sabata berba 1.); takrat sta bili znani samo dve vrsti, medtem ko jih sedaj poznamo že več ko petdeset.
Domovina ajdo je Azija, ki je prišla preko Turčije v Italijo, odtod pa leta 1522 k nam.
Pred približno 250 leti pa sta obogatila naš rastlinski inventar zelar in »jokajoča« vrba.
V najnovejši dobi pa so razne »kmetijske družbe« začele skrbeti za nabavo sicer še nepoznanih, a za ljudstvo koristnih rastlinskih vrst.	St. L.
Vprašanja In odgovori.
Žaljena čast. Gaj. Vaš ofer vas je obdolžil pri gospodarju, da ste prodali gotovo količino rafije, daljo, da ste odstranili določeno količino škropiva za sadje in vas obdolžil tudi gotovih drugih stvari. Bojite se, da vam gospodar odtegne od plače ali da vam v primeru selitve da slabo izpričevalo ali pa, da vas požene iz hiše. Prosite pojasnila, kako boste kot reven viničar dokazali nedolžnost ter se obenem varovali gmotne škode. — Ako od dneva, ko ste zvedeli za obdolžitve, niso pretekli več kot trije meseci, potem lahko vložile zoper žalitelja-oferja tožbo zaradi neresničnih očitkov pri pristojnem okrajnem sodišču. Ker nimate denarja, si morate preskrbeti ubožno izpričevalo. To se dobi na ta način, da pri domači občini ali pa pri pristojni davčni upravi kupite potrebno tiskovino, ki se imenuje uverenje o imovinskom stanju ter stane 2 Din. To tiskovino morate potem predpisno izpolniti na ta na-Mn, da odgovorite na vsa vprašanja, ki
so tam zapisana. To tiskovino nato vi podpišete ter daste podpisati tudi svojemu hišnemu gospodarju. Ako slednji' ne bi hotel podpisati, to ne vpliva na vrednost in pravilnost ubožnega spričevala. Tako napravljeno ubožno spričevalo (uverenje o imovinskem stanju) moro potrditi domača občina. Ko boste vse to dosegli, morate še od pristojne davčne uprave preskrbeti potrdilo, koliko davkov plačujete. Ko boste to potrdilo dobili, morate stopiti na pristojno okrajna načelstvo (glavarstvo), kjer vam bodo potrdili na ta način napravljeno ubožno spričevalo. S tem spričevalom potem stopite na pristojno okrajno sodišče, kjer boste vložili zoper žalilca tožbo. Če pa je preteklo že več kot tri mesece, oziroma če nočete vložiti tožbe in hočete stvar zlepa urediti (kar je po našem mnenju edino pametno in pravilno), potem stopite osebno k svojemu gospodarju in mu razložite, kaj je resnica na očitanjih in obdolžitvah, ki jih raznaša vaš ofer. Prepričani smo, da bo gospodar sam znal presoditi, kdo ima prav in da vam slednji ne bo delal nobene krivice. Če boste stvar tako uredili, se vam ne bo treba bati, da vam odtegne pri plači in izžene iz hiše. Slabega spričevala pa vam v nobenem primeru isti ne sme izstaviti, ker je to po zakonu prepovedano.
Prošnja na državni svet. Šjj. Nekdo je bil v Avstriji kot slovenski nacijonalist preganjan in šikaniran ter trpi radi posledic še sedaj. Rad bi si ustvaril eksistenco ter je v tem oziru napravil že več protšenj, ki pa so bile vse zavrnjene. Če je utemeljil svojo prošnjo na uradniški zakon, je bila prošnja zavrnjena, ker ni zdrav; če je oprl prošnjo na zakon o invalidih, je bila prošnja zavrnjena, ker ni bil priznan za invalida; ako pa je oprl svojo prošnjo na zakon o dobrovoljcih, je bila ista prav tako zavrnjena. Tudi ni dobil mesto pogodbenega poštarja, za katerega je prosil. Želite vedeti, če bi so splačala prošnja na državni svet, ali celo na dvor, če bi ista uspela in kako jo jo treba opremiti. — V vašem primeru ja mogoče ugoditi prošnji le pod pogojem, kakor so navedeni v zakonih. Ako ne izpolnjujete teh pogojev, potem mora biti vaša prošnja zavrnjena po zakonu. Ako ne zadostite zakonu o invalidih, potem ne morete hiti deilož.ni ugodnosti zakona, kakršnega daje zakon o invalidih, tako
tudi ne zakona o uradnikih ali zakona
0	dobrovoljcih. Če ste imeli vse pogoje za pogodbenega poštarja, bi mogli to sporočiti poštnemu ravnateljstvu ali pa pristojnemu prometnemu * ministrstvu. Prošnja ali pritožba na državni svet je y tem oziru brez koristi, prav tako na dvor, radi česar vam odsvetujemo, ker bi imeli s tem le nepotrebne stroške in trud, uspeh pa bi bil enak ničli. Sicer pa boste po svojih znancih gotovo preskrbeli, da se morebiti vam storjene krivice popravijo.
Plačevanje rentnine. Bas. Radi bi se vknjižili na posestvo za posojilno terjatev, pa vprašate, če boste morali potem plačati davek od vknjižene vsote. — Davek, ki se mora plačevati od posojila, se imenuje rentni davek (rentnina). Tega mora plačevati vsakdo za vse one dohodke, ki niso obdavčeni s kakršnimkoli drugim davkom. Če vrednost dogovora, to je višina obresti ni vpisana v vknjižbi, jo določi davčni odbor s svobodno ocenitvijo. Ako bi tudi davčni odbor ne mogeJ ugotoviti višine obresti, se pa smatra, da imate dogovorjene 6% obresti. Od te davčne osnove je treba plačati 12% rentnine. — Na to državno rentni-no pa pridejo še samoupravne doklade.
Razna obvestila.
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, 14. ju-iija je bil na Dolu pri Hrastniku občni zbor Kmetijske zadruge. Udeležilo se ga je veliko število zadružnikov, ki so z zanimanjem sledili vsem točkam dnevnega reda. Pri čitanju revizijskega poročila je prišlo do debate, da je nemogoče v tem praven uspešno delati, če člani .nimajo zaupanja do načelstva in nadzorstva, ki ni uporabilo svojih pravic, da bi napravilo konec rušenju složnega dala med načelstvom in med nameščenci, ki imajo pravico pogodbe se držati in čast in dobro ime uživati. Zato je izzvenela zahteva vsega članstva po sklicanju izrednega občnega zbora, ki bo 25. avgusta s sledečim dnevnim redom: J. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. volitev načelstva in nadzorstva; 3. slučajnosti. Opazilo so je pri tem tudi Ee, da večina članov ne mara, da bi se delalo proti koristim Kmetijsko zadruge
1	napadanjem in podtikanjem na poslo-
vodkinjo zadružne gostilne. Zahteva odločno mir in prenehanje podtalnega prizadevanja oškodovati gospodarski dvig zadruge, ki jo članstvo drži in dvigniti hoče.
Selekcijsko društvo v Slovenski Bistrici
priredi v nedeljo, 25. avgusta v Slovenski Bistrici kmetsko konjsko dirko. Pri-puščeni so mrzlo- kakor toplokrvni konji k vozni in jahalni dirki. Pričetek ob 14.30. Prijave sprejema do 18. avgusta načelništvo selekcijskega društva v Slovenski Bistrici. — Odbor.
Cene in sejmska poročila.
mariborski trg. Na mariborski trg dne 3. avgusta so pripeljali 29 komadov svinj; kmetje 34 vozov sena po 48—50 in pet slame po 25 Din. Jabolka 3—6, hruške 6—8, slive 5—8, 'marelice 12 do 14, breskve 12—16, inozemsko grozdje 8 do 10 Din. Perutninarski trg je bil dobro založen in so bile sledeče cene: kokoš lb-55, piščanci 15—45, gos 30—35, raca 38, domači zajec 5—30 Diru
mariborski živinski sejem. Prignanih je bilo: 3 konji, 8 bikov, 70 volov, 185 krav, 6 telet, skupaj 272 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmii dne 30. julija so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 3—3.75 Din, pol-debeli voli 2—2.50, plemenski voli 2 do 5.75, biki za klanje 2.25—3.50, klavne krave debele 2.25—3, plemenske krave 1.25—1.75, krave za klobasanje 1—1.25, molzne krave 2—2.50, breje krave 2 do 2.50, mlada živina 2.50—3.50, teleta 1 kg žive teže 3—4 Din.
mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem 26. julija je bilo pripeljanih 165 svinj. Cone so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 45—60 Din, 7—9 tednov 80—90, 3—4 mesece 100 do 150, 5—7 mesecev 180—200, 8—10 mesa cev 250—300, 1 leto 380—480; 1 kg živt teže 4—5 Din, 1 kg mrtve teže 7.50 do 9.50 Din. Prodanih je bilo 56 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, H. vrste 6—8 Din; meso od bikov, krav, telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 4—6 Din; svinjsko sveže meso 1 kg 8 do 14 Din.
*