HI—ВН U9 КдшшапкпБо^с Verlag HDd SotatftMtM«: flPaeeofnrt, Bismatckriog M, Poetteeb Иб f ВемцдмШв Иш твим laUbar) moDatiMt RM 1.— CM Нвм («iOBoUMUeb RM 034 ШтШаЛЛж AJibeeteHmtgen dec Zettuog fte dea ncKfaColgatden Mooat werden imr echitfOlcb eod mr Ma 90^ dM iMrfmdae Monate angeoommen Nr. 82. Krainburg, 18. Oktober 1944» 4. Jahrgaag \ pomorski bilki pri Taivann doslej poloplienih 14 severnoameriških nosilcev lelai in ena bojna ladja Začetek odločilne Japonske ofenilue Vsa Japonska pod vplivom uničevalnih bojev Japonska mornarica zasleduje sovražnika Tokio, IT. oktobra. V— japonski narod zasleduje z vročim srcem potek mogočnih uničevalnih bojev proti ameriškim pomorskim bojnim silam, ki se razvijajo vzhodno od Taivana (Formoza). Nedeljske jutranje izdaje tokijskega časopisja pišejo v debelem tisku o uspešni uporabi japonskih zračnih bojnih sil. Vsi časopisi soglašajo v tem, da se razvijajo sedanji boji pod popolnoma drugačnimi pogoji, kakor predidoči, kakor na pr. boji pri Marijanskih otokih, in da potekajo povsem ugodno za Japonce. »Asahi Simbun« piše, da so sovražniki sedaj vdrU v neposredno območje japonskih zračnih bojnih sil, tako da so Japonci, izkoriščajoč to ugodno priliko, z naporom vseh sil prešli v mogočno ofenzivo. »Mainihi Simbun« opozarja na to, da je japonska storila velikanski korak naprej do odločilne ofenzive. Ves japonnski narod čaka z nestrpnim srcem na razvoj te velike ofenzive. K pomorski bitki pri Taivanu poročajo Iz Tokia še naknadno, da je po ravnokar do-šlem poročilu cesarskega glavnega stana sovražnik zgubil vsega skupaj Ik nosilcev letal in da je bila potopljena tudi ena bojna ladja. Ker se te objave vrSe vedno z največjo opreznostjo, se lahko smatra, da so številke nasprotnikovih zgub še veliko večje. Četudi se mora domnevati, da je bil en del potopljenih sovražnih nosilcev letal sestavljen iz predelanih križark itd. In da |e bil manjii del velikih specialnih nosilcev Jeta), so zgu-be Severoamerikancev že sedaj ogromne. Japonski uspeh v pomorski bitki pred Taiva-nom se dostojno uvršča v dolgo vrsto pomorskih bitk v velikoazijski vojni in ga glede na doslej potopljeno tonažo prekaša samo še tretja pomorska bitka pri Salomonovih otokih. Bržkone so Amerikanci zgubili največji del nosilcev letal, od katerih so letala startala za napade proti otoku Taivanu. Ze veliko slabši zračni napad v soboto je pokazal, da so nasprotnikove moči že znatno decimirane. Uspehe Japoncev se mora vrednotile tem više, ker so ga poglavitno dosegla samo letala. Kakor je bilo že poročano, jt dobila tudi japonska mornarica že dolgo željno pričakovani ukaz, da zasleduje hudo zbltega bežečega sovražnika. Dosedanji potek bojev proti japonski pravi notranji obrambni črti je menda Amerikancem že danes dokazal, ■ kakšno odločnostjo in s kakšnim zaničevanjem smrti japonski vojaki branijo svofo ožjo domovino. Časopis »Asahi« ceni zgube posadk vojnih ladij, ki so bile sovražnim brodovjem prizadete pred Fomozo dne 12. in 13. oktobra. Ml najmanj 12.950 mrtvih in ranjenih. K temu pridejo še zgube okrog 600 letal, ki so bile povzročene po potopitvi oziroma poškodbi no* silcev letal. Gorfng: Ш smo lahbo ponosni na naš пешШ narod!« „Dokažimo, da nas ta svetovna koalicija ne more uničiti, potem smo si že priborili zmago" Berlia, 17. oktobra. Ob pregledu letališč marschall Gdriag pretekli teden neko novo •o ga mogli zgraditi ▼ rekordnem času pod po skupnem delu njegovega Caua. Delavstvu achall prepričevalen govor, ki je bil preže* z most nemškega naroda. Med drugim je izvajal, da so sovražne sile zaman upale, da bodo mogle v tem mesecu % ogromnimi napori pobiti Nemčijo in jo uničiti. »Kako smo lahko ponosni«, tako je rekel Aeichsmaschall, »na naš narodi Tri največje svetovne sile. Sovjetska Rusija, Zedinjene države in britanska svetovna država se bojujejo proti nam in našemu Reichu. Kakšna moč tiči v nemškem narodu! In če vso svojo silo združijo proti Nemčiji, kljub vsemu temu ne bodo zmagali, saj jim le ne bo uspelo I Res je, sovražnik stoji danes ob naših mejah, mi ## bojujemo za domovino, za našo svobodo in naše življenje. Usoda nas je postavila pred najtrše preskušnje, ki so bile kdaj koli naložene kakšnemu narodu. Ce pa bomo prestali to skušnjo, če bomo vzdržali, če doka-Žemo, da ta svetovna koalicija ne more uni-diti Nemčije, potem je že s tem priborjena zmaga Nemčije,« Reichsinaschall j« potem svari! pred mnenjem, da bi Anglija In Amerika, če bi jima skupaj * Sovjetsko Rusijo uspelo premagati Nemčijo, mogle preprečiti, da ne bi v Nemčiji zavladal boljševizem. Prav tako lahkomi-#*lno bi bilo precenjevanje res obstoječih razlik med sovražnimi silami,- v sedanjem času so si vsi edini v tem, da hočejo uničiti Nemčijo. »Kar tudi moramo danes pretrpeti radi letalskih napadov, kar moramo prestati neprijetnosti, zgub, največjih bridkosti In težkoč, to vse skupaj še ne pomeni nič proti temu, kar bi prišlo nad nas, če bi samo eden naših nasprotnikov prišel do velja-T*. Potrebno je samo pogledati za fronto, pogledati tja, kjer nastopajo Amerikanci in Angleži kot tako zvani osvoboditelji. V njihovem spremstvu je trenutno vkorakal boljševizem. Tam, kjer je nekdaj skrbela Nemčija za mir in red, divja danes boljševizem, divja državljanska vojna, se potaplja pravica in za Sovjetski umor srbskega prebivalstva Belgrad, 17. oktobra. Srbski kraj Mihajlo vao ob romunsko srbski fronti pri Turn-Seve renm, ki so ga nemške čete začasno Izpraznil«, se je 34 ur nahajal v rokah boljševikov. Po zopet nem zavzetju #* je nudila nemškim vojakom slika groznega razdejanja. Na ce mtah In hišah, ki so zgorele do dimnikov, so aalHi samo mrtva trupla starih ljudi In otrok. Mlajše prebivalstvo so sovjetski morilski po-ligalci odvedli pri svojem umiku. Upor Badoglfjevih čet МПав, 17. oktobra. Med Badoglijevimi 6# lami, ki se v južnoitalljanskem bojnem odseku bojujejo ob strani zaveznikov, je nastal južno od Riminija upor Italijanov proti njihovim plutokratskim sobojevnikom. Povod k temu so dali načrti, za katere so Italijani zve deil, da bodo umaknili vse za orožje spo •obne Italijane iz italijanske fronte In jih •kupno z na novo vpoklicanimi letniki odpo slall na vzhodnoazijsko fronto. Vest o tej na meravani nasilni odpošiljatvl je tako ogor čila Italijane, da so Iz maščevanja streljali na pred njimi nahajajoče se Kanadijce in Ame-rtkance. Bitka je trajala šest чх. ma kar и Badoglljavei razabMUl belo zastavo. in edinic lovskega orožja je obiskal Reichs-oboroževalno podjetje v Srednji Nemčiji, ki dejavnim vodstvom Gauleiterja Sauckela in tega ogromnega podjetja je imel Relchsmar-neklonljivo vero v končno zmago In bodoč- kon v krvni opojnosti, in verjemite mi — pri nas bi bilo po vseh objavah naših sovražnikov še vse drugače, še mnogo huje. Ta usoda ne sme priti nad nas, pa naj se zgodi kar koli, samo kapitulirati ne smemo nikolil Kolikor trše so grožnje naših nasprotnikov, toliko trša mora biti naša volja, da se jim »zo-perstavimo«. »Sta samo dve poti«, tako je naglasil Reichsmarschall, »da odvrnemo usodo, ki so nam jo namenili sovražniki. Da delamo v domovini in samo delamo, da kujemo v domovini orožja, ki se potrebujejo. In da se na frontah bojujemo, še trje, še trdovratneje in še bolj zagrizeno kakor doslej. Ker sedaj na gre za to, da se obdrži kakšna sovjetska provinca, kakšno francosko ali belgijsko mesto, sedaj velja, braniti Nemčijo. Svet naj vidi, kako zna nemški narod braniti svojo domovino. In prepričan sem, da nam bo tudi to uspelo. To je naša neomajna volja.« Svoja izvajanja, ki jih je delavstvo z navdušenjem sprejelo, je zaključil Reichsmarschall z zahvalo vsem tvornim ljudem v tem oboroževalnem podjetju s plamtečim pozivom: »Nadaljujte pruj ko slej neustrašeno a delom. Potrpite, vzdržite, stojte v fanatični veri in brezpogojni zvestobi ob našem Fflh-rerju, ki nam je vsem vzor in primer. Ko so se neki narodu tuji izdajalci predrznih, dvigniti roko proti našemu Ftihrerju, se je izkazalo, da je Vsemogočni vidno blagoslovil Fiihrerja. Zato sem trdno prepričan: Ce tudi bodo prišli še težki dnevi, je bodočnost le naša. In ta bodočnost je: Nemčija.« Lindska sodišča divjajo \ Lilvi Smrtne obsodbe brez presledka - Nesrečen narod predan svojim rabljem Da bi varovali videz dozdevne demokratizacije Sovjetske zveze, si boljševiškl vlasto-držcl prizadevajo, da vse svoje ukrepe ogrnejo z »demokratskim« plaščem. Demokratski videz naj nadomesti in prikrije, kar bi od narode uničujoče boljševiške resničnosti lahko odprlo oči vsem drugim narodom in jim dalo spoznati pravo bistvo boljševizma. Nesrečni litvanski narod spozna v teh tednih razvpito justico Sovjetske zveze ne samo v drugič, on mora pri tem še ugotoviti, da *o postMe metode sovjetskega »pravosodja« še bolj brezobzirne in samovoljne, kakor so bile v strašnih letih 194041. Razvpita boljševlška sodišča so povsod v zasedeni Litvi spet začela delovati in delajo v mestih kakor v najmanjših vaseh * polno paro. Kako delajo ta »ljudska sodišča«, nam dajo spoznati poročila beguncev Iz Schau-lena, ki so take »obravnave« sami doživeli. Prebivalstvu vsake občine se je takoj po boljševiškl zasedbi prepovedalo pod smrtno kaznijo, da bi smelo zapustiti področje svoje občine. Tako naj bi se preprečilo, da bi vašk! prebivalci zbežali oziroma bi svoja spozna nja in doživetja med seboj izmenjali. Ko so tako vse vasi med seboj ločene, se objavi za neki določeni dan za vas ljudsko sodišče, »da bi uravnalo vest prebivalcev.« Radi tega morajo po Sovjetih kot zaupnikih določeni občinski predstojniki vložiti seznam vseh prebivalcev. Posebno rada določi sovjetska uprava cerkve ali šol* za uradne prostore ljudskega sodišča, kjer se morajo zbrati vs' možje ali žen* od 15. let« starosti dalje. Kot ljudska sodnika uradujeta dva narodu tuja komunista, dva Zida In en komunist domačin Zbrani se pozovejo, naj povedo o vaških pre blvalclh vse, kar imajo povedati proti poe dlncu. Molčeč, z očmi polnimi groze v od tesnobnega pričakovanja sivih obrazih stoje vaški prebivalci pred »tribunalom«. Je straš na procedura«, tako je rekel neki begunec, ki jo morajo tako pretrpeti nad seboj otroci In starčki, možje in žene. Oni vedo, da je lahka stvar za nevoščljive sosede in zlohol ne denunciante, da zadostijo osebni mašče valnosti in sovraštvu. Občinski predstojnik prebere potem posamezna imena vaških prebivalcev In pri viakam potem navedejo, ^ od жмаА sod- nikov ali Iz sredine zbranih njegove pregrehe, ki jih je včasih več, včasih manj. Navadno le redko kdo ostane brej obdolžltve, od katerih ima najmanjša za posledico strogo kazen. Ljudski sodišča na Litvanskem trenutno izrekajo tri vrste kazni; najtežja kazen je obsodba na »karcer« (ječo), kar pa pomeni praktično vedno smrtno kazen. Se nobenega na »karcer« obsojenega Litvanca po nasilni sodbi niso več videli živega. »Delo v tujini« je druga kazenska mera, kar ne pomeni nič manj kakor deportacljo k prisilnemu delu v kazenska taborišča Sovjetske zveze. Kot najmanjša kazen velja obsodba na krajevno delo, ki se sicer izvršuje v bližnji okolici sedeža sodišča, ali pod okolnostmi, ki večinoma dovedejo do hiranja aH telesnega pro padanja. Zadene kakor uradnika tako tudi kmeta Vseh pet sovjetskih »ljudskih sodnikov« izreče obsodbo, proti kateri nI pritožbe, navadno ne da bi slišali kaj več kakor enostransko obdolžitev. V resnici so kazni proti vsem nezaželenim in nepriljubljenim elementom prebivalstva določene že v naprej Da zapadejo vsi ti, ki so pred in med vladanjem boljševikov delovali v nacionalnolitavskem smislu, nadalje vsi pripadniki avtonomne deželne uprave in nastavljenci nemških službe nih mest prav tako kakor vsi policijski uradniki in nasprotniki kazni »karcerja«, to se pravi zatilčnemu strelu, se razume samo ob sebi Ali tudi vsi pridni in sposobni lltvanski kmetje, ki so med nemško zasedbo IzvršiM svojo dolžnost odddaje kmetijskih pridelkov ali jim je bilo nekdaj po boljševikih razlaščeno posestvo spet vrnjeno, so že v tiaprel kandidati smrti. Z deportacljo na prisilno delo v Sibirijo morajo računati vsi kmetje kot kulakl, kakor tudi tiste osebe, ki so kot voz nikl ali perice bile v službi nemških vojakov Zadostuje, da je kdo imel v svoji hiši nastanjene nemške vojake, da so ga obsodili na krajevno prisilno delo. Grozna ialoigra oirok Ali tudi tistim, ki jih ljudsko sodišče nt neposredno obsodilo, ni prizanešeno Oni se pritegnejo prisilno k javnim delom, od katerih niti reaoe boleinl ne morejo oprostiti. 14-letni mladostniki obojega spola, pa tudi vsi možje in žene do 65. leta morajo delati za boljševlke. Pri tem se ne delajo izjeme niti za žene, ki imajo dojenčke. Mali in najmanjt otroci se morajo prav tako kakor vsi octall otroci oddati, pri tem pa obstoji ta boljševlška »oskrba za te nesrečne malčke samo ▼ tem, da se v skupinah oddajo v rejo pri starih in za delo nesposobnih ženah. Te sam« na sebi brezmočne »otroške matere« morajo večkrat 15 in več otrok vsake starostne dobe oskrbovati, to se pravi one ne morejo skrbeti za otroke niti jih zadostno oskrbovati, ker jim vaški sovjet ne dodeli niti živil za njihove oskrbovance. Grozna je radi tega usoda teh otrok. Oni propadejo v najkrajšem času, postanejo žrtev bolezni, slabe prehrana in doraščajo v nepopisljivem okolju. Prisilni delavci moralo stradali V splošnem k javnim delom v dežsH #ami pritegnjeno prebivalstvo mora pod nadzorstvom vojakov NKWD delati dnevno 12 ur pri gradnji postojank, obnovi železniških prog ali pri napravah cest in poti. V najboljšem primeru dobe ti prisilni delavci, ki nikakor niso bili po sovjetskem ljudskem sodišča obsojeni na prisilno delo, temveč so bili za to določeni po odločbi sovjetske uprave, na oskrbi dnevno 200 gramov kruha, večinoma pa še tega ne dobe, ampak si morajo med opoldanskim odmorom hrano sami preskrbeti v okolici delovnega mesta. O usodi tW stih, ki so bili poslani na prisilno delo, »# zve zelo malo. Vse te., ki so enkrat pod stražo poveljstva NKWD zapustili svojo vas, — prištevajo zaostali k mrtvim. To je ta po boljševikih kot demokratska hvalisana ljudska jnetica, strahovlada mani vrednih, nesocialnlh In zločinskih elementov, ki Izražajo občutke manjvrednosti in sovraštva proti vsem poštenim delom prebivalstva na vsak mogoč na^in. »V imenu sovjetskega naroda« sistematsko likvidirajo naf* boljše in najdragocenejše ljudi. Pod videzom pravice se tukaj vodi boj za iztrebljenje proti narodu, ki naj se na ta grozen način hitro in temeljito boljševizira. Dr Xx. Rdeča „ljudska armada" v Franciji Madrid, 17. oktobra. Komunistično okuie-nje regularnih francoskih čet je močno naraslo po preselitvi številnih komunističnih voditeljev v Pariz,- tako poročajo iz vojaških krogov ob francosko-španski meji. Komunistična stranka v Franciji si je baje uredila posebno pisarno v sovjetskem veleposlaništvu v Parizu, v kateri sistematično pripravlja razkroj francoske armade. Tako pri moštvu kakor pri častnikih vneto agitirajo v govoru in tisku za »ljudsko armado«. Komunisti v Parizu tesno sodelujejo z marqui-sardsko skupino v Južni Franciji; ta jib »talno in redno obvešča s tajnimi brzlmi sU. ▼ Parizu je bila izdana parola, da se na noben način ne razpuste marquisardske skupin« in se spoje s francosko armado pod novimi pogoji. Ce bi bila na tak način francoska armada v celoti Izročena komunizmu, bi k^ munisti s to metodo morebiti imeli popoW uspeh. Toda prepričali so se, da bi mogla biti še uspešnejša druga metoda; marquisardske skupine naj začasno ostanejo kakršne so v svoji udarnosti in se naj po možnosti povečajo, vrhu tega pa se naj regularna armada polagoma prepeji s komunistično agitacijo; ko je ta ellj dosežen, naj se združi z marquisardskiml skupinami. Od *a metode si obetajo zelo mnogo. Načrt жа *o I# bil pripravljen i« v Alik#- stran 2. _ Stev. 82. KARAWANKEN BOTE Sreda, 18. oktobra 1944. Eisenliowerjev soiražnlk od zadaj Nepreračunljivi fenomeni vojne - V jeseni ne bo več odločitve Berlin, 17. oktobra V borbi v prostoru okrog Aachena le Sevtrnoamerikaaci dobili pojma o ttm, ■ kakšnimi zgubaml morajo računati pri bojih na nemških tleh. Z vsako gra> nato, ki udari v Aachen, katerega so začeli v torek opoldne obstreljevati, se ie bolj otrdi odločnost naših vojakov do boja. Staro cesarsko mesto Aachen, ta dragocenost evropske zgodovine in kulture, je prvo nemško mesto, ki je zdaj neposredno ogroženo po ob-koljevalnih napadih Evropi tujih Severnoamerikancev, ki so brez kulture in tradicije. či za svoj režim. S tem bi bil znaten del zavezniških čet vezan na nalogo, ki za nje ni bila predvidena. Toda upanje sovražnikov, da bodo lahko z bobnečim ognjem in vedno ponavljajočimi se napadi z metalci plamenov, oklopnjakov, oddelki bombnikov in množicami pehote uničili branilce v bunkarjih in bojnih postojankah, se ni izpolnilo. Se vedno sovražnik ni mogel zapreti nastavljenih klešč. V tej zvezi je zanimivo poročilo londonskega lista »Observer«, ki poroča iz francoskega glavnega mesta, da bosta morala Marshall in Eisenhower spremeniti prvotni operacijski načrt za vojni pohod na Zapadu, ča bosta oba spoznala, da se v jeseni ne more več izsiliti odločitve. Nova fronta ob meji Reicha je dejstvo, s katerim Eisenhower po posrečenem predoru pri Avranchesu ni več računal. Kako je nastalo to dejstvo, ali da je sploh moglo nastati, to spada med poprej nepreračunljive fenomene te vojne. Vzroki, ki se dado spoznati, so v velikih težavah novih pošiljk anglo-ameriškim armadam na Zapadu in v naraščajočem nemškem odporu ob Pri potokih vodke In sekta Stockholm, 17. oktobra. Potolči vodke in cekta — tako javlja »Aftonbladet« kot zunanji okvir moskovskih razgovorov — so tekli pri neki zakuski, ki je bila prirejena v Moskvi, potem ko so udeleženci razgovorov očividno občutili potrebo, da se po težkem delu nekoliko razvedrijo. Miza se je pod težo ruskih in eksotičnih jedil skoraj zruiila in bili so vsestransko v najboljšem razpoloženju. V Moskvi poznajo Churchilla in njegova posebna nagnjenja na področju alkohola. In v Moskvi niso nenaklonjeni temu, da bi gostu ne dali toliko vodke, kolikor si je želi, da se izkažejo hvaležne za to, da se je angleška politika popolnoma uklonila moskovskemu diktatu. Kajti da naj moskovski razgovori postavijo zaključni kamen angleške izdaje nad Poljsko, to se sedaj potrjuje tudi v londonskem časopisju, ki posebno naglaša odločnost ,da se pod nobenimi okolnostmi ne dopusti ,da bi prišlo tudi samo do novih komplikacij s Kremljem. V tem oziru je posebno značilno to, kar piše »Manchester Guardian« o razgovorih. List naglaša, da imajo želje Velike Britanije in Sovjetske zveze iste temelje. Britemska javnost mora zahtevati ,da ne bodo pozabljene moskovske koristi v evropskih zadevah. Iz obiska Churchilla v Moskvi lahko zraste mnogo dobrega, če bodo pregnane sence. To pojmovanje je tipično. Poljska naj se v Moskvi za vedno prepusti usodi in o nekdanjem zavzemanju Anglije za Poljsko ni videti niti najmanjšega sledu. Kako samo-lastno nastopa Kremelj, se vidi iz dejstva, da so bili poklicani zastopniki lublinskega poljskega Sovjeta v Moskvo posebno radi razgovorov s Churchillom in Edenom, čeprav Anglija prej ko slej smatra Mikolajčl-kev odbor v prognanstvu kot zakonito zastopstvo poljskega naroda. Ali v Kremlju so preko tega dejstva kratko prešli, ker se pač Churchillu in Edenu lahko vse nudi. In pri Churchillu zaradi njegove po vodki povzročene skrivnostno sladke ginjenosti očitno nI vzbudilo nobene pozornosti, kako grobo ga je Stalin vnovič briskiral. meji Reicha. Vrhu tega se za hrbtom anglo-ameriške fronte pripravlja političen razvo), ki ga Eisenhower opazuje z veliko zaskrbljenostjo. Vsak dan namreč računajo s komunističnim državnim udarom v Franciji, ki bi izhajal iz Pariza. V tem primeru bi Eisenhower moral biti pripravljen na to, da ga bo general de Gaulle prosil pomo- Katastrofalna inflacija v Franciji Curlh, 17. oktobra. V Franciji, posebno v velikih mestih, se lahko ugotovi rapidno napredujoče razvrednotenje denarja, kakor je to razvidno iz poročil pariških časopisov. V Lyonu je prišlo na pr. v toku enega tedna 18 milijonov papirnatih frankov več v roke prejemnikov plač kakor preje. Sllčne so razmere v drugih mestih v po Anglo-Amerikan-cih »osvobojeni« Franciji. Blaga, ki se ponuja, je vedno manj, ker se zaloge živil vedno bolj krčijo in nobena organizacija ne skrbi za obnovo zalog. Radi tega skačejo cene in francoski frank vedno bolj zgublja na vrednosti. Uspešni napadi v Apeninih Na Zapadu ujet poveljlik kanadske brigade - Bitka pri Debreczenu še traja Oberkommando der Wehrmacht Je dne 16. oktobra objavilo: Nasprotnik ojačuje svoje napore, da bi vzel mostišče Breskens južno od izliva Schel-de. Z uporabo številnih oklopnjakov In skoraj nepretrganimi nizkimi letalskimi napadi je dosegel nekaj krajevnih vdorov, izgubil pa pri tem 14 oklopnjakov. Med lastnim nasprotnim napadom na po izkrcanju nastalo mostišče za SOd-Beverlandom smo ujeli poveljnika neke kanadske brigade. V hudih, na obeh straneh zgubonosnih pozicijskih bojih druge bitke za Aachen so oklopnjaški gre-nadirji z nasprotnim napadom vrgli nazaj sovražni obkoljevalni krili, ki sta se hoteli združiti severno od Aachna, in spravile zopet v našo posest več že izgubljenih vasi. Severno od Wurselen smo uničili številne amerikanske bojne vozove. Sovražni napadi vzhodno od Epinala in vzhodno od Remiremonta so ostali brez bistvenega uspeha. Jugovzhodno od tam, v dolini Mosle, sovražnik po visokih zgubah prejšnjih dni ni zopet povzel svojih napadov. ' Posadke v St. Nazaire, Lorient, La Rochelle in severnega Gironde so s številnimi podvzetji izvidnlških in udarnih čet motile sovražnikove priprave za napad. Obstreljevanje Londona z orožjem »V 1« se nadaljuje. V Etruških Apeninih, kjer so se boji premestili nekoliko proti vzhodu, je sovražnik izvajal znova močnejše, a brezuspešne napade, ki so jih podpirali silni zračni napadi. Posamezne vdore ob glavni cesti Bologna— Florenca in v gorah severovzhodno od Loi-ana smo zajezili. Na jadranski fronti so naši grenadirji prestregli britanske napade pred novimi položaji jugovzhodno od Casena. Na Balkanu so spodleteli sovražni napadi na mostišče v Nišu. Na srednji in spodnji Moravi se bijefo naše čete s tolpami in bolf-ševiškimi skupinami. V južnem delu Beograda se vrše silni poulični boji. V ozemlju spodnje Tise je ostal položaj bistveno nespremenjen. V prostoru južno in jugozahodno od Debreczena se srdita bitka nadaljuje. V trdih bojih smo razbili številne sovražne napade. Naša odmikanja v severnem delu szekeljskega rogljišča so potekala nemoteno. Vzhodno od doline Cziroka in prelaza pri Dukli so se včeraj zopet vršili trdi obrambni boji. Posamezne vdore smo odstranili ali utesnili z nasprotnim napadom, vse druge napade pa odbili. Severno od Varšave in v obeh sovražnih mostiščih ob Narevu, pri Serocu in pri Ro-sanu so Imele naše čete pri včerajšnjih trdih bojih nov obrambni uspeh. Kljub najmočnejši UDormbi oVIoonfakov. tooništv« in bolnih le- talcev boljševiki nikjer niso mogli doseči zaželenega prodora. Pri Memelu je sovražnik po svojih težkih zgubah prejšnjega dne izvajal samo brezuspešne napade brez zveze. Nek nemški mornariški oddelek je tudi včeraj učinkovito posegel v boje pri Memelu. V teku skrajšanja fronte so se naše čete, ne da bi jih sovražnik oviral, odmaknile od Dvine in zapustile zapadni del Rige. Odred! bojnih letalcev so z dobrim uspehom posegli v boje na kopnem pri Debreczenu »-in Velikem Varadinu, kakor tudi severno od Var- C ZRCALO ČASA ) FUhm i* izrazil brzojavno svoje čeitltke predsedniku svojaike republike dr. Joteiu Tirno o priliki njegovega rojstnega dneva. Domej poroča iz nekega japonskega oporišča na Filipinskih otokih, da je bilo v petek objavljeno, da se je^pred nedavnim potopilo v morje v bližini Filipinskih otokov nad 1000 anglo ameriških vojnih ujetnikov, ko je sovražni podmornica torpedirala in potopila neko japonsko prevozno ladjo. Na Finskem je po nekem poročilu iz Washington* prihc^ prvih oddelkov GPU izzval epidemijo samomorov. V Helsinkih so Ijudj* ponoči zapustili svoje hiše ,da bi. se skrili v gozdovih. Bajni zneski denarja so se ponujali za prevoz v Švedsko. Ves Helsinki se nahaja v histeričnem stanju. save in pri Memelu. Zlasti so se vršili silni zračni boji nad srednjim odsekom front«, kjer so lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja v zadnjih dneh sestrelili 103 sovjetska letala. Na fronti ob Ledenem morju smo v trdih bojih odbili boljševiške napad* na naše zaščitnice. Skupine severnoameriških terorističnih letal so podnevi napadle obmestje Kdlna in nekaj krajev v Porenju. Nizki letalci so nadaljevali s svojimi napadi na civSlno prebivalstvo T Zapadni in Jugozapadni Nemčiji. Po britanskih nočnih napadih so nastale deloma znatne škode na stanovanjskih četrtih v Wilhelmshavenu. Tudi Hamburg je bil napaden. Sestrelili smo 42 sovražnih)letal, med njimi 34 bombnikov. Jeza in resignaclja v Londonu Nemški odpor nezlomljen - Maščevanje nad nemškimi mest! Stockholm, 17. oktobra. V Londonu vlada resignirano, mračno razpoloženje, ker so spoznali, da je nova vojna zima neizbežna, piše »Aftonbladet« iz Londona. Izvajanja Ei-senhowra pred anglo-amerikanskimi vojnimi dopisniki v Parizu, po katerih vojna še dolgo ne bo končana in da se morajo na bojiščih in v domovini napraviti še novi veliki napori, kakor tudi po vojnem ministru Grig-gu objavljena zapora dopustov cel6 za britanske vojake, ki so že tri ip pol leta na bojišču, je, kakor poroča »Aftenbladet«, doprinesla k temu resigriiranemu razpoloženju v Londonu. Tudi v Londonu se ne more več prikriti, da se je nemški odpor razločno oja-čil. Angleški javnosti' je tudi postalo jasno, da poskus Montgomeryja, da bi zavzel zapadni obrambni okop na Nizozemskem, ni uspel. Eisenhower Je Izjavil na svoji drugi časopisni konferenci od začetka invazije, da nI njegov namen, da bi enqlelko-amerlkan«k« armade vezal v pozicijski vojni. On hoče ostati še nadalje ofenziven. Energično Je nastopil proti upanjem na nemški zlom ali kapitulacijo, očitno ne nazadnje radi spoznanj pri Aachnu. Nemci, da se bodo še nadalje fanatično borili, ako bo potrebno, še cel6 v gorah in iz podzemljskih skrivališč. Morajo biti pripravljeni na skrajni odpor in skrajni boj. Vsa jeza radi uspešnega nemškega odpora se je zrcalila v neki izjavi vojnega ministra Zedinjenih držav Stimsona, v kateri je za pretil, da bodo vsa nemška mesta brez razlike uničena. Londonska poročevalska služba od petka izjavlja: »Aachen je simbol za vso Nemčijo. Nemški odpor na noben način ni zlomljen, nasprotno, oni se bodo upirali na vse mo goie načine.« V vefi kakor enem ozlru nas prekaša nemška oborožena »lla, posebno ▼ sedanjih obrambnih položajih. Oni Imajo možnost za zelo naravne nasprotne udare*'. Gre za skrajno uspešno obrambo. Bulllt o boljševizaciji Evrope Lizbona, 17. oktobra. William Bulllt, kot vojni hujskač, dobro znani bivši veleposlanik Zedinjenih držav v Parizu, je objavil poročilo z naslovom »Slika sveta gledana z Rima«, v katerem i opombe vredno odkritostjo In podčrtavanjem opisuje mnenje rimskega prebivalstva glede nadaljnje boljše-vizacije Evrope. Poročilo nam nudi globok vpogled v boljševiško taktiko, ki se lahko zelo spreminja, ali gre povsod za tem, da s* popolnoma uniči suverenlteta držav, ki so jih zasedli Sovjetl. V Rimu, tako stoji v.po-ročllu, so prepričani, da Sovjetl ne bodo za* htavali samo Finske, Estonll«, Latonzk«, Litve, Bolgarije in Romunije, temveč tudi Ogrsko in Slovaško. Prav tako so prepričani, da bo Tito kot star boljševik delal samo kot poverjenik Moskv*, bodočnost, ki navdaja rimsko prebivalstvo s strahom. Bulllt Izrecno prizna v svojem poročilu, da se izvršuje bolj-ševizaclja Evrope z odobravanjem Zedinjenih držav in Se cel6 z njihovo pomočjo, ker izjavlja, da Je bila usodna napaka amerikanske vlade, da nI opustila, da bi pomagala Sovjetski zvezi pri razširitvi njenega gospostva na neodvisne evropske države._ Verlaif und Dnick: NS-Gativerlae und DruekerM Karntpn. GmbH.. Klnirenfurt. — Увг1ак«1еЧег; l)r. Emil Heftjan (izl. bei der Wehrmacht). — Ilauutschriftlfiter Friedrich Horetmann. Zursert iet An!!Piefinll«tp Nr. 1 etlltie. Dekle s IiiSe na barjn Pripovest. Spiiđla Selma Lageriof Sodna dvorana, daleč zunaj 4a deželi. Pri sodniški mizi, visoko zgoraj v dvorani, sedi star uradni sodnik, velik in čokat mož s širokim grobo razoranim licem. 2e več ur razpravlja in Je odlo.il eno zadevo za drugo, končno ga pa obhaja nekaj takega kakor naveličanost in otožnost. Težko bi uganili, ali ga Je potrla vročina in zatohlica v sodni dvorani ali pa je zakrivala njegovo slabo voljo okolnost, da ima posla z vsemi temi malenkostnimi spori, ki so, kakor se zdi, nastali samo iz tega razloga, da spravijo na dan preplrljivost in neusmiljenost ljudi in njihov pohlep po denarju. Pravkar Je začel z eno izmed zadnjih razprav, ki Jih je treba danes dokončati. Gre za preživninsko terjatev. O tej zadevi se Je že prej nekajkrat razpravljalo, In pravkar Je bil prečitan zapisnik zadnjega naroka. Iz tega zvemo najprej, da j* tožlteljlca revna dekla In toženec oženj en mož. Nadalje izhaja Iz zapisnika, da je toženec Izjavil, da ga Je tožiteljica po krivici in samo iz dobičkaželjnosti dala povabiti na sodišče. Priznava, da Je bila tožiteljica nekaj časa v službi na njegovi kmetiji: toda v tem času nI imel ž njo nobenega ljubovanja, in ona nI upravičena, zahtevati od nJega kakršnih koli prispevkov. Tožiteljica pa Je vztrajala pri svoji trditvi, in ko je bilo zaslišanih nekaj prič. Je bilo tožencu naloženo, da mora priseči, če s* hoče izogniti plačilu preživnine, ki jo zahteva tožiteljica. Ob* stranki sta prišle In stojite druga zra-ven druge pred mizo sodnika. Tožiteljica j* zelo mlada In Je videti popolnoma zbegana. Joče se, ker Jo Je sram, In si le s težavo otl-ra solze s zmečkanim robcem. Nosi črno obleko, ki Je na videz še nova in neponoše-na, • •• Ji tako slabo prilega, da bi človek skoraj mislil, da si ^ j* sposodila, da bi pri* šla dostojno oM*č*n* pred sodišč*. Kar se tiče toženca, se mu takoj pozna, da je mož v dobrih razmerah. Star J* morda okrog štirideset let In je na oči poln upanja in mladosten. Ko stoji tu pred sodnim stolom, se prav dobro vede. Sicer ni videti, da bi ga posebno veselilo, da mora tukaj stati, toda on nikakor ne napravi vtisa zmedenega človeka. Po prečitanju zapisnika se obrne sodnik do toženca in ga vpraša, če vztraja pri svojem zanikanju in če Je pripravljen priseči. Na to vprašanje toženec takoj odgovori x naglim da. Začne Iskati v žepu svojega telovnika in privleče iz nJega spričevalo župnika, da toženec pozna važnost in pomen prisege in da ni zanj nobenega zadržka, da ne bi prisegel. Ves ta čas se Je tožiteljica neprestano jokala. Podoba Je, da Je neudržljlvo plašna, oči pa trdovratno upira v tla. Niti toliko ni pogledala kvišku, da bi mogla tožencu pogledati v obraz. Ko pa Je zdaj rekel svoj da, se ona zgane. Stopi nekaj korakov bliže sodnlšVe mize, kakor da ima kakšne ugovore; nato pa obstane. Saj vendar ni mogoče, tako očitno pravi sama sebi, da bi bil rekel da. — Nisem prav slišala--- Tožiteljica sliši, da gre nekdo mimo nje in postane nemirna. Sili se, da pogleda toliko kvišku, da lahko vidi preko mize, In tu opazi, da sodni služitelj prižiga sveče. Se enkrat se zdi, kakor da bi hotela ugovarjat). Toda vzdrži se. — Saj vendar nI mogoče, da bi toženec prisegel. Sodnik mu mora to zabranltl. Sodnik Je bil zelo moder mož in Je prav dobro vedel, kako mislijo in čutijo ljudje v njegovi domovini. On bi vendar moral vedeti, kako strogi so vsi ti ljudje, kar se tiče zakona. Niso poznali večjega greha, kakor tega, ki ga Je bila storila ona. Mar bi bila ona sama od sebe priznala kaj takega, če ne bi bilo resnično? Sodnik bi pač moral vedeti, kako strašno zaničevanj* si je bila nakopala. In ne le zaničevanje samo, ampak tudi vsakojako sti-■ko. Nihč* 1* Bi hot*l vzeti т cluiba Nob*. den ni maral njenega dela. Njeni lastni starši so Jo komaj trpeli v svoji koči, pač pa so vsak dan govorili o tem, da Jo bodo vrgli ven. Ne, sodnik bi pač moral razumeti, da ona ne bi zahtevala nobene podpore od strani oženjenega moža, če ne bi imela do tega pravice. Sodnik pač ne more misliti, da ona laže v taki zadevi, ki Je povzro.fla tako strašno nesrečo, če bi bila mogla tožiti drugega moža kakor oženjenega. In če Je to vedel, bi moral vendar preprečiti prisego. Ona vidi, da sodnik sedi tukaj in nekajkrat prebira župnikovo spričevalo. Zato začne verovati, da bo posegel vmes. Res Je tudi, da Je videti sodnik zelo zamišljen. Nekajkrat upira svoje oči v tožite-IJico, toda pri tem postane vedno Jasne)si Izraz gnusa in naveličanosti, ki se odraza ra njegovega obraza. Podoba Je, kakor da J posebno naklonjen. Četudi govori tožiteljica resnico, — Je vendar sprijena oseba, *°a-nlk ne more Imeti ž njo nobenega sočutja. Zgodi se včasih, da sodnik poseže v kakšno' pravdo kol dober In moder svetovalec, ki stranke obvaruje pred tem, da bi se popolnoma In docela uničile. Toda tokrat j* truden in nevesel in ne misli na nič drugega, kakor da zakonito konča ta postopek. Odloži spričevalo in reče tožencu nekaj besedi, da upa, da Je ta natančno premislil usodne posledice krive prisege. Obtoženec ga jjosluša in z istim mirom, kakršnega J* pokazal ves čas, in odgovori spoštljivo ter ne brez dostojanstva. Tožiteljica se Izredno prestraši, ko to sliši. Napravi nekaj silnih gibov In stiska roke. Sedaj hoče govoriti k sodišču. DoboJuJ* strašen boj s plašnostjo In z Ihtenjem, ki JI davi grlo. Konec Je pa le ta, da ne more spregovoriti nobene slišne besede. Prisega bo torej položena. On Jo bo položil. Nihče ga ne bo oviral, prodati svoj* duš*. Dotlej nI mogla verjeti, da se bo to zgodilo. Toda zdaj Jo navdaja gotovost, d* s* to neposredno bliža, da bo storjeno v prlhod-n|*m trenutku. Lot*v« ■* I* strah, ki )* v*- Jlko močnejil od vsega, kar )e dotle) poznala. Kakor okamencla stoji tukaj. Nlll *• joče le več. Oči jI otrpnejo v glavi. Toženec torej namerava, da »• bo # prisego opral pred svojo ženo. Pa četudi W Imel z njo težko stalUče, — zaradi tega vendar na sme Izročiti pogubi zvellčanja svoje duše. Nič nI bol) strašno, kakor kriva prisega. Nekaj tajlnstvenega In groznega je pri tem grehu. Zanj nI nobene milosti, nobenega odpuščanja. Vrata pekla se odpro sama od sebe. če se Imenuje Ime krivoprisežnika. Če bi bila sedaj pogledala v toženčev obraz, — bi se bila zbala, da ga bo videla te žigosanega s kakinlm znakom pogube, ki mu ga je vtisnila božja jezi. Vtem ko tako stoji tukaj in se je loteva vedno večji strah. Je sodnik pokazal tožencu, kako mora dvigniti tri prste desne roke. Nato išče sodnik v zakoniku obrazec prisege. Ko vidi, da je sodnik začel listati v knjigi, stopi še en korak naprej do sodnijske mize, In podoba je, kakor da bi se hotela ona »kloniti čez mizo in odmakniti sodnikovo roko. Toda še jo zadrži zadnje upanje. Ona upa, da toženec sedaj v zadnjem trenutku odetopi od prisege. Sodnik je končno našel stran v zakoniku, ki jo je iskal in sedaj začne na glas in razločno narekovati prisego. Nato napravi odmor, da bo toženec lahko govoril besede za njim. In toženec v resnici začne govoriti njegove besede za njim; toda pri tem napravi majhno pogreiko, tako da mora sodnik začeti znova. Zdaj ona ne more več imeli niti Iskrice upanja. Zdaj ve, da bo prisegel po krivem, da si bo nakopal božjo jezo za vse bodoče življenje. Tu stoji ona in si v svoji nemočnoetl rije roke. Iz vsega tega ie ona kriva, ker ga je ona tožila. Ampak ona je bila vendar brez dela, gle-dovala je in prezebala. Otrok je bil na smrtni postelji Na koga bi se sicer mogla obrnlU жа pomoli , palie KlhWmW; IN. okl^bm 1**4. K A R A W A N K E N BOTE stran 3. — StPV. 82. Wa^hinyton Posi: »Vse je bilo zaman« Napačen lovski klic zaveznikov - Pregled današnjega položaja Krepki sto), ki ga je nemška oborožena sila zaklicala zavezniškim armadam pred zapadlimi mejami Reicha, je preglasil »halali« ^lovski klic), ki so ga lovski gospodje v Was--■"ingtonu in Londonu že začeli trobiti v sve-'ovni gozd. S tem je »čilo In veselo lovljenje« kakor je pred kratkim v prvem opoju mage neki severnoamerikanski larmerski I:'3t Imenoval vojno, nekoliko prišlo v nered. ■Malo bolj, kakor to more biti prav Roosevel-'u z ozlrom na prihajajoče predsedniške vo---(ve in Churchillu z ozlrom na njegove preglasne prerokbe. Najbolj pa je prizadet Eisenhower, čegar Vojni načrt proti Nemčiji je bil strogo vezan na čas in točne roke ter se sedaj lahko smatra ves za spodletel. Nemčija mu je izvila iz rok najvažnejšega činitelja vojnih operacij, čas. Sedaj gre za to, da se propaganda o zmagi, ki je bila že ušla, spet hitro ujame. »Ogorčeno bojevanje zadnjih 14 dni naj nam bi bil krepek opomin, da je vsako besedičenje o skorajšnjem koncu vojne, ne samo grozovito neumno, ampak tudi skrajno nevarno«, opominja neki frontni poročevalec »Manchester Guardiana«. Pred kosilom se je seveda tam lahko drugače bralo. Zavora, ki jo navija londonski »Observer«, je bolj groba; »Ker nam čas obžiga prste, smo hoteli zavzeti Rhein, preden bo prišlo hladno vreme. Ali tako, kakor je danes, se nam zdi, da je postal na* položaj le že zelo sumljiv«. Tudi on noče, da bi sedaj vedela njegova desnica, kar je včeraj pisala njegova levica. Se veliko bolj oprezen Je list »Washington Post«, kjer Ed. Folliard tako priteguje zavoro, da cel voz skače; »Ni več tako dobro z nami na rheinski fronti. Ali vse je bilo zaman, če Nemci sedaj čez zimo obdrže svoje rhein-sko-westialsko oboroževalno središče. Do spomladi smo porabili naše materialne zaloge, ki se jim moramo zahvaliti za uspehe zadnjih mesecev, njim bolj kakor našim generalom, in preden bi jih spet dopolnili, nas bodo Nemci presenetili z groznim novim orožjem, na novo izvežbanimi armadami in skušenimi novimi {rrmadnimi poveljniki.« — Torej je tarnanje ob vsem zavezniškem zidu žalovanja in še celo dobra »Daily Mail« more resignirano ugotoviti; »Mi smo pač spet % n k r a t previsoko navili naša pričakovanja; pomaga ji »New York Herald Tribune«, ki se Izrazi; »Samo navidezne vojaške veličine in zapečkarski strategi si drznejo napovedati konec vojne v letu 1945.« Pri takem stanju stvari se Churchillu prav nič ne more zavidati, ko so ga pred nekaj dnevi poslali na govorniški oder, da bi likvidiral preuranjeno upanje na zmago. Roosevelt, ki je bolj premeten« kakor Churchill, spretno molči in spet enkrat toži, da ga boli grlo. Ali on je s svoje bolniške postelje prav gotovo z zanimanjem, sočutjem in strahom zasledoval vratolomne cirkuške umetnije svojega londonskega tovariša iste usode. Zaslužile so pa tudi res vso pozornost. Vprvem dejanju svečanega prihoda v areno, povzdignjenje rok v držo poleta doraslega goloba miru; »Vojna bo še letos končana«. Drugo dejanje, m al preokret: »Mogoče pa je, da se še podaljša za nekaj mesecev v letu 1945.« (Saj si nočejo dopustiti, da bi jih »NY Herald Tribune« uvrstila med zapečkar-ske stratege in navidezne veličinel) Tretje dejanje, velik preokret; »Mogoče je tudi, da bo trajalo še dlje, ali potem jo enostavno ne bomo imenovali »vojno«, ampak kakor koli drugače, na pr. »čistilno podjetje«. V zadnjem dejanju zginejo izvajanja ministrskega predsednika v vijočem se poletu Izpred poslušalcev in kritikov. Saj imajo toliko novih, velikih skrbil Ne le na Zapadu, tudi na Vzhodu ni več vse v redu. Tudi tukaj je ponesrečeni lovski klic napravil občutne škode. »Pravda« potrjuje Eisenhowerju »hromo, preveč previdno, s krvjo varčujoče in laiško napadalno bojevanje proti Reichu«. V ostalem se zanimajo v Moskvi pretežno za prebavo novega plena v Romuniji in Bolgariji in pred vsem v Bolgariji, ki se mora napraviti »za popolnoma varno in močno operacijsko bazo za presenetljiv nov udarec«. Operacijska baza zakaj in proti komu? Nekaj britanskih častnikov, ki so se le preveč zanimali za to vprašanje, so prisilno odgnali čez mejo v Turčijo. Pa saj lahko že bere slepec med vrstami »Pravde« dnevno samo eno besedo; »Dardanele!« Jug je zaostal, ker Zapad ni prišel naprej. Saj so si zamišljali vdor v Rheinsko in Pa-dovansko nižino kot istočasna podjetja in sedaj je nemški odpor ta lepi načrt strgal na kose. Da, da, vedno se zgodi drugače, kakor si človek misli, če ne zna misliti, in sedaj se klešče kljub vsem naporom sil ne morejo več stisniti. Med tem se bliža zima in čas velikih lovov bo za zaveznike na Zapadu zgubljen. Začetek dobe slabega vremena nI sama po sebi, temveč tudi radi temeljitega razdejanja vseh dovoznih cest po načrtu nazaj vzetih nemških oddelkov konec vseh velikih dejanj. Nasproti tej opotekajoči se igri stoji Nemčija z železnim mirom. Tukaj prav dobro poznajo nevarnost, v kateri se nahaja Reich, vsak jo pozna in nobenemu ne pride na um, da bi smatral stvari za boljše in lažje kakor so v resnici, in še prav zares nihče ne misli na to, da bi zavračal resnost položaja. Ravno zavest, da se ne godi dobro, nam dovoli, da mobiliziramo tiste sile, ki stvari lahko spremenijo in jih bodo spremenile in ki povzroča, da nastane tista velika eno-dušnost in se zgosti v jekleno trdoto, ki jo zahteva usoda v najtežjih trenutkih od vsakega, ki mu hoče iti na roko. V taboru nasprotnikov se ustrašijo te trdote. Liddel Hart piše v »Daily Mail«, da je nemški odpor »razočarajoče trd« in da je nemška bojna moč težko združljiva z cenitvami o dozdevno malih obrambnih močeh, ki so preostale Nemčiji. »Daily Express« (New York) piše: »Trdota nemškega odpora nam zmanjšuje vse upe, da bo vojna v tem letu ali v doglednem času končana«, in »Pravda« z začudenjem debelo gleda spričo nemške žilavosti in moči in grdi v istem trenutku zaveznike kot za to odgovorne. Portugalski »Voz« se norčuje radi »prehitre delitve kože nemškega medveda med nedeljskimi lovci« in v različnih nevtralnih državah štejejo na gumbih zimskih telovnikov, ali so bili v zadnjih mesecih pametni ali ne. Walt May Odwedbe od Finshega do Romunskega Razpokel sovjetski program deportacij - Vse narodnosti ob vzhodnem robu Evrope naj zginejo - Prevozi ljudi do Belega morja in v Mandžurijo vine, v razredčene kadre Rdeče armade, ali jih odpeljejo kot dobrodošle delovne moči in v svrho po'^ulacijske obogatitve proti Vzhodu. Da se iztrebi vsak nacionalni domovinski čut, ali da mora zakrneti spričo tega nasilnega pomešanja narodnosti, je samo nameravano po boljševiški ideologiji, ki sama na sebi odklanja narodnosti in hoče na njih mesto postaviti nivelirano človeštvo množic. Tako tudi ti v letu 1944. odpeljani ne bodo nikoli več videli svoje domovine. Kakor poroča »Exchange«, je sovjetska vlada kategorično in brutalno odklonila vsako zavezo, da bi jih pozneje pripeljala nazaj in postavila zopet v njihove normalne življenjske prilike. Prav tako samo ob sebi razumljivo izjavljajo plutokratski pomagači v Londonu in Was-hingtonu, na katerih pomoč so se nekateri nesrečni bedaki zanašali trdno kot skala, da jih popolnoma nič ne zanima njihova usoda. S tem dobi torej vsak Evropejec, ki se že enkrat nahaja v zbirališču NKWD, ki so sedaj urejeni tudi že na Finskem, predokus rdeče blaženosti. Višek v tem gnusnem barantanju s človeškimi življenji pa doseže narodni izdajalec in demagog, od katerega so se seveda, odkar je v Vilni zopet stopil na čelo najv'š-jega sveta sovjetske republike na Litvan-skem, morali zaostali Litvanci nadejati najhujšega. No, te zle slutnje so še daleko pre-košene. Justas Paleckis, ki se je nekoč peljal iz Kovna v Moskvo, da bi prinesel »Stalinovo sonce« v lastno očetnjavo. ki jo je izdal, se danes čisto nič ne sramuje, da ne bi kot moderni trgovec s sužnji verižil s svojimi lastnimi rojaki, kakor z živino. ' Med tako zvanim poljskim osvobodilnim komitejem v Lublinu in litvansko-sovjetsko republiko v Vilni, ki jo ravno zastopa omenjeni lamozni Paleckis, je bil ravnokar zaključen dogovor o izmenjavi prebivalstva. Za temi suhimi besedami se skriva trajni po- Med mnogimi zanimivimi dokumenti muzeja v Kovnu vzbuja vedno opravičeno pozornost velik zemljevid Evrope in Azije. Več, pozornost vzbujajočih puščic mu daje posebno noto. Te se začnejo v mali Litvi, katere teritorij je učinkoval poleg mogočnih prostornih površin UdSSR kakor odtisk prsta na steni. Vse te puščice so začetkoma kazale proti Vzhodu, vendar so šle njihove smeri prav kmalu narazen in njihove konice so se zgubile potem nekje v daljavah rdečega »raja«. Ena je na primer povedla naravnost proti Novosibirskemu na meji Mandžurije, druga do Verhojanska, kjer so izmerili absolutno najnižje temperature na vsem ev-roazijskem velekontinentu. Neka druga puščica je kazala na mali, z večnim ledom obdani otok Solovkin v Belem morju, kjer se je nekoč nahajal eden izmed največjih pravoslavnih moških samostanov in ki ga sedaj uporablja čeka, da spravi tja najnevarnejše nasprotnike boljševizma. Drugi kaže zopet proti Kazahstanu ob Kaspijskem morju, klasičnemu ozemlju za pregnanstvo pripadnikov baltskih narodov že v carski dobi. Na zelo prodirljiv in nepozaben način so bili tako prikazani zamotani križevi poti pregnancev iz strahotnih let 1940. do 1941., tistih tisočev litvanskih mož, žen in otrok, vojakov In kmetov, delavcev in učenjakov, uradnikov in rokodelcev. Iz vseh poročil iz obrobnih ozemelj na Vzhodu in Juogovzhodu Evrope, ki so jih Sovjeti znova zasedli, se nedvoumno spozna, da se vrši sedaj nov rdeč transport ljudi velikega slooa. Belorusi, Ukrajinci, Litvanci, Letonci, Poljaki, Romuni, Bolgari in Finci so tudi danes ravno pripravni za to, da izravnajo ogromne človeške zgube med številnimi narodnostmi v območju sovjetskega gospostva. Stisnejo jih, aH v drakon-skem izm ijalnem postopku na frontne odseke. ki so riple# C skus novih mogotcev, da bi nasilno razrešili I domačo grudo urasle Litvance te usodne in zgodovinske zveze. Kot trdovraten boljševik Paleckis ne pripoznava zakona o krvi in zemlji in ga hoče tam, kjer ta zakon še sedaj vlada, razveljaviti s potezo s peresom, namočenem v rdečilu. Posebnega pomena je pri tem dejstvo, da dekretira ta nasilni čin, ki vsej narodnosti zlamlja hrbtenico, ravno tista Vilna, ki je vsakemu narodnozavednemu Litvancu sveta, tisti, na sedmih gričih postavljeni Rim Vzhoda, ki je kot mesto v somraku že vedno imelo vlogo soda s smodnikom v potresnem pasu celotnoevropske politike. Gotovo je. Justas Paleckis že davno pozabil, kako je bilo ozemlje Vilne leta 1920. sredi miru napadeno in ugrabljeno za Poljake. Nikjer niso narodnostna, nacionalna in politična nasprotja med Litvanci in Poljaki huje trčila drugo ob drugo, kakor v ozemlju Vilne —, sedaj pa hoče isti Paleckis razlitvaniti malika Litvancev in ga nasprotno napraviti poljskega; kajti s tem se bo navsezadnje končala vsa kravja kupčija. Novi zločin učljivega pomagača Moskve je pa vendar povzročil samo to, da je znova vzplamtela odporna volja nacionalno mislečih krogov litvanskega prebivalstva. Erich Brandt (fo svetu ^ Le malo vemo, t' < je koruza odl.čna zelenjava in da zadovolji razvajenega slad(> kusca. Pri Madžarih ne manjka koruze v najbolj imenitni hišah. Mlečne stroke tam olupijo, kuhajo v slani vodi ter jih jedo skupno s presnim maslom. Včasih mlečne strok* tudi pražijo nad ognjem in ponudijo s sladkorjem. Na Moravskem pripravljajo koruzo tako kot kumare ▼ kisu. Nemški inženirji so na podlagi raznih poskusov izračunali, koliko premoga se potrebuje za sintentično izdelavo raznih potrebščin. Za 1 kg sintetičnega gumija se porabi I kg premoga, za 1 kg umetnega usnja 1.4 kg _ premoga, za 1 kg papirja okrog 0.7, za 1 m sukna približno 4.5 kg, za 1 kub. met. okenskega stekla približno 50 kg, 10 opek 1.5 kg, za 1 kg sladkorja 1 kg, za 10 litrov piva 1.8 kg in za 1 kg moke okrog 0.12 kg premoga. Iz tega je razvidno, kako važen pomen Ima pregog v veleindustriji. Nepričakovano tragično smrt Je našel nek 65 let star mož v Osterode na Harzu. Napadel ga je oven, vrgel na tla in tako zdelal, da je notranjim poškodbam, ki jih je pri tem za-dobil, po kratkem času podlegel. K delom pri okopih na zapadni fronti se je prostovoljno javil 73-letni rudar Paul Tschich iz Bochum-Hovel. Pri tem je med najbolj neutrudljivimi in marljivimi. Skoraj 50 let je delal v jami. Zelo bridek udarec imenuje angleški ministrski predsednik Churchill v četrtek v Sppd-nji zbornici končno zlom varšavske vstaje^ On pri tem spet zatrjuje, da je Anglija napravila vse radi pomoči varšavskim vstašenu. De GaulloT odbor ▼ Parizu je izdal tiralico proti »nekemu Filipu Petainu«. Ker je tako znano, da je Petain na varnem, obstoji načrt, da bi ga tako zvano vojno sodišče obsodilo v odsotnosti. Žalosten dogodek se je primeril т Piccar-dijevi ulici št. 40 v Trstu. 10-letna Bruna Zuo-chi se je igrala v očetovi delavnici, ki jo j* zajel transmisijski jermen in jo ubil. Ko je njen oče Vladimir začul njene krike. Je prihitel na pomoč, pa je bilo že prepozno. Ob pogledu na mrtvo hčerko se mu je omračll um in ni pustil nikogar k mrtvemu otroku. Mo-raH so priti policijski organi in reševalci, da so blaznega očeta ločili od trupla nesrečne deklice. IKIRAILJ IIN YOJAIK Friedrich Veliki naj bi nekdaj potrdil s tvojim podpisom Izvolitev nekega Landrata. Pri imenu izvoljenega je osupnil. Ministru, ki je predlagal moža, Je očital radi tega. Ta je pa hvalil dobre lastnosti predlaganega. Pa je zapovedal kralj, naj se prinese stari spis iz komornega sodišča. Odprl je spis. »Poglejte«, je rekel kralj ministru, »ta mož se Je Ж svojo lastno materjo pravdal radi nekaj. oralov zemlje In ona mu je morala radi tako malenkostne stvari na zadnji bolniški postelji priseči. Kako morem od človeka > takim srcem pričakovati, da bo najbolje skrbel za moje podložnlke? S tega ne bo nič; naj #1 izvolijo drugega.« Priedrich Veliki Je bil nekdaj neopažen gledalec, ko je eden izmed njegovih pažev prezirljivo postopal z nekim kmetom. Kralj je lapovedal, naj se neolikanemu mladeniču ne da kruha h kosilu. Pež 1® pri prvem obedu čudil, ker ni dobil kruha, a je potrpel. Pri drugem obedu •• j* obregnil ob slugo: »Zakaj ne dobim kruha?« ~~ Sluga je odgovoril: »Njegovo Veličanstvo kralj Je tako zapovedalo « Urno !• hitel paž h kralju in se Je pritožil. Kralj je pa samo vprašal, zakaj % Jedili, ki Jih dobi, nI zadovoljen? Nato le odgovo Cewarica Marija Terezija Nemška cesarica, avstrijska nadvojvodlnja Itd. Marija Terezija (1717—1780.) je nekoč Vprašala francoskega matematika in pred-■ednika berlinske akademije Maupertuisa, ali le po njegovem mnenju sestra pruskega kralja in švedska kraljica res tako lepa, da o nje) Upravičeno govore, da je najlepša kneginja na svetu. — Da, je dejal previdno in premišljeno ■tarl gospod, tudi jaz sem slišal In mislil tako, toda danes sem s* prepričal, da j* dru-SaM ril paž: »Brez kruha mi ne teknejo ostala jedila, tudi najbolj slastne ne, da, brez kruha ne morem živeti in če bi imel vsega na pretek.« »Tako?« je odvrnil kralj, »če ne moreš po grešati kruha, zakaj potem tako zaničuješ kmeta, ki s svojo pridnostjo spravlja na zemljo kruh Iz naročja zemlje?« Osramočen je odšel paž In od takrat dalje ni več zaničeval nobenega kmeta. * Frledrich Veliki je pri nočnem obhodu našel nekega stražarja in ga je prijazno vpra- Mozari in rr!(ar'eva ћМ / Cesarica Maria Theresia se je vedno zelo zanimala za genialnega dečka Mozarta. Nekega dne je bil mali, takrat 8-letni Wolfgang na dvoru, kjer je večkrat prirejal koncerte Ko je svojo nalogo izvršil, sta se prijeli mladi nadvojvodinji Christa in Maria Antoinette živahnega dečka in sta se z njim lovile skozi več sob; pri tem je Mozart spodrsnil na kot zrcalo gladkem parketu in trdo padel na tla. Christina je stopila pred njega in se mu je smejala. Pa je pristopila k njemu po znejša francoska kraljica Maria Antoinette, ga privzdignila, mu s finim robcem obrisala solze In ga je tolažilno poljubila na čelo Otrok je to trpel, od začetka jo je pogledal s strani in je končno hitro odločen rekel: »Poslušaj, Antoinette, nekaj ti bom povedal — oženil se bom s teboj I« Mala nadvojvodlnja je bila nad tem zelo Vesela in je prlskakljala v sobo cesarice z veselo novico: »Mama, mama, Mozart se bo t menoj oženi!!« »Tako?« se je smehljala Maria Theresia, »da, to bi H* bila nobena slaba partija *a šal: »No, sinko moj, zakaj si ne prižgeš pipe?« »Moj stotnik mi je kajenje na straži prepovedal«, se je glasil kratek odgovor. »Le kadi«, je izjavil kralj, »jaz ti dovolim!« Ker pa vojak le ni pokazal, ga bi si napolnil pipo, je nestrpno vprašal kralj: »AH ne veš, kdo sem?« »2e«, je odgovoril dobri vojak. »Vi ste kralj.« »No, potem prični kaditi.« »Rajši ne, ''eličanstvo«, je menil stražar, »moj stotnik je zelo togoten, lahko bi nama obema slaba predla.« H«l«l I« BifRlti z Marii AamlolnM* Potem je vzela hrabrega malega dečka v naročje vprašajoč ga, zakaj je tako hitro napravil ta sklep. Mozart je izjavil, da je kriva nadvojvodlnja Christa njegovega padca in se mu je zraven še smejala. Antoinette pa je z njim imela sočutje, ona je torej dobra, zato se bo tudi z njo oženil, ker hoče imeti samo dobro ženo. »Da, to je pravilno in dobro«, je menila cesarica, »ali ako jo hočeš za ženo, moraš imeti tudi obleko kot kakšen nadvojvoda!« Drugega dne je prišel dvorni odposlanec s cesarsko ekvipažo, prinesel popolno dvorsko obleko za Mozarta in krasno oblačilo za njegovo sestro, ki je bila, čeprav malo v skrbeh, priča njegovega ljubeznivega otročjega dogodka. Oče jih je dal v tej opremi slikati. Ta slika malega Wolfqanga, ki ga kaže kot malega gizdalina v viollčastem nabranem suknjiča iz svile, čipkastim ovratnikom, mečem in napudranlmi lasmi, se še danes lahko vidi v Mozarteumu v Salzburgu. Frledrich Gertthoiw Izdajalska luknja т nogavici v središču postopka radi razporoke r Stockholmu je bila nedavno — luknja v nogavici neke žene. Soproga nekega bančnega prokurista se je v poznih popoldanskih urah v prisotnosti moža preoblekla, da bi, kakor )e izjavila, s prijateljico obiskala neki kinematograf. Pri tem je bila opozorjena, da ima v levi nogavici luknjo. Slučajno je bil mož spet prisoten, ko se je zvečer sezula in sedaj naenkrat je bila luknja v desni nogavici. O tem vprašana, se je žena zapletla v protislovja, tako da bančni uradnik ni več verjel v nedolžni obisk kina. Vložil je tožbo radi razporoke z utemeljitvijo, da je luknja v nogavici, ki je prišla z leve na desno nogo, nezmotljivi dokaz za zakon motečo situacijo. Ker gospa Agne ni imela za to nobenega pravega pojasnila, je bila Izrečena razpo-roka. Utrinki »Kako postanem srečen?« je vprašal »in očeta. Oče je odgovoril: »Ne poslušaj norosti modrijanov in ne išči modrosti pri norcih, pa boš srečen.« * Dobra kuhinja se pozna po krdmarid, dobra klet pa po krčmarjevem nosu. * Kdor se v mladosti izogne starosti, ta ]e mlad pod plešo in sivimi lasmi. * Lepota ni vse, srčna dobrota odtehta značaj, izobrazbo, negovano lice in izumetničene besede. 4ii že veste •••? ... da so kot delovno orodje rudarja znašli plug za premog, ki »črne diamante« tako rekoč orje? ... da ja zemlja po mnenju antike plavala kot kolut v neznanem prostoru na ogromnem morju? Sele z odkrlteljsklml vožnjami Kolumba so praktično dokazali njeno okrog-ksto obliko. stran 4 — #№#. Ж KABAWAVKSV ВОТК ДмДа, M. okteta« 1044. ^nartni poroČCTfllcc lAC-Rapid - Hermes Ljubljana 4:3 Ljubljana, 17. oklobra. Revanžna igra, ki jo je IS. oktobra KSG KAC-Rapid igral proti Her-mesu Ljubljana, je postala lep športni dogodek. 10.000 gledalcev, med katerimi sta bila tudi general Rupnik in Propagandaleiter Reichskommissarja fiir das Kustenland, je 'melo priliko opazovati krasno tekmo, ki )в bila športno na znatni višini. Klageniurterji so se morali v prvem polčasu, ki »o ga končali z 1:2 šele znajti In »poznati novo športno igrišče. Ko se je to zgodilo, so lahko odločili t sebi popolnoma enakim tekmecem s 4:3 za sebe. Strele v gol so dali za KAC-Ra-old: Belah (2), Bock in Nemeth. Obe himni bili svečan uvod tega športnega dogodka. Sieviki шаНћ 21vaH bodo pre^eđaM v najkrajšem času bodo pregledali vsa gospodinjstva, ki rede male živali glade tega, ali je število malih živali znižano na mero, ki ustreza zakonitim določbam. Po vetjavnUi predpisih »m« rediti male živali samo tistt, ki jih j« redil 3. decemJsra 1943. leta, ali *i na novo uredil rejo malih živali v času od 3. decembra 1M3. do 4. гфгИа 1944. 1. Rediti se smejo samo male živali, ki so se že preje redile. Od dopuščenih malih živali se smejo rediti kot plemenske živaH največ 3 gom, 3 race, dva purama, oziroma puri, dve pegatki, 2 kunoa p^ pogojem, da je za nje dovolj lastnih hrem,!!. Plemenske živali sm-e rediti samo tisti, ki.jMi je redil tudi že leta 1943. Število kokoši je omejeno na število, ki ga }• imel rejec kokoši 3. decembra 1943. leta. Razen plemenskih živali sme biti do 31. decembra pri goseh, racah, puranih in pegat-kah samo toliko mladih živali, kolikor šte^e gospodinjstvo oseb, od mladih kuncev kvečjemu legla od dveh plemenskih kuncev. Kdor ima več živali kot je določeno, ji>h mora r stanju, godnem za zakol, oddati mestom. In bodo za to določena. Kdor redi več plemenskih živali, aji porabi več malih živali, kakor bi зпм4, je kazniv. Boljševlki na rnšeiinah občine Salla Načrtno odmikanje pri Kandalakši - Finski naseiniki uničujejo svoje domove ▼ *o»to M«9gl z bikom ji j« povzročila nekaj krvavih prask. PK. V zimski vojni leta 1939./40. je finsko prebivalstvo občine Salla samo zažgalo svoje hiše, da ne bi prišle v roke boljševikov. Ko so potem nemška pehota in možje Waff en-skupaj s finskimi oddelki v juliju in avgust« leta 1941. spet zavzeli staro finsko zemljo, so našli v Salli goreča kazenska taborišča Sovife-tov. Iz nekdaj mirne občine so napravili bo]^ ševiki eno samo velilko kazensko taborišče in vojaško kolonijo. Malo je bilo število dd-marških kmetov, M so zraven starega požga-nega dvorca spet napravila najprvo bišo 1* hlodov in sauno (fisieko kopalnico), potem skladišče ia kočno t-rdno stanovanjsko hi6o. Čutili so se vame' т varstvu nemškega vof» itva, ki je napravitlo onstran ж1ате teeka me)e moden obcambm okop p*o* bol|ii vizmn. Iwpmq# v*4# od DMiaiM 80 km za fronto v pragozdu Laponske м na novo razcvetela občina Salla. Od nekdanjih 8000 duš celokupne župnije, ki je obsegata v prostrani Odmarki ozemlje skoraj tako veliko kakor Danska, se jih je do letošnjega poletja vrnilo približno 7000 povratnikov na svoja stara posestva. V trdem in težkem delu so z žilavostjo in pionirskim duhom čdmarških kmetov obnovili spet življenjske temelje. Njihove družine so prišle za njimi že kmalu na to. Na potih okoli Salle, ob katerih so ležali zarjaveli deli čdstrelje-nih oklopnjakov, so se igrali modroobi otroci. Te svetlolase kuštravčke si lahko videl v v«efe naselbinah ob velikih cestah proti Kandalakši. Komaj si našel družino z manj kakor šestimi otroci. Nemški vojaki, ki so na posameznih stražnih oddelkih široke Odmarke gradili ceste in varovali finske naselbine pred napadi boljševiških tolp, so postali najboljši prijatelji otrok teh kmetov iz Ordmarke, Ravno v neobljudeni Wildmarki, kjer je vsaka hiša navezana na soseda, je hitro nastalo tovariško in prierčno razmerje naših vojakov s finskim civilnim prebivalstvom. Nemško vojaštvo je pomagalo, kjer koli je moglo. Tako se je opravljala celokupna zdravniška in živinozdravniška oskrba po nemških vojaških zdravniških in živinozdravniških mestih. Odločilni za življenje teh kmetov so bili posebno konji, ki so jih prepustile čete brezplačno kmetom za poljska dela. Poteza I peresom prineae uničenfa Poteza s peresom — podpis moskovskega diktata — od strani finske vlade je napravila življenje in delo vseh teh ljudi, ki so šli kot pionirji v Odmarko, brezsmiselno. Zapustiti so morali v nekaj dneh z lastnim trudom obnovljeno hišo, kmetijo, dom in grudo. Spet je pomagalo nemško vojaštvo. Vse premičnine, še cel6 živino so evakuiranci na begu lahko vzeli s seboj. Medtem ko so se naši grenadirll v trdih bojih ubranili sovletsklh divizij, Ici so takoj, ko se je zvedelo o pripravljenosti Finske za pogajanja, začele napadati na fronti pri Kandalakši, se je brez prenagljenja izvršila popolna izpraznitev ozemlja okoli Salle po civilnem prebivalstvu. S solzami v trdem, razoranem obrazu, tako so zapustili za svojimi družinami zadnji kmetje vl Odmarke svojo domovino. Njihovo sovraštvo proti boljševizmu pa je bilo tako veliko, da so mnogi izmed njih, kakor nekoč r zimski vcyni, sami zažgali svoje hiše in dvorišča v Odmarki, da jih ne bi prepustili boljševikom. V drugič je njihovo delo izginilo T plamenih. Tako so plamenice r Odmerki Laponske zadnji znak upirajočega se kljubovanja nekaterih, v stalnem boju z naravo otrdelih Fincev. Kadeče se ruševine v Odmarki pa so istočasno predznaki tistega groznega prizora, ki oznanja propad nekdaj tako ponosnega in svobodnega naroda. Kriegsberichter Arthur Stubbenhagen. Katastrofalno stanje preskrbe v Bolgariji Berlin, 17. oktobra. Po poročilih iz Bolgarije se je stanje preskrbe države nadalje poslabšalo. Gospodarstvo je popolnoma na tleh. Preskrba glavnega mesta je radi uničenja prometniih zvez in likvidacije še obstoječega prometa za sovjetske čete popolnoma nezadostna. Cene so se za 20-kratno do 50-kratno zvišale in se še vedno zvišujejo. Par čevljev stane 8000 levov, mesto prejšnjih 300. Tudi zunanja trgovina je popolnoma ohromela. iz Ljubljame in okolice Cela zvili, tolovajska divizija je beiaht pred domobranakimi skupinami. Kakor poročajo »Slovencu« }« v torek 26. septembra celotna XVIII. tolovajska divizija začela pritiskati na progo nad Logatcem. V popoldanskih urah, okrog petih, je Ljubljanska brigada napadla domobransko posadko. Domobranci so takoj krepko odgovorili. Po končani akciji je imela Ljubljanska brigada poleg množice mrtvih tudi okrog 40 ranjenih, kakor je svojemu glavnemu štabu poročal komandant tolovajskega »korpusa«. Se isti večer so bile o - tem obveščene vse domobranske udarne skupine. V zgodnjih jutranjih urah pa so domobranci Rupnikove, Me-ničaninove in deloma tudi Cofove skupine odšli v smeri, kamor se je po omenjeni bitki umaknila XVIII. tolovajska divizija. V isto akcijo so odšli tudi domobranci iz nekaterih drugih skupin. Na Bloški planoti pa so udarili na komunistične tolpe. Z ene strani so pritiskale dolenjske udarne skupine, z druge strani druge dolenjske domobranske edini-ce; s tretje strani je prodirala proti središču tolovajske tolpe Rupnikova bojna skupina. Boj je bil za tolovaje tako hud, da so se umaknili z enega hriba na drugega, toda domobranske edinice so bile tako dobro postavljene, da tolovaji niso mogli uiti iz obroča. Med padlimi tolovaji so domobranci odkrili tudi člana plenuma OF, učitelja Lu-beja. Največji uspeh je doživela izvidnica tiste čete Rupnikove bojne skupine, ki je 29. septembra nenadoma prišla v bližino vasi Otave. Ko so domobranci prišli v bližino vasi, so pred dvema hišama zapazili tri tolovajske stražarje. Domobranci so previdno obkolili vas in se ji nato bližali. Ko so prišli v bližino hiše, kjer so stali tolovajski stražarji, so ti brez vsakega strela zbežali proti gozdu in tudi svojih poglavarjev niso opozorili na bližajočo se nevarnost. V tistem hipu pa so ia planili pred domobranske puške rdeči po- glavarji V samih srajcah brez bluz. Med nitmi je bila tudi ena komunistka. Z bežečim* komandanti se je vnel kratek boj. Takoj T začetku sta padla dva »majorja«. Eden med teh je bil »načelnik štaba operativna cone«, tolovajski major Lazar Kolarič. Тако^ za tema »majorjema« je pritekel iz hiše komandant Pero Popivoda. V eni roki je držal brzostrelko, v drugi pa torbo. Takoj j« začel streljati proti obroču domobrancev, vendar ga je domobranska strojnica prehitela. Popivoda se je ranjen v levo ramo takoj obmfl, iz roke mu je omahnila torba, sam pa je zginil med hišami. Med bežečimi tolovaji je bH tudi Daki. Druga izvidnica Rupnikove bojne skupine pa je т istih dneh spoznala med mrtvimi tolovaji intendanta Ljubljanske brigade in tudi glavnega štabnega kurirja Fio-kota. Mnogo uspeha so imeli v teh akcijah tudi domobranci iz Velikih Lašč. V neki vasi so med borbo zajeli 28 »kulturnih« tolovajev, ki se na domobrance še streljati niso upalL Med ujetniki sta tudi dr. Flere in dr. CeriM, ki sta po 8. sept. ušla v* gozd. Pri zagovoru so se ti rdeči izobraženci tako slabo zagovarjali, da so se zdeli kakor en sam kup nesreče. V celotni borbi je bilo 255 tolovajev ubitih, 60 pa je ujetnikov. Med pobitimi je 7 tolovajskih kolovodij, ki so imeli čin od kapetana. Pesnik Rudolf Binding je prej«! neko£ od svojega založnika ponudbo nekega ameriškega založništva. V nji je bilo rečeno: Z zanimanjem smo zvedeli, da izide v vaM založbi delo »Nesmrtnost«. Prosimo vas, da nam sporočite pogoje, pod kateriAi bi nam prepustili razprodajo te knjige v anglosaških deželah. Knjigi lahko zagotovimo sijajen uspeh, ker smo pravkar dosegli ogromno naklado s podobno književno privlač-nostlo «V šestih tednih 15 let mlajil«. Vrnem sorodnikom, prija'c ТП ijem in znancem javljanj) 'i je naš ljubljeni soprog, oi'u -••t. svak. stric Frariz Grischar. IiHftichntspolizlit, ljfie. kjer ni »olsa in n* "pljenja. Spomin na Te, пнАм >o molitev. Ober-Tuchein. Duplitza, Domschale, v septembru 1944. če Johann, mati lestrt: Д11|1, Johanna, Rosa, brala 'rani, Johann na fronti ter oatalo sorodstvo. W. Naznanjamo 'ZhIo.siuo \v T?' vsem prijateljem in znan-<*m, da je dne 29. sept. 1941. 'ii vihodni fronti za vedno pre M>del sovražnikov meč našegn ibljenega sina brata Emila Nadischovetz-a, Grenadier, jenega dne 26. februarja 1920 Strohein-Nakias. Dragi Milane, snivaj mlnu i selitev, se prodasta za RM 80. * den. - Pečenko, Am Weiher 4. Kralnburg. 4278-() K TT I M :vupim dobro oluanjeiu! -uiiiiski* revije št. 39, salonarje in špo^rtne, pv. dam v zameno sobno peč. -^'onudbe na K. Bote, Krainburg. pod % Bliža se zima*. 4251-7 v glubuki Zalvdli uaziK. г.чет sorodnikom In prijateljem rla nae je v 52. letu starosti •/. vedno zapustil naS dragi o«"' brat, stric, svak. ffospod Jakob. Brezar. misanilcl pomočnik, v Krainburgu. Pokopali smo R dne 13. oktobra na mestnem pr uipaliAču v Krainburgu. Tem potom se srfno ZHhvalJii lemo vnem, ki ao natega ai; premili na njegovi zadnji poti darovali cvetja In z nami «of» •tvovali. Posebno zahvalo tzir »mo g. župniku Bevku za pi' 'ledr.ji blagoal(yv, g. Šefu I' .'lebju mizarske industrije B ■ •chitsch, Struachewo, za izk;. МПО naklonjenoet. Crainburg, Oberfemig, Hrastjp dne 18. oktobra 1944. V globoki toloitl! iiovi: Iiudwig, vojak na front lyrlU, vojak, Johann; hčei" 'ida, landmiUa, Maria; hr Joief in ostalo ^ Kupim preiička za rejo. Teža 40 do 60 kg. . Fonndbe na K. Bote, Krbg., pod »Ugodna prilika«. 42,50-7 Kupim moško kolo, lahko tudi manjše, xa fanta. - Ponudbe nn K. Bote. Kminburg-. 4IM7-7 Ivupim klavirsko harmoniko, moško kolo in radio-aparat. . Fonndbe na Fanl Stim, Layer|ra##e 28. Krain-bnrff. 4251-7 M'jSko In *епвко kolo kupim. Vpr«-iati v Wart 31, Zraintnrg. 4241-7 Kupim dva dobro ohranjena rule-renia za kmečko vožnjo. - Ponudbe na K. B., Krbg. 4239-7 M E N J M i: ' '.|Сле ženske nizke i-evlje »1. mcnjum 7.a enake ali visoke St. 39. Kakowetz. Zauchen 16, Laak'Zaier. 4234-15 Zamenjam skoraj novo, temno sivo moško suknjo, arednje velikosti, aa dobro ohranjeno damsko ali mo- AMTLICHE BEKANmiTMiCHKNGEN Eltern, sdiutzt eure Kinder durdj die unent]{eltltche Diphtheric-Sdiarlachiidiut*impfunii gegcn Erkrsnkung und Tod. Die Diphthcric-Sdiarlachschutzirapfung im Kreis Radmannsdorf findet naA untenstehendcm Impfplan stalt Die Impfung wird von den Aratcn des lichen Gcsundheitsamtes durdigefuhrt, und zwar zweinial m vier wocnen-abstand. Et gelangen die zweijahrigen Kinder zur Impfung (Geburtsjahrgang 1942). Impfplan: Ort: ABling. Impfort: Hauptschulc. 1. Impfunc 25. Oktober. .8—10 Uhr. 2. Impfung; 22 November. 8—10 Uhr: Radm;%nnxdori, Volks.schule, 24. Oktober. 8—10 Uhr. 21. November. 8—10 Uhr; Veldcs. Volksschule, 26. Oktober, 8—10 Uhr, 23. November 8—10 Uhr. Kronau Volks.schule, 24. Oktober, »—10 Uhr, 21. November, 8—10 Uhr, Wochciner-FclsttitJ. Volksschule, 26. Oktober, 14—15 Uhr, 23. November, H—15 Uhr. Neumerktl. Gesundheitehelm, 26. Oktober, 14—16 Uhr 23, November, 14—16 Uhr, 1. V.: Det Amtsarzt: Dr. Rfititr, MedizinelrKt. StarSlI Zavarnjt« »voj« otroke pred »krlatlnko in davioo ж cepljenjem I Cepljenje se vrši v okraju Radmaimsdorf po spodaj navedenem načrtu in sicer dvakrat v presledku štirih tednov. Cepljeni bodo eamo otroci rivjenl v letu 1942. Cepljenje je brezplačno. CepUni načrt. Kraj; Al.Uins. kraj copljenja; v meščanski Soli, 1, cepljenje: .'5. oktobra od 8. do 10. ure. 2. ccpljenle: 22. novembia od 8. do 10. ure: iiadmannsdorf, v ljudski Soli, 24. oktobra od 8. do 10. ure. 21. norem-hra od 8. do 10. ure: Veldes, v ljudski šoli. 20. oktobra od 8. do 10. ure J3. novembra od 8. dc 10. ure: Kronau. v ljud.-