l^osameMa številka Din 1»
Št. 137.
V Ljubljani, v četrtek 12. junija 1924.
Poitnlna v gotovini.
Leto L
NARODNI
NEVNIK
; Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | {	Mesečna	naročnina:	f
i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I
««9—>a 9».9»»9»Q
Neodvisen političen list, >
-------------—o-------------
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. —• Oglasi po tarifu.	*
I Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. { I	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
•BI
»Slovenčevi" napadi »a nadlonaliste.
napadih na Orjuno je pričel vče-ijbshfi »Slovenec« z ljutimi napadi na ^®ola. Napadi na Orjuno so bili kon-F® koncev še nekako razumljivi, pa -n®rav mogoče le vsled metod Oriune, Popolnoma nelogični so napadi g/Ovenca-! r>a Sokola. Vse stremljenje ^ posvečeno zmagi nacijonal-®^ii in »Slovenec« pravi sicer, da ka	Pristaš	nacijonalne misli. Za-
napada torej »Slovenec« Sokola? ■ <klo Sokola velja nravstveni in te-y£® Povzdigi naroda in »Slovenec« pra-tem -*e tuc^ njegovo delo posvečeno Ue u cibu. Zakaj napada.torej »Slove-Kokola? Sokol je končno nepoli-0lSanizacija, ki se ne vtika v no-§av Etična vprašanja, ki se ne vme-ojJL? <felo nobene njemu nasprotne tildi ®- In »Slovenec* pravi, da je |L 011 svobodomiseln, ki da pusti vsa-svobodo organizacije. Zakaj torej »Sokola«, ki se za »Slovenca« Woil ne briga?
Sl P^Scvor je enostaven. Zato, ker ne trpi poleg sebe nobene druge Ionizacije, ker je SLS skoz in skoz ^demokratična, absolutistična in ne-obodomiselna organizacija, ki ne tr-”• da bi imeli njeni pristaši le količkaj
odo!* Vo^e’ ki ne trP‘. da bi v javnosti očeval še kak drug interes ko njen. vidimo, da je SLS nastopila takoj gb vsaki organizaciji, vsakemu dru-jjr ® skratka vsakomur z največjo HjV^zirnostio, če se ni slepo pokoril H® volji. Zato je pričela svoje dni boj bred .'Metodovi družbi, zato je bil ;^rl5 Vojno vsakdo krivoverec, ki ni ries : ^tvh0 dr. Šušteršič, zato je da-Vsakdo krivoverec, ki ne kriči: pe-'del Šušteršič, zato je dala streljati 2a a.vce na Zaloški cesti, zato jih danes bad*^0 c^e)anie zagovarja, zato je na-trpi .Jugoslovensko Matico, zato ne Cttlad, n>ti delovanja Zveze krščanske eije ^ vseskozi karitativne organiza-O^ato je proti Kolu jugoslovanskih ki zato je tudi proti vsem stanov-šjj1 °rganizacijam, če niso popolnoma sl^k^korne ali pa če je SLS še pre-2* da bi jih mogla razbiti. sitw° Se ne čudimo, če je pričela na-SLS v zadnjem času posebno 'oti nacionalističnim organizaci-*S se namreč dobro zaveda, da 1 Spregleduje, da vodi državna SLS ves narod v pogin, ker devo?* °kstoj države. Zlasti pa to uvi-
iongj" vsi, ki jasno izpovedujejo nadse jjr®ise]> ono isto misel, za katero sta	P°kojnl	dr.	Krek in cela vr-
V	je nait>olj5ih slovenskih duhovnikov, z hm v V2r°k> da je pričel »Slovenec« stom - a^kimi napadi proti nacijonali-napaJ11, ntib°vim organizacijam. S temi °d W ^ odvrniti pozornost ljudstva kj je ^trofalno neuspešne politike SLS, Pustu st* vidna sedaj, ko je Radič za-^ °t>ozicijonalni blok. n°$tini udaiamo se nobenim sentimental-HeCt ® zato vemo, da ne bo »Slove-^aciioni- pustil svojega boja proti s ^ Toda tega niti ne priča-
Todl mani P® želimo.
»Slov^f 600 moramo povdariti. če je toda hrJ«C* pr°ti nacionalistom, naj bo, nastoot 86 na^ b°5teno in odkrito. Naj ZaSotavrr°^. ^^k^nalni misli in naj ne za nar?,- ,.inavsko, da je tudi on sam Vnaša*, jDfkzeni, da more na ta način ste. 1^ 5 etizem v nacijonalistične vr-bec« d ® en°l Naj ne pozabi »Slove-®* s'rede+S^ 7111 more odgovoriti z isti-
*	naeHnr. il’ . aLere »Porablja on v boju Pričeti , ls,b' budi nacijonalisti morejo bili nr:,,*0? nvan®m krehov posamez-®°rejo	’	tudi nacijonalisti
r^nlnih . f.1, s smešenjem raznih kle-Korejo	®	tudi nacijonalisti
J *2ston<mfOVl>r ,lla državno izdajstvo [eŽa vzrnv !Z-Ce,.f.’ češkem so iz SVe ie sfnt	P?MZ	katoliške cer-
N	V ^l0V6n^^ Sm°
^i?^86,^08115*' boiu> toda pre-^la. Vp’ naibi>U brutalne oblike to hiordi ? *Sioven^eve« pisave pa bo a nemogoče in zato ano napjsaii
Posvetovanja vlade.
Pašlč in Ninčič gresta na Bled poročat kralju.
Beograd, 11. junijaL.(B) Vlada se je danes ves dan posvetovala. Dt. Ninčič je poročal o dogodkih v Albaniji, Romuniji in Franciji, dalje o Radiču itd. Zvečer se je vršila plenarna, seja vlade. Na tej konferenci bi se imelo končno rešiti vprašanje sprememb v vladi. Vsi prizadeti ministri so pristali na svojo ostavko razen dr. Kojiča*. Ta gre tako daleč, da hoče iti s Pašičem in dr. Nin-čičem na Bled h kralju. Se-le, če bi kralj želel, da on zapusti vlado, bi šel, drugače pa- ne. Razen rekonstrukcije pripravlja vlada za kralja tudi referat o notranji in zunanji politiki. Poročilo neseta« kralju Pasic in dr. Ninčič, ki morata jutri ob 7. zvečer odpotovati v Ljubljano in od ondot na Bled. Kakor se je izvedelo nocoj od članov vlade, bo ta avdijenca imela velik političen pomen. Vlada je dalje pripravila potrebno za invalidski kongres v Ljubljani in dala invailidom ugodnosti za vožnjo po železnici.
Beograd, 11. junija. (B) Ministrski predsednik Pašič se je danes dolgo časa posvetoval s poveljnikom celokup-
nega orožništva generalom Vojislavom Tomičem. Opozicija ugotavlja, da se pripravlja pravi državni udar z uporabo sile. V radikalnih krogih pa to zanikujejo in v šali izjavljajo, da je Pašič pozval na pomoč orožniškega poveljnika Tomiča, da mu pomaga pregnati iz vlade nekatere ministre, ki rtočejo prostovoljno iti.
Beograd, 11. junija. (2) Včeraj je razpravljal komitet ministrov o nameščanju in premeščanju uradnikov. Pribičevič je zahteval, naj se nekateri uradniki, samostojni demokrati nameste
v	nekaterih srezih v Srbiji, kjer bi pobijali Davidovičevo* stranko. Kar se tiče odnošajev Radičeve stranke, forsira Pribičevičeva stranka, naj se proti radi-čevcem uporabi zakone o zaščiti države in naj se stranka razpusti. V tem pogledu pa stranka samostojnih demokratov pri radikalih ni našla, razpoloženja, ker radikali mislijo, da se samo zaradi Radičevega odhoda v Moskvo ne more njegova stranka proglasiti za* toliko protidržavno, da bi se smelo proti njej postopati po zakonu o zaščiti države.
Zmaga albanskih vsftašev.
Beograd, 11. junija. (B) Četudi se je v Tirani sestavila vlada, ki ji stoji na čelu vladika Fan Noli, se vendar smatra za gotovo, da pride v tej vladi še ta teden do večjih sprememb, ker v-staši žele, da pridejo v vlado vsi njihovi voditelji, sicer pa častniki. Z osvojitvijo Tirane vprašanje nemirov v Albaniji še ni končno rešeno. Sodi pa se, da je odpor vladnih čet tako šibek, da se ne sme računati na povratek dose-
danje vlade. V naših merodajnih političnih krogih ugotavljajo, da bo naša država, če se obdrži vlada Fan Nolijav izpostavljena pretresljajem na albanski meji prav tako, kakor je sedaj izpostavljena na bolgarski meji.
Tirana, 11. junija. (B) Ahmed beg se je s kakimi 500 svojimi pristaši umaknil k morju. Po neki drugi verziji je Ahmed beg odšel na reko Mačo, kjer bi skušal organizirati odpor.
Proračunska razprava v italijanskem
parlamentu.
Rim, 11. junija. (T) ; Na današnji popoldanski seji zbornice se je razpravljalo o začasnem proračunu za 1924-25. Prvi je govoril bivši minister in disident popolarske stranke Cavazzoni, ki je hvalil politiko sedanje vlade na soci-jalnem polju. — V imenu italijanskih so-cijalistov je govoril posl. Lazzari, ki je izpodbijal fašistovsko trditev, da so fašisti izvedli revolucijo. Kajti fašisti so edino nastopili z vso silo proti proleta-rijatu. Lazzari je energično protestiral
proti nasilju med volitvami in proti usmrtitvi poslanca Picčininija. Pobijal je nadalje vso dosedanjo zunanjo politiko fašistovske vlade ter izjavil, da bodo socijalisti glasovali proti proračunu.
—	V imenu socijalističnih unitarcev je izjavil posL Baldesi, da bo njegova stranka glasovala proti proračunu. — Posl. Barbaro je naglašal potrebo, da vlada čimprej kaj ukrene radi prepovedi priseljevanja v Ameriko. — Seja se je zaključila ob 20.
Radii v Moskvi.
Beograd, 11. junija. (B) Tiskovni urad zunanj. ministrstva je prejel pravkar brezžično vest Havasa iz Moskve, da je danes prispel z aeroplanom v Moskvo voditelj hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepan Radič. Spreje-
lo	ga je nekaj novinarjev, katerim je takoj izjavil, da prihaja v Moskvo kot velik prijatelj sovjetov zaradi sporazuma za vstop HRSS v zeleno-rdečo in-temacijonalo. Radič se je nastanil v nekem hotelu. Dosedaj se še ni z nikomur posvetoval.
Beograd, 11. junija. (Z) V političnih krogih se pripisuje prihodu našega poslanika v Varšavi Simiča velika važnost. Simič je danes razpravljal s Pašičem in dr. Nlnčičem. Njegov prihod je baje v zvezi s potovanjem Raldiča v Moskvo.
TRBOVELJSKI PROCES.
Beograd, 11. junija. (B) Nocoj se je vrnil v Ljubljano ljubljanski prvi državni pravdnik Domenico. Po petdnevnem poročanj« in posvetovanju s pravosodnim ministrom in z vlado o dogodkih v Trbovljah je bilo sklenjeno, da se otvori trboveljski proces.
ta opomin za one poštene ljudi v SLS, ki še morejo prevdariti trezno besedo.
hi ti sicer le redko sejani poštenjaki v vrstah SLS naj bi pomislili tudi to, da je nacijondlizem nravna sila in zato boj proti njemu vedno brezuspešen in brez-časten za tiste, ki ga vodijo. Zlasti pa velja to, če se vodi boj na tako nečeden način, kakor to dela že ves teden katoliški »Slovenec«.
OpezicijonaSni bitok se zopet giblje.
Beograd, 11. junija. (B) Ljuba Davidovič se je danes razgovarjal z več opozicijonalnimi poslanci radi vesti o predstoječih energičnih korakih vlade proti opozicijskemu bloku, posebno pa tudi vesti o razpustu občinskega sveta v Ljubljani. Ni izključeno, da pride te dni do plenarne seje opozicijskega bloka v Beogradu in Zagrebu, kakor tudi ne, da bi šla dva voditelja bloka na Bled h kralju in ga opozorila na posledice even-tuelne odločitve, da bi pri današnjem položaju Pašič vodil volitve. Tudi bi prosila kralja, naj upliva na to, da vlada drugače postopa proti strankam. O vsem tem pa se bo končno sklepalo na sestanku v Zagrebu.
Beograd, 11. junija. (B) Opozicija začenja po svojih listih razširjati vesti o možnosti diktature. Te vesti pravijo, da je mogoča vojaška diktatura, ki bi trajala kakih pet let, če ne pride še to mesec do spremembe vlade.
PREISKAVA RADI RAZBIJANJA NA ZAGREBŠKI UNIVERZI.
Zagreb, 11. junija. (Z) Akademski senat tukajšnje univerze je izvedel preiskavo proti krivcem zaradi poslednjih dogodkov na vseučilišču. Preiskava Ivo koncem tedna končana. V soboto ima senat sejo. Pričakuje se, da bo dne 15. t. m. zagrebška univerza zopet otvorjena.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 11. junija. Vremenska napoved za 12. t. m.: Vreme se bo še nadalje poslabšalo. Nevihte, deževno, ltadna. **-
Palnleve socilalistični kandidat za oredsednika republike.
Pariz, 11. junija. (Wolff.) Soeija-listična zbornična skupina je danes dopoldne sklenila, da kandidira Painleve-ja za predsednika republike. Radikalna frakcija v zbornici in demokratska levica v senatu ter poslevodeči odbor radikalne stranke so sklenili, da se udeleže predglasovanja za kandidaturo predsednika republike vsi poslanci, ki so včeraj glasovali za Herriotovo resolucijo.
Pariz, 11. junija^ (Wolff) Snoči je imelo vodstvo demokratske levice v senatu z voditelji kartela levice sejo*, na kateri se je sklenilo, da se vrši pred-glasovanje o kandidaturi predsednika republike še nocoj. Tega glasovanja se
bodo udeležili člani demokratske levice, republikanske zveze senata in zbornične frakcije kartela levice.
Pariz, 11. junija. (K) Poslanec Herrkrt, ki bo predsedoval predglasovai-nju parlamentarnih frakcij levice o kandidaturi predsednika republike, namerava poprej zahtevati popolnoma nor* malno predsednika zbornice in senata, da se eden od njiju odreče kandidaturi v Versaillesu, ako dobi drugi pri glasovanju več glasov.
Pariz, 11. junija. (Havas.) Pred-sedništvo senata je določil«*, da se sestane kongres za volitev predsednika republike v petek, 13. t. m. ob 2. popoldne v Versaillesu.
Napetost med Združenimi državami
in Japonsko.
Tokio, 11. junija. (Wolff) Nezadovoljstvo na Japonskem zaradi ameriškega zakona o priseljevanju je začelo zavzemati nevarne oblike. Japonski veleposlanik v Washingtonu je dejal, da bodo nastopile resne posledice, ko se objavi besedilo odgovora ameriške vla-
de na japonsko protestno noto. Zunanje ministrstvo v Tokiu je v skrbeh zaradi morebitnih nemirov. Američani, ki se nahajajo v Tokiu, kažejo precejšnjo nervoznost in so začeli naglo zapuščati Japonsko.
Nova japonska vlada.
Tokio, 11. junija. (T) Grof Kato je sestavil novo vlado, ki je sestavljena v glavnem tako-le: predsedstvo — Kato, zunanji posli — Šidehara, finance — Hamaguši, vojna — general Ugaki, mornarica — admiral Takarabe.
RAZPUST SKUPŠČINE.
Beograd, 11. junija. (Z) V vlad-
nih krogih se govori, da se skupščina
v kratkem sestane k izredni seji, na kateri naj bi se prečital ukaz o razpustu zbornice in o razpisu novih volitev za oktober ali začetek novembra.
NOTRANJI MINISTER O RAZPUSTU LJUBLJ. OBČ. SVETA.
Beograd, II. junija. (B) Minister za notranje zadeve Srskič je glede na neresnične informacije beograjskega dopisnika »Slovenca«, da je bil baje Srskič proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta, izjavil: »Tčh vesti mi ni niti treba demantirati, ker more vsakdo, ki ve, kako stvari stoje, zaključiti, da to ne more biti res. Znano je, da so veliki župani v svojem področju avtonomni, prav tako, kakor je avtonomen upravnik mesta Beograda. 2e ministrski svet je pristal na predlog, da se more iz utemeljenih razlogov občinski svet ljubljanski razpustiti in na njegovo mesto postaviti vladni komisar. Razlogi za razpust ljubljanskega občinskega sveta so navedeni v aktu, ki je bil prečitan županu ljubljanske občine v momentu, ko je bil namesto občinskega sveta postavljen vladni komisar. Mislim, da je to zadosti, da se demantirajo vse podobne vesti.
POVRATEK LJUBLJ. ŠKOFA
V	LJUBLJANO.
Beograd, 11. junija. (B) Nocoj je odpotoval v Ljubljano ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Za svojega bivanja v Beogradu se je škof dr. Jeglič razgovarjal z več politiki. Nocoj je ime! dolg razgovor s pravoslavnim patriarhom Dimitrijem o zbližanju in nacijonahii akciji pravoslavne in katoliške cerkve. Škof dr. Jeglič je bil gost papeževega nuncija rnsgr. Pelegrinet-tija.
TANGERSKA KONVENCIJA.
London, 11. junija. (Wolff) Poročevalec »Timesov« poroča u Tanger-ja k vesti, da je Italija odklonila priznati tangersko konvencijo, da obstoja povod za domnevo, da bi bile Velika Britanija, Francija in Španija pripravljene razširiti delež Italije aa krajevni upra-
vi	Tangerja.
NADALJEVANJE RUSKO-ANGLEŠK1H POGAJANJ.
London, 11. junija. (Wolff) Litvi-nov je dospel semkaj, da nadaljuje po-gajaaja z angleško vlado.
Pred vojaiklm prevratom na Grikem.
Atene, 11. junija. (Z) Grčija se^ nahaja, kakor kažejo mnogi znaki, pred prevratom s strani vojaške lige. Vojni minister Kondilis napoveduje Iju-to borbo proti vladi in je podal ostavko, ker so ga k temu prisilili njegovi volilci. Za njegovega naslednika :'e imenovan general Pangalos. Ministrski predsednik Papanastasiu je izjavil, da bo mogel sestaviti novo vlado tudi za slučaj, da bi še več ministrov odstopilo.
ČUDNA SENZACIJA V BEOGRADU.
Beograd, 11. junija. (B) Po nekem nesporazumljenju so se v Beogradu razširile senzacijonalne vesti, da se je na Bledu nekaj pripetilo. Beograjska policija in dvorna policija se je brž odpeljala na Bled, kjer pa je izvedela, da se ni prav nič zgodilo. Ministrstvo za notranje zadeve je vse vesti, ki so se razširile, detnantirala kot zlonamerne in izmišljene. Podrobnosti, za kaj M šlo, se v Beogradu niso Izvedele.
 .......   -.■■■.»■.—.im—»■  ..
Borzna poročila.
Beograd. 11. junija. Devize. Dunaj 0.1193—0.1195, Budimpešta 0—0.1050, Bukarešta 36.50—37, Ženeva 0—1491, London 366.50—366.75. Milan 368.50-369, New. York 86.75-86.90, Pariz 420-430, Praga 248.75—249.75. — Valute. Dolarji 83.80 do 84.50, levi 0—57, lire (zaključek) 367, francoski franki (zaključek) 426, češkoslovaške krone (zaključek) 248.
Zagreb, 11. junija. Devize. Dunaj 0.11186-0.1206, Budimpešta 0.0875—0.1075, Bukarešta 35.125-38.125, Italija, izplačil« 367.10—370.10, ček 367—370, London, izplačilo 365.75—378.75, ček 365.50—368.50, New York, ček 84.25—85.25, Pariz 434.20 do 439.20, Praga 247.25—250.25, ček 245.50 do-248JO, Švica 1487—1497. ček 1485—1493
—	Valute. Dollaril 83.80—84.80.
Trst, 11. junija. Devize. Zagreh 26.90—27.20, Francija 122—122.75, London 99.05—99.25. New York 22.90—23, Praga 67—67.50, Švica 403—405, Dunaj 0.0320 do 0.0330. — Valute. Dinarji 26.90—27.20, dolarji 22.80—22.95. avstrijske krone 0.0320 do 0.0330, funti 99—99.20.
C ur ih, 11. junija. Beograd 6.80, New York 568, London 24.51, Pariz 29.40, Milan 24.70, Praga 16.615, Budimpešta 0.0061, Bukarešta 2.45, Sofija 4.05. Dunaj 0,0080125.
Dunaj, 11. junija. Devize. Beograd 828—832, Berlin 16.85—17.15, Budimpesia 0.76—0.82, Bukarešta 311—313, London 306.300—307300, Milan 3084—3096. New York 70.935—71.185, Pariz 3712—3728, Praga 2077—2087, Sofija 498—502, Curih 12.490 do 12.540. — Valute. Dinarji 825—831, dolarji 70.460—70,860, levi 480-M88, nemške maTke 16.20—16.60, funti 304.500—306.100, francoski franki 3685—3715, lire 3090—3110, leji 306—310, švicarski franki 12.410—12.490, češkoslovaške krone 2064—2080, madžarske krone 0.71—0.77.
y Praga, 11. junija. Beograd 40.75, Du--. naj 4.81. Berlin 8.20, Rim 150.75, Budim-pešta 3.70, Pariz 179.75, London 146.80, New York 34, Curtti 601.
Berlin, 11. junija. Beograd 4.94, D«t-naj 5.89, Milan 18.175, Praga 12.22, Parts 21.85. London 180J5, New York 4,19, Curih 73,52.
Popravek.
»Slovenski Narod« od 12. t. m. štev. 133 je prinesel na strani 5 vest o razpustu upravnega odbora Mestne hranilnice. Ker je ta vest opremljena z infam-nim zavijanjem in lažnjivimi podatki, Vas uljudno prosim, da priobčite slede* Či popravek:
Seja upravnega sveta Mestne bra*-nilnice za Četrtek 12. t, m. ni bila sklicana v zadnjem hipu, po zaznavi razpusta občinskega sveta in v svrho, da se pobaše še nekaj milijonov v strankarske namene, nego je bila določena na običajni seji ravnateljstva dne 5. t. m. ko se niti »Slovenskemu Narodu« še ni sanjalo o razpustu občinskega sveta. Na dnevnem redu so bila razna posojila, katerih skupni znesek ne dosega niti 1 milijona dinarjev. Nadalje se 5. t m. tudi še ni moglo vedeti, da bo medtem umrl g. A. Bončar; ne glede na to, bi se imela vršiti seja upravnega sveta ob
6.	uri, medtem ko je bil pogreb naznanjen ob 5. uri in se bi mogel vsakdo udeležiti pogreba in pozneje še seje upravnega odbora. Končno naj bode še* pribito, da se ni vršila niti ena seja brez kontrole oblasti, ker je bil vselej prisoten vladni nadzornik, ki se bi najbrže
bil udeležil tudi te seje. Kontrola in protest od napredne strani pa nista v ni-kaikem zakoniku predvidene.
Kar se tiče trditve, da je »Mestna hranilnica« izposodila občini »nad sto milijonov«, potrjujem točnost, samo s pripombo, da je »Slovenski Narod« najbrže v naglici pozabil navesti denarno vrednost teh sto milijonov in najbrže mislil na »nad sto milijonov para«.
Razpuščenemu upravnemu svetu Mestne hranilnice ne teži vesti nobena nekorektnost in je vsak čas pripravljen podati javnosti natančen seznam vseh odobrenih posojil. Ob priliki odhoda želim prav odkritosrčno samo to, da bi vsak naslednji upravni odbor Mestne hranilnice postopal tako korektno in v korist temu zavodu. Zavedam se v polni meri, da sedanji odbor ni škodoval temu zavodu, pač pa mu je veliko škodoval »Slovenski Narod« s svojimi infamnimi izpadi
Ljubljana^ 11. VI. 1S24.
Inž. A. Šiebi.
bivši predsednik Mestne hranilnice v Ljubljani.
Dunajsko pismo.
Elektrifikacija avstr, železnic. — Palača lepih umetnosti. — Ob 60-letnici Riti. Straussa. — »Poslednja plava«.
Na Dunaju, 9. junija.
Avstrija nima dovolj premoga za domače potrebe, ali je močno gorata in ima veliko vodnih sil. Pametni narodni gospodarji so pravočasno začeli izkoriščati te sile za elektriške centrale, ki služijo industriji in v mnogih krajih že
—	železniškemu obratu. P rezident zveznih železnic dr. Georg Giinther .nam je podal sliko, koliko je bilo že doslej narejenega za elektriške železnice in — kaj hočejo izvesti v najkrajšem času. Kar natn je povedal, je jako zanimivo in poučno tudi za nas. Zato oglejmo si vprašanje elektrifikacije avstrijskih železnic.
Eletktriški obrat se je izborno obnesel na progi Innsbruck - Landeck, ki dobiva tok iz elektrarne Ruetz. To poletje začno z elektr. obratom na progi Attrang — Steinach — Irding, proti koncu leta tudi že na progi' Innsbruck »— Bludenz.
Dosedanja skušnja uči, da je elek-triški obrat v krajih, kjer je dovolj vodnih sil na razpolago, cenejši in udobnejši za potnike in deželo, po kateri teče železnica. Ker ni dima, vlada povsod večja čtetota, ni tistega neprijetnega prahu od premoga, v predorih je zrak čist, ni treba niti oken zapirati itd. Amortizacija naiprav pri elektriških obratih se izvrši veliko preje in z večjo gotovostjo.
Prihodnji program v Avstriji je naslednji:
1. Arlberška proga od Bludenza do Švice. Za ta obrat dobe dovolj toka brez posebnih stroškov iz bližnjega »Spullen-peewerk«.
3. Proga Innsbruck - Saalfelden in pripojne proge Worgl — Kuffstein in , mccnda Innsbruck — Brenner. — Ko bo to dek> dovršeno, bo skrajšana vožnja z Dunaja do Švice zai 3 in pol ure. — Tok bo dajal Aschenseevverk.
3. Proga tez Semmering od Glog-nitza do Milrzzuschlaga. Ker je promet
na tej progi zelo živahen, bo elektrifikacija velika dobrota: Vlake lahko podvojijo! — Tok bo dajala štajerska elektr. družba (Stevveag).
2e več let je elektr. obrat na progi Dunaj — Bratislava in od Maura do Modlinga. Vožnja je prijetna, čistoča izredna in cene — nizke. Od Maura do Mddlinga vozijo vlaki (res le po 3 vozove) vsakih 12 minut.
Ali ni občudovanja vredno, da je Avstrija vse to izvedla v povojni dobi, v časih težke gospodarske krize? To zna-či, da se moremo tu česa naučiti.
Kakšen kolosalen vzgled ustvarjajoče sile nam more često dati en sam človek — nam je zavod *Bachwltz A. G. — Palast der Sehonen Kflnste.«
Kdo mojih čitateljev, zlasti pa ljubeznivih čitateljic ne pozna velikih modnih listov Chic Parisien ali Moden-wett — in vseh tistih do 60 raznih listov in albumov o modi, ki jih izdaja ta edini zavod!
Vse to je ustvaril g. Baichwitz, dar-
il	es 70 let star mož, ki še danes od jutra do poznega večera vodi in nadzoruje ogromni zavod, kakoršnih je malo na svetu. — Bachwitz je zgradil za potrebe tega zavoda dve krasni palači v Lo-wenfcasse (III. okraj, ob D., M ali H progi proti Rotundi); v 6 nadstropjih je pravo mravljišče ustvarjajočih umetnikov, ki rišejo, slikajo, ustvarjajo modele, vzorce, ki so v^ak sam zase umotvor. Grafični veščaki vseh panog prenašajo te umotvore v svoj delokrog In nam ustvarjajo razne modne liste in albume, ki slove po celem svetu. Zavod ima namreč svoje podružnice v Berlinu, Milanu, Parizu, Londonu, Bruslju in New Yorku. — V jednem nadstropju se nam n. pr. r.udi dražestna slika: nad 200 brhkih deklet z neizmerno naglico
7.	roko barva predtiskane slike.
V vestibulu glavne palače (Lowen-gasse 47) krase stene originalne slike velike vrednosti, enako vse stopnjišče gori do strehe.
V zvezi s tem zavodom je tu stalna razstava slik, oljnatih in akvarelov, prvih mojstrov. — Slikarji imajo tu najlepšo priliko, da razstavljajo svoja dela
—	na prodaj. Zavod skrbi za reklamo in posetniki ne plačajo' nikake vstopnine. Doslej je bilo tu razstavljenih že nekaj nad 14.000 slik. Ekstremno moderne struje so pa izključene. Zdaj je razstavljenih blizu 1000 slik. Najdtažja je 90 milijonov Ka (t Moritz: Zgodovina grofov Eberstein). — Bogati ljubitelji originalov s celega sveta so stalni posetniki in kupci. Poizvedel sem, da tudi iz Jugoslavije prihajajo kupci, n. pr. minister dr. Ninčič je kupil dve sliki (Olge Koch: notranjost sobe — in prof. Ranzoni: park), dr. Cingrija v Dubrovniku, preds. trg. zbornice Milosavljevič v Novem Sadu itd.
Dunaj je ognjišče glasbene umetnosti. Iiaydn, Mozart, Beethoven, Schubert in drugi klasiki so ovekovečili Dunaj z neko glasbeno glorijoio, pred katero se spoštljivo klanja ves svet. — Ime Strauss, očeta in sinov, razširja slavo Dunaja po svetu do današnjih dni. — Skladatelj in ravnatelj državno opere Rihard Strauss bo slavil 11. t m. svojo 60-letnico, katere se spoštljivo spominja ves glasbeni svet. Neštevilna so dela, ki jih je ustvaril ta glasbeni umetnik. Od velikih del Iz mladosti njegove naj omenim: Don Juan (l§88), Tod und Verklarung (1889), Till Eulenspiegel (1895), Don Oinchortte (1897), Ein Hel-denleben 1898). — Opera »Feuersnot« ni posebno uspela, ali zmagovite čase so doživele »Salome«, »Ariadne« in in xElectra«, posebno pa »Rosenkava-lier«. V novejšem času je »Frau cihne Schatten« često na repertoarju in zelo ugajaj — Drugače pa je ves svet poln njegovih velikih skladb za sinfoniške orkestre (Symphonia dom osti ca, Josefs-legende). —
Straussove 60 letnice se ne spominja le hvaležni Dunaj, marveč ves glasbeni svet. Cujemo glasove iz vseh delov sveta, ki proslavljajo Straussa — velikega umetnika.
Od pretekle sobote imamo na D. zopet »zadnjo plavo« — opolnoči, t. j. elektriške cestne železnice vozijo z Ringa do polnoči in ne do 11. ure. kakor doslej. Bili so časi med vojno in še po njej, da so odšli zadnji vlaki ob polde-seti in potem ob deseti uri, že štiri leta pa ob 11. uri. Kaj to pomeni v tako velikem mestu? Po dnevnem delu začne življenje — zvečer. Čez 20 gledališč, mnogo varljetejev, barov, ponočnih kavarn s koncerti in drugimi zabavami — a proti 11. uri, ko je »najlepše«, moraš misliti na odhod domov, da dohitiš še vsaj »zadnjo plavo«. Uslužbenci so zopet zahtevali povišanje plače, grozili s stavko, — in zmagali so, zato pa morajo voziti do polnoči. V tej uri dobi mesto toliko dohodkov, brez povišanja cen, da more plačevati osobju večje plače. — In tako imamo zopet »zadnjo plavo« opolnoči, od če^r imajo večje dohodke vsi uslužbenci elektr. železnice in nešteta zabavna podjetja, kavarne in gostilne. Zakaj ne, ko si Dunajčanje že lahko dovoljujejo tak luksus! A. G.
„Slovenes“ o trboveljskih dogodkih.
»Samouprava« piše:
O	trboveljskih dogodkih je zavzel tudi »Slovenec« svoje načelno stališče. Ako izjavimo, da nas je njegovo stališče izneuadllo, smo se izrazili zelo evfemistično.
Njegovo stališče je zelo enostavno. Vsega je kriv v prvi vrsti Pašič in njegova vlada, v drugi vrsti pa nacijonalisti. Vlada bi morala pustiti komunistom popolno svobodo agitacije, nacijonalistom pa bi bito treba prepovedati agitacijo. Tako bi bilo vse v redu in ne bi prišlo do nobenih incidentov. Eni strani naj da država popolno svobodo in zaščito, drugi strani pa naj vzame vsako svobodo kretanja — in Slovenija bo mirna!
Istega dne, ko so narodni poslanci SLS s podpisom dr. Korošca izdali v Beogradu komunike, v kaierem pravijo, da v Sloveniji sploh nj komunistov, je pisal »Slovenec«, glavni organ SLS, da je v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku vse komunistično in da je zato izzivanje, ako se v teh krajih pokaže kaka druga organizacija in da mora zato vlada preprečiti tako agitacijo. Istega dne je priobčil »Slovenec« izjavo dr. Lemeža, komunističnega prvaka v Ljubljani, v kateri pravi, da je tiste dni potoval, organiziral in agitiral za komunistično stranko. Logika je najslabša stran v politiki SLS, toda takšnih nasprotstev nismo doživeli.
Vzdržali smo se vsake kritike, dokler se ne konča preiskava. Kakor smo informirani, je do sedaj službeno dognano, da so komunisti prvi pričeli izzivati in napadati, da so bili nacijonalisti v obrambi in da so bili prvi napadeni. Toda za »Slovenca« ta službena ugotovitev ne pomeni nič. »Slovenec« noče nič slišati o tem, kar je dognano potom preiskave, mesto tega pa priobčuje neke druge fakte, za katere ve samo on in
o	katerih noče izjaviti, odkod je zvedel zanje. Pripoveduje, kako so nacijonalisti vzeli talce in kako so jih potem hladnokrvno pobili.
V	začetku se ]e postavil »Slovenec« na
stališče, da so vsi, ki so izgubili Življenj* enako krivi. Toda že v istem članku ie spremenil svoje mišljenje in je prišel do zak*j ka, da so vsi komunisti nedolžne žrtve, zaslužijo v polni meri naše obžalovanje, so služili ideji in padli za idejo. A nacionalisti niso idealisti, v njihovih vrstah » zbirajo najtemnejši politični elementi«! «*” so prišli v njihove vrste tudi idealisti, mislijo, da služijo dobri stvari, potem n ljudje nimajo dovolj jasnih moralnih pojtn in ,nimajo dovolj inteligence, da b! mos« uvideti, kako nemoralna sredstva predpisuj njihov program.	,	v
Komunisti so tore! resnični idealisti, njihovih vrstah ni temnih elementov, oni s ne poslužujejo nemoralnih sredstev in s popolnoma zavedajo idealnosti svojega pr grama. Vsled tega so resnične žrtve, Ki jih bilo treba pokopati s častmi, s kameri so pokopali nacijonaliste, samo kojnunisu. »Slovenec« odkriva še druge zanimive pr povedke. »Slovenec« pripoveduje, da so komunisti hoteli maščevati nad naci'?.nj^ sti, ker so nacijonalisti v Zagorju žarni Komunistično zastavo. Komunisti morejo tor j v Sloveniji nastopati javno s svojo zasta in kdor žali to zastavo, ga smejo komunis ubiti!
»Slovenec« je priobčil pismo dr. Leme" ža, v katerem se ta komunistični PrV“ upravičuje, da ni organiziral incidentov Trbovljah. Kot protidokaz nava>a, da je “ • tiste dni na Jesenicah in na Bledu na K001; nii-tični agitaciji, kjer je mel konference i sestanke v svrho strankine organizacije-Komunisti morejo torej v Sloveniji °“Pr’ agitirati, prirejati shode in sestanke ter * morejo posluževati »Slovenca« za svoja na znanila!
Pisanje »Slovenca« o žalostnih dogodKuj v Trbovljah je neobjektivno m pristrans«j v korist komunistov! Vidi se, da MerKa!5 ne izbirajo sredstev pri poskusu, da bi ** žalostni dogodeK izkoristili v svoje sVT:*
Politične vesli.
= Dr. Leontič o Trboveljskih dogodkih.
Voditelj Orjune, dr. Leontič, ki je organiziran član zemljoradniške stranke, je priobčil v »Politiki« obširen komunike o trboveljskih dogodkih kot odgovor na tozadevno izjavo socljalista Kacleroviča. V tem svojem ko-munikeiu konstatira dr. Leontič, da so bili povzročitelji trboveljskih dogodkov komunisti. To se vidi tudi jasno iz tega, ker so bili v spremstvu Orjunašev žene in otroci in Žnidaršič je izdihnil svojo dušo v naročju neveste. Če je padlo več žrtev v vrstah napadalcev, potem ie temu vzrok edino sijajna borbena sposobnost Orjune. Če pravi g. Kaclerovič v svojem poročilu, da niso delavci ona čreda ovac, ki bi se pustili mirno streljati, potem velja to še bolj za Orju-naše, ki so se pred, med in po vojni popolnoma predali delu za domovino. Še manj pa morejo trpeti, da bi jih streljali oni, ki so za časa vojne stali zvesto v avstrijskih vrstah in ki so tudi v nedeljo streljali iz avstrijskih karabink. — Dr. Leontič naglasa potem energično, da je Orjuna nepolitična organizacija, kar je jasno povedala že na svojem kongresu z dne 1. decembra v Splitu. To potrjuje tudi najbolje dejstvo, da se nahajajo v nienih vrstah pristaši vseh strank. Ni pa mesta v Orjuni za razne separatiste in defetlste, zakaj Orjuna je širiteljica integralnega jugoslovenskega programa, ki vzdržuje tako kontinuiteto med predvojno revolucijonarno jugoslovensko omladino, ki je trpela v vojni proti Avstriji in ki se je za časa vojne borila v vrstah jugoslovenske vojske. Žalostni dogodki v Trbovljah niso v nobeni zvezi z borbo sedanje vlade proti opoziciji. Pačxpa je mogoče, da bo gospod Kaclerovič še zelo iznenaden od rezultatov preiskave, ko se razjasni napad 60 komunistov na 5 Orjunašev v Splitu in če se pojasnijo vsi drugi napadi na Orjunaše, ki so se odigrali v zadnjem času. — To pojasnilo zemljoradnika Leontiča bo seveda »Slovenec« premolčal.
= Radičeve! zapuščajo opozlcljonalnl blok. »Vreme« poroča: Takoj po zaključku skupščinskega zasedanja se je opazilo, da so se ohladili odnošaji med radičevci In opo-zicijonalnim blokom. Ostre Radičeve izjave proti obstoječemu redu in njegov poskus, da se približa komunistični Rusiji in da stopi v takozvano kmečko internacionalo, vse to ga je še bolj oddaljilo od njegovih zaveznikov v opozicijonalnem bloku, zlasti od de-
mokratov. Koroščev proglas pa je dok***k da ni nobene močne zajednice med str#® kami opozlcijonalnega bloka. V pollno"? krogih smatrajo, da je opozicijonalnl vsled separatne protldržavne Radičeve tike znatno oslabel in da je njegov raz?* samo vprašanje kratkega časa.
= O odnošajih med radičevci In cijonalnim blokom piše »Ob zor«: RadlC j* stopil z Veliko skepso v družbo opo*l<*T ter je proti svoji volji pristal na Pr,"°. HRSS v Beograd To je storil zato, 03 mu v Evropi ne bi očitalo, da ni skuša! P> do sporazuma v parlamentu. Ker se mo ^ ni posrečilo, misli, da je rešen vseh °"r;L in da ima v svoji politiki popolnoma Pr0* roke. Radič je takoj po Davidovičevem uspehu izjavil, da bo v bodoče soricloVrj samo z republikanskimi strankami. Ko r opozicija po odgoditvi parlamenta manifest, je HRSS odrekla svoje podpis* Tako se je HRSS lasno ločila od opozicij"” nalnega bloka, ki nastopa sedaj samostolB” brez sodfclovanja HRSS.
= Lenindan. Sovjetski dlktatorll odredili, da se v Sovdepiii imenuje ne“e*'* odslej »Lenindan«. Komunistično malikov«'' nje slavi v resnici orgije.
= Macedonskl begunci se vračalo« j Štipa poročajo, da se stalno veča štev« macedonskih beguncev, ki se vračajo Jugoslavijo. Sedaj se vračajo samo oni, * niso obtoženi nobenega kaznivega dejanj* ki so bežali ie iz političnih motivov. V: tem je zajamčena popolna svoboda. Begu ci pripovedujejo naravnost strahotne vesti grozovitem terorju, ki ga uganjajo po gariji komitske čete. Vse begunce, o kate” sumijo, da se mislijo vrniti v Jugoslavn^ zapirajo v koncentracijsko taborišče v >*v ni. Kogar pa ujamejo na begu, tega D’ usmiljenja ustrele.	J
= Cankov o Jugoslaviji. Ob obletijS zmage nad vlado Stambolijskega je IJJJjj Cankov velik političen govor. V tem go'N' se je spominjal težav, ki jih je morala F.<t magatl Bolgarska, ker da je Jugosla^ grozila z intervencijo. Ta se sicer ni 'V* šila, vendar pa je povzročila, da je bil ^ voj Bolgarske preprečen. (Q. Canko* modro ravna po Izreku: reci, da Ti «6 v* rečejo.) Nato je svaril Cankov pred k°^e. nistično nevarnostjo In opozarjal na »* sivno politiko Rusije na Balkanu.	_
Prosveta.
POSLOVILNI VEČER GDČ. ZIKOVE IN a ŠIMENCA.
Danes se poslavljata od naše opere dva skromna prvovrstna operna umetnika, gdč. Zdenka Zikova in g. Marijo Šimenc. Pri tej priliki nočemo Iskati krivce njunega odhoda, ker bi se podali s tem v tajne gledališke Intrige, kar pa ne bi bilo v skladu z veličino njune umetniške vrednosti, i
Naša opera izgubi z njunim odhodom dve izvanrednl moči, ki ju bo težko nadomestiti Ne rečemo, da ne dobimo boljših moči. Vemo le to, da sta to dva prava umetniška dragulja, brušena v našem gledališču, da smo bili z njima ponosni in da bi ju morali skrbno varovati.
Odhajata od nas, odhajata v bratski Zagreb. Res da ne bosta daleč od nas, toda ml bi vseeno želeli, da ostaneta še dalje pri nas, da uživamo v njunih velikih umetniških kreacijah. Oni veliki in živi plamen umetnosti, ki nas je ogreval preko njunih del, bo ostavil globok vtis na vsakogar, ki ju je imel srečo poslušati. Mi ju ne bomo pozabili nikoli.
Uverjeni smo, da bo Izkazala ljubljanska publika danes zvečer vrlima umetnikoma ono priznanje, ki ga zaslužita. Ml se jima zahvaljujemo za njun trud z ono iskrenostjo, s katero sta nam onadva podajala svojo umetnost.	—ol—
IZLET PEVSKEGA DRUŠTVA .LJUBLJANSKI ZVON« V BEOGRAD.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« !e že dalje časa gojilo željo, poleteti v našo prestolico Beograd in tako obnoviti prijateljske stike izza njega obiska v letu 1910 pred svetovno vojno. In ta težko pričakovana prilika se je nudjla letos, ko je bilo društvo oficijelno vabljeno po beograjskih pevskih društvih in starega pripravljalnega odbora iz itfta 1910. »LJubllanski Zvou« se je rade-volje odzval temu laskavemu vabilu In se je zadnje mesece marljivo pripravljal »a ta svoj koncertni pohod s trdno zavestjo, da bode obnovitev bratskih stikov med »Ljubljanskim Zvonom« in Beogradom rodila bogate in pomembne sadove tako na pevsko
kulturnem, kakor tudi občem nacijonalnem polju, čas, katerega si je »Ljubljanski Zvon« Izbral sporazumno z beograjskim pripravljalnim odborom, bi se morda komu zdel vsled trajajoče politične križe nepri-kladen. Temu pa ni tako. Zdi se mi celo, da so vsi taki In enaki pohodi pevskih društev, ki stoje visoko nad dnevno strankarsko politiko, in katerim lebdi pred očmi edina goreča želja po bratstvu in ljubezni med vsemi tremi plemeni naše troimene domovine In ki nosijo visoko na svojih praporih zapisano Idejo jugoslovanstva in poznajo le pravo rodoljubno patrljotično delo, ki vpliva na človeka kakor labna prijetna sapica v avgustovi vročini. To je bilo opaziti tudi v dneh bivanja »Ljubljanskega Zvona« v Beogradu. Toda k stvari sami.
Torej v petek se je pevski zbor (65 pevcev in pevk) odpeljal z brzovlakom proti Beogradu. Njemu se je pridružilo še nekaj Izletnikov izza leta 1910 in nekaj ljubiteljev naše lepe pesmi. Med drugimi je bilo opa/itl tudi gg. dr. Pogačnika, dr. Trauner-ja, drž. pravdnika Domenica, ravn. kred. zavoda g. Juga s soprogo in druge. Vožnja do Beograda je bila manj zanimiva, -ker smo sc vodili večinoma Po noči. V Indjiji je pričeto celo deževati in ni prenehalo niti ob prihodu v Beograd. Toda to Je izletnike malo motilo. Splošno dobro razpoloženje je vladalo, ko smo v Beogradu stopili na mokra tla. Na kolodvoru se je zbralo dokaj beograjskih pevcev in pevk društev »Stankovič«-»Obi-lič« In drugih, ki so nam prisrčno vzklikali Vojaška godba je 2aigrala »Naprej«, nakar je izletnike pozdravil v Imenu Beograjčanov podžupan g. Protlč in g, Risto Oda-v 1 č, načelnik min. prosvete. Zahvalil se je obema predsednik »Lj. Zvona« g. dr. Švigelj, povdarjajoč, da Slovenci vedno radi prihajamo med naše osvoboditelje brate Srbe. Nato so bila pevcem odkazana prenočišča, in sicer damam v zavetišču »Kola jugoslov. sester«, tenorjem v Slrotlnskem domu za deco — basom pa v orožniški Soli. Točno ob 1, uri popoldne se je vršil skupen obed pri »Kolarcu«.
Med tem časom je prenehalo tudi deževati in nastopilo je najlepše vreme, ki le opremljalo pevce in pevke prav nazaj do Ljubljane. Po kosilu si je pevski zbor ogledal ^animivosti mesta. Mesto samo. kakor
tudi njega lega sta vsem izletnikom zelo ugajali, zlasti se niso mogli načuditi napredku oni člani, ki so bili v Beogradu leta 1910. Ob 5. uri popoldne je bil ves pevski zbor gost beograjskega pevskega društva »Stankovič«, v njegovem lastnem prelepem domu. Za tem je bil ogled kraljevega dvorca Uradnik uprave nam je razkazoval vse prostore in zanimivosti ln to od konjarne do krasne spalnice pok. kralja Petra, ter dvorne kapelice, kjer je shranjena njegova krona In žezlo. V Isti se nahaja v kotu krstni kamen, kjer je bil krščen naš prestolonaslednik Peter.
Zvečer se je vršil v operi koncert, ki je Izpade! nad vse pričakovanje dobro. Program sam je bi! izbran prav srečno. Pevci in pevke so z vso pazljivostjo peli od najmodernejše do najmilejše narodne pesmi. Občinstvo ni štedllo s pohvalo. Nekaj točk je moral zbor ponoviti. Vzornemu zboru sta bila poklonjena dva krasna venca in diploma. Zahvalil se je tolikanj naklonjenemu občinstvu z odra predsednik zbora g. Lojze Drenovec, kojega ginljlv govor je publika sprejela s frenetlčnim aplavzom. Ko-nečno je morali zbor nadatl še nekaj pesmi In občinstvo je le polagoma zapuščalo tempelj muze. če omenim, da je bilo prostorno gledališče skoraj razprodano, bi bil s koncertom pri kraju.
Po koncertu se je vršil v hotelu »Impe-rial« razkošen banket, ki ga le dala beograjska mestna občina vsem Izletnikom. Banketu so prisostvovale najodličnejše osebnosti Beograda In tamk. kulturnih društev. Kot prvi je govoril presrčen pozdravni govor namestnik gradskega načelnika g- P r o-tič, spominjajoč se prekrasnih dni, ko so imeli Beograjčani »Ljubljanski Zvon« leta 1910 v svoji sredi. Nadalje so govorili še
g.	R. O da vlč, naš rojak g. min. dr. O. Rybar, pisatelj g. B. NušIČ, predsednik pev. društva »ObIlič« in drugi Vsem se je zahvalil g. dr. Švigelj, povdarjajoč, da »Ljubljanski Zvon« nikdar ne bo pozabil te kraljevske gostoljubnosti bratov Srbov. Izbran oktet »Lj. Zvona« je zapel nekaj naših lepih moških zborov In žel za svoje lepo izvajanje obilo pohvale. Tako nekako ob 2. uri po.polnoči je bila Izgovorjena zaključna beseda, nakar se je zbor ves oduševljen nad res lepim večerom podal k počitku.
Naslednji dan, t. j. na blnkoštno nedeljo dopoldne je pevski zbor zajedno z ostalimi izletniki obiskal grobove padlih francoskih vojakov, kjer je spregovoril za »Lj. Zvon« preds. g. dr. Švigelj, nakar je moški zbor zapel Pavčičevo »Narodno nagrobnlco«. Zvonašinja gdč. Ramškova je potožila pred spomenik krasen venec. Slovesnosti je prisostvoval skoraj cel diplomatski zbor. Francoski poslanik Decrier se je ginjen zahvalil preds. Šviglju in pevovodji Prelovcu za izkazano čast. Pevski zbor je vse mnogobroj-no občinstvo je nato pohitelo na pravoslavno groblje, kjer je pokopan naš junak vojvoda Mišič. Tu je počastil spomin pokojnika v krasnem govoru dr. Švigelj, nakar je moški zbor zapel našo vedno lepo »Blagor mu«. Tudi na njegov grob je zbor položil krasen šopek svežih rož. Nadalje je odpel zbor ža-lostinke še na grobu skladatelja Steva Mo-kranjca In na grobu naše rojakinje Igralke Vele Nlgrinove. Na obeh grobeh je govoril preds. g. Drenovec. Predno so posetniki zapustili to sveto grobišče Je celi pevski zbor fotografiral poročevalec »Ilustrovanega lista«. —
Opoldne je bil »Ljubljanski Zvon« gost pehotnega polka št. 2, nazvanega »Železni«. Je bila v celotnem programu to pač točka zase. Tolikanj gostoljubnosti in prijaznosti ni gotovo nihče Izmed izletnikov najmanje pričakoval Sam prostor na Kallmegdanu, na teh zgodovinskih tleh je bil očarljiv. Kot v kakem prijetnem gozdiču. Potem priprost, a okusen obed pri prlprostih dolgih lesenih vojaških mizah — Izborno pivo, več vrst najbolje 2ilavke, domače črešnje in ne vem, kaj še vse. Seveda ni manjkalo Izborne črne kave. Potem zopet govori na herojski Polk, izmenjavanje napitnic, petje, vojaška godba. Stregli so pa sami častniki nad vse spretno ln ljubeznivo. Naenkrat pa zasvira godba — kolo —. Nepopisno. Moštvo, ki je celi čas med obedom stalo <fckoli nas kot živ obrambni zid, je namali bilo med nami in 200 rok se je v res demokratičnem prijemu stisnilo ln zaplesalo, da tl je ob tem pogledu srce radostno kucalo. Vojniki, oficirji pevke, Pevci, ugledni beograjski predstavniki, vse se je združilo v euo samo živo kolo. — Pravo narodno oduševljenje.
Da Je bilo slovo od te res demokratične družine težko, ni treba omeniti. G. nreds.
dr. Švigelj In vsi ostali smo se srčno zabv® lili komandantu tega vzor-polka g. M*1*, vIču za izredno gostoljubnost, nakar »* si ogledali trdnjavo, teT staTl rimski bufl.( vodnjak, kamor smo morali seveda JV vtakniti svoj nos. Nad vse zanimiva Je ® razlaga g. komandanta, ki nas je celi , spremljal, o poteku napada avstrijske ^[j ske na Beograd in kakor trd oreh Je Kalimegdan našim sovražnikom.	_
Popoldne Je brodarski sindikat da! _ razpoloženje »Ljubljanskemu Zvonu« ^ najlepših parnikov, s kojim smo se X??VeieK Savi ln Donavi do poznega večera. a. vojaške godbe pa nas je z marljivim njem neumorno zabaval. Tudi ta izlet 2eJo ne večno vsem izletnikom v spominu, okusno večerjo je pripravil pevcem W kam hotelir hotela »Zagreb«. Na ta nameravani koncert Je »Lj. Zvon« vsie® .jj like prireditve »Rdečega Križa« odpov^ in s tem pokazal, da umeje ceniti ’ važnost tega humanitarnega druStva. ^ Naslednji dan — je bil dan	a*
Težke ure slovesa so, daslravno Pr,ic*,u se ne, prišle vendar prerano. Na kotodvoru je'zbralo mnogobrojno beograjsko ot)C <.i0vo da stisne še enkrat roko v začasrw •>' bratu Slovencu-pevcu. Vsi mno*obrojm ni »Obiliča«. »Stankoviča« In ostalin P” skih društev, ki so celi čas -,«11 spremljal pevce in pevke »Zvona«. ye. na kolodvor, da ponovno dokumentiralo ^ like simpatije, ki jih goje do »Lj-Slovencev. Odigravali so se uprav > prizori. S solzami v očeh v bratskem . ^ mu sta se poslavljala brata pevca s* «*0. Slovenec kot bi se za vedno poslovna. _ šk[ zbor »Zvona« je odpel še »k..b£5«nhnl zagrljaja«j nakar je med entuf*^ Srbi,
zagrljaja«, nakar je med entufsrbi, vzkliki: Živeli Slovenci Zdravo braca. na svidenje, brzovlak odpihal pr0 _vke ni Mnogi pa so spremili	triunifa-
celo do Zemuna. Tako Je končal ta . jjc0, len pohod »Lj. Zvona« v našo Pr®^,eje Utisi, ki so jih odnesli pevci s te pr8. ostanejo nepozabni. »Lj. Zvon« P* ',jaaineir< vil s tem pohodom v svojem _ aSjuji
Hli si Elan	Mal
Dnevne vesti.
— Kongres Ferljalnega Saveza 1L In *2. julija v Skoplju. Učiteljske podružnice "erijalnega Saveza bi opozorili, da na vsak fiačln pošljejo na kongres svoje delegate in oa nastopijo v čim največjem števiu ter s tenr pokažejo, da Ferijalni Savez ni samo ustanova učečih se, temveč tudi poučujočih. Le tako bo prišla idealna organizacija Ferljalnega Saveza do svojega cilja. Ne strašite se žrtev. Naprej za cilji v vašo in »Plošno korist.	,
— Izseljevanje žen In mladoletne de-®®> Izseljeniški komisailjat v Zagrebu objavlja: Vrhovno sodišče v VVashingtemu je r^?°dilo, da je ukinjen privilegij povratnikom, da lahko vzamejo s seboj svo$e že-°® in otroke, ko je izčrpana kvota.
— Izseljevanje Iz naše države. Meseca aprila se }e izseli!« iz naše države vsega skupaj 1499 oseb in sicer 974 moških in “25 žensk. p° pokrajinah odpade: na Vojvodino 891 Izseljencev, Hrvatsko in Slavonijo 338, Dalmacijo 113, Srbijo 68, Bosno ® Hercegovino 39. Slovenijo 31 in na Črno
13 izseljencev. Po poklicu je bilo po-51	,?v 923, kvalificiranih delavcev 43,
^kvalificiranih 90, prostih profesij 6 in de-re ter starcev 437. Izseljenci so odšli v “raalllf0 (822), Kanado (361), Argentinljo
•	^ružene države ameriške (62). Chiie m v ostaOo ameriško ozemlje (17). Po-j-E navedenega števila izseljencev je od-?7tovalo meseca aprila v prekomorske kra-din- : 'nozemcev in to 84 državljanov Ze-'unienih držav ameriških, 86 Poljakov, S "ttsov, 3 Madžari, 2 Nemca. 1 Cehoslovak dVe osebi drugih narodnosti, k, "p Čekovni promet. Meseca aprila fe-v?^®čeko%Tii promet v naši državi, da je Pn. čekovnih zavodih v Beogradu, Za-*-fubljanl in Sarajevu vloženih 1 mi-8*!“? to 413.450 dinarjev, dočim se je pri lHr5®man čekovnih zavodov izplačalo 1 mi-lard,° in 131.322 dinarjev. asr ~~ Hiše za naseljence. Ministrstvo za Dar?7^0 re*onno je nabavite na račun re-tevCti večje Število materljala za zgradi-vSemnaselieniških hiš. Materijal bo pred-nat,, .na razpolago kolonizatorlem t* Ba-
h.	v Južni Srbiji.
N* državni gimnaziji v Kranju se red ~ Psovali učenci (učenke) za I. raz-nre.v nedeljo, dne 29. junija od 9. do 12. Gasiti se morajo s starši ali odgcvor-namestnikl pri ravnateljstvu In s se-
& Gnesti krstni (rojstni) list in obisko-spričevalo za sprejem v srednjo šo-2^v katerem morajo biti redi iz verouka, j.uj^-nščine in računstva. Vnanji učenci se <uik>° prlglase pismeno, če poš jejo omenje-^listinl po pošti do 28. funfja 1924. Spre-'«nni izpiti, ki sc v istem šolskem letu ne srne jo ponavljati, se .bodo vršili, v ponde-wk, dne 30. junija od 9. ure naprej. — Ravnateljstvo državne gimnazije v Kranju! ,i — Brodarski promet. Vlada je dovolila 32 milijonov dinarjev subvencije brodar-stvu za obalno plovbo na Jadranu In 1 mf-dinarjev brodarstvu za promet po 'Aaderskem jezeru.
J — Kongres veterinarjev. V Binkoštih K vršil kongres veterinarjev v Suboti-Navzočih je bito 100 delegatov, ki so vstopali veterinarje iz cele države. Kon-nfe H Je, ,PretJsedoval predsednik udruže-dr. Ljubomir Mladenovič. Lepo uspeli ngres je sprejel obširno, strokovna vpra-^“■Ja zadevajočo resolucijo, da« T ^’ros*ava dobrovoljcev. Na Vidov VttUpt ^ iun^a Prlrede ljubljanski dobroti IJj?.,aVT1'ost v proslavo na solunski fron-Padhh dobrovoljcev. Udeležencem slav-rolnistrstvo za promet dovolilo počno ceno za vožnjo po žefeznicah. *trstv menovar|Ja. Podpisan je ukaz mini-nia _ notranjih del, ki obsega hnenova-via \S?avitve 1(1 upokojitve večjega šte-((osg.P^vrtiskih uradnikov. Imenovanih je kater« večje število pravnih referentov, tol I?, Potrebuje ministrstvo notranjih del st.J'“testnih uradih. Pravtako Je podpisan hta ?.nlstrstva financ o Imenovanju več-“tevila carinskih uradnikov v vseh "Carinah n-
Tajfaiah naše države.
*H,~7 Ustanovitev novih meteoroloških Post«, xln*strstvo za poljedelstvo In vode tolnju«. e tega leta 20 novih meteo-*klh poitaj v državi.
4ita Jožka letalska nesreča se je dogo-žrtv«	P11	Islavi, ki Je zahtevata tri
Okrog 10. ure dopoldne je padlo Iglave na zemljo poštno letalo
5o m u. an°°‘Roumaine Iz višine približno slavn’	med vožnjo iz Prage v Vratl-
1	Db«Jj W>retl. Pilot Otokar Ludwig s Kari?3,,In Potnik Franc Kaufmann, agent
i	‘°vlh varov sta bila takoj mrtva. Dru-
francoski državljan Antdne tegnnt i ^ težko ranjen. Ko so ga po-
IJal; i izPod ruševin letala, so ga prepe-itioKiu nMavestaem stanja 2 rešilnim avto-up&o _ v bolnico. Njegovo stanje je brez-
Ljubljana.
IfebiuL ^Pravni odbor »Mestne hranilnice
dr. V R i Včeraj razpustil veHki župan Q0va„ “a«ič. Za vladnega komisarja je ime-3,1 vesletržec g. Robert Kollmann.
v*niem ^Snovna iola »Mladika« s sodelo-PeteV^^ . ke realne gimnazije priredi v Jken,	H' *• ni. oib pol 6. uri v Dram-
mladinsko tgro gdč. Marije bi bnLT® *^ve Marički«, z godba, petjem ' *ren 0m‘	‘	‘
*	dm
® Poz *
°s!trbeT staT?e> da nai pravočasno
ren . '	v	lanski	sezoni	dosegla
t>xi	Vstopnice	so	v	predprodaji
ki je
'n,„	_
1 na dni? ^I^Sajni v opernem gledališču 'Požari™ 1>r&d,stave pri blagajni v drami. '■**rbe starše, da naj pravočasno 80 in oSnlL6 svo^lm malčkom za to zabav-— obenem vzgojno igro,
»Pri nizki teni"
Ignac Žargi
Sv. Petrač, št. 3
^lLCen,6nI-m 0<^iein®loem po goboko tni^nlh Cenah razno
oinisko! moško in otPACir#% Perilo nalnov.ji.01^® damske oblake. periinToj 140 Din nap«), rdznt nosa.
vce v vseh barvtih, svileno 11 r - ® ° g a v j o . *a dame od 38 Din naprej, dfelje velik« i,. “Ir* za gospode |n otroke, »Vl-ne In pletene eamoveznio« itd
&
ST
S
3
a
Ljubljana, 11. junija.
— Pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« začne v petek 13. t. m. ob
8. uri zvečer z rednimi pevskimi vajami. Radi važnosti pridite vsi! Novi pevci dobrodošli. — Pevovodja.
— Podporno društvo slepih v Ljubljani sklicuje občni zbor za 15. junija v Slavčevi dvorani, Narodni dom. Začetek točno ob
9. url dopoldne. Redni, podporni, kakor tudi ustanovni člani so vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno ude'eže.
— Mestna »Orjuna« Krakovo-Trnovo, poživlja svoje članstvo na svoj Izredni občni zbor. ki se vrši v petek 13. t m. ob 20. url v salonu gostilne pri Lozarju, Rožna ulica 15. Udeležba za člane In članice obvezna! — Odbor.
— Dela vlomilcev. V zadnjem času je bilo Izvršenih v Ljubljani več vlomov, ki so ostali glede storilcev nepojasnjeni. Policija se je z vso vnemo In priznanja vredno spretnostjo lotila zasledovanja neznanih vlomilcev in uspeh ni izostal. Pred kratkim je bil prijet v neki gostilni v Kranju po agentu ljubljanske policije neki Ivan Mer-žij. rodom iz Tolmina. Bil je osumljen, da je Izvršil več vlomov in tatvin v Ljubljani. Dognalo se je, da je pravzaprav glavni krivec neki Ignacij Salaj Iz Črenšjovca prt Dol. Lendavi. Delal je v družbi Meržija in ko je čul, da je ta prijet, je pobegnil. Temeljem tiralice pa je bil te dni aretiran na kolodvoru v Dol. Lendavi tudi Salaj in je bil oddan v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Ta dva kompanjona imata na vesti te-le vlome :Dne 3. maja v barako branjevke Žive na Gosposvetski cesti (škode 1000 Din), dne 7. maja v barako Marije Kozinc na Martinovi cesti (škode 1100 Din), dne 12. maja v baTako Marije Lovše na Tržaški cesti (škode 500 Din). Isto noč sta hotela odnesti iz barake Marije Škulj na Gllncah večjo množino prekajenega mesa, a ju je presenetil stražnik, kateremu pa sta ušla, pustivši blago na mestu, dne 11. maja poskušen rlom v čevljarsko delavnico Franceta Sterlfi v Spodnji Šiški, vlom in tatvino v neko barako na Vidovdanski cesti. Najbolje pa ju Je posluži a sreča v noči na 13. maja, ko sta vlomila pri trgovcu Antonu Mrkunu v Kolodvorski ulici in odnesla 9 parov čevljev. 1 par škorenj, 24 komadov ševro kož In 12 konjskih ševro kož teT 1 usniat suknjič. Napravila sta škode za 12.435 Din. Ukradeno robo sta spravila v neta) v? na ljubljanskem polju. Sporazumela sta se, da bo ponesel Meržlj nekaj čevljev v Krpnj nekemu »stalnemu odjemalcu«. Ko se je Meržii vrnil v Ljubljano, Je bil težko razočaran. Njegov pobratim jo Je namreč z vso skrito robo popihal. Oškodovanec je dobil nekaj blaga nazaj.
— Oa h mislil nazaj prinesti. S. B„ delavec se je krepčal v gostilni Kolenc na Kavškov; cesti, I. R. pa je koketiral z njegovim dežnikom. Naenkrat R. vstane, popade dežnik od B. in zbeži na ulico. B. je stekel za niim, mu odvzel dežnik in ga pe-ijal na	policijsko stražnico.	B. se	je Izgovarjal.	da je hotel	dežnik	nazaj	prinesti
drugi dan, ko bo nehalo liti.
—	Samopomoč.	Janez	Š. je	bil brez
denarja	v žepu, a z	veliko	žejo v	grlu. Pa
se je spomnil, da dolguje zagrebška tvrdka A. Kreutzer njegovemu gospodarju Gustavu Erkavcu. trgovcu z deželnimi pridelki v Novem Vodmatu večjo vsoto denarja. Napotil se je tedaj dne 5. t. m. v Zagreb in »kasiral« pri Kreutzerju 16.330 Din, od katerih si je pridržal 6250 Din, a ostanek Je oddal v denarnem pismu na pošto. Ko je čul, da ga Iščejo, se je sam javil policiji, ki ga je oddala v zapore deželnega 9odišča.
— Kolo Je bilo ukradeno nastavljencu lesne trgovine »Šuštar« na Dolenjski cesti št. 12, Ivanu Pucihariti, v petek dne 6. t. m. ob 2. uri popoldne iz veže. Kolo Ima znamko »Diamant« tvrdke Jax št. 580.424, črno pleskano, malo rabljeno. Dotičnik, ki je sedel na leofo in se odpelajl pnoti mestu. Je bil opazovan in se ga poziva, da kolo nemudoma vrne lastniku. Svari se pted even-tuelnlm nakupom.
Maribor.
— Zaplemba saharina. V zagrebškem brsovlaku je carinski uradnik Boris Vrstov-šek skupno z dvema organoma finančne kontrole zaplenil 40 kilogramov saharina
, Blr",av Mariboru. O Btakoštih je v ,ukalwl Mariborsko gledališče. V soboto, »Carmen m 86 Vln"izori Bizetova opera
'	cel,'e.
., — Arftaclja za občinske volitve v celj-ski okoliški občini je zadnje dni pred volitvami, katere se vršijo v pemdeljek 16. junija, Postala precej živahna. Stranke prirejajo Pridno volilne sestanke. Gospodarska stranka je priredita v po-ndeljek sestanek volli-cev na Ostrožnem pri Fazarmcu, kateri je M dobro obiskan. Poročalo se je na istem o gospodarski politiki, katero namerava Gospodarska stranka vršiti v bodočem občinskem svetu. Nemci s svojo nemškutar-stoo listo nimajo sreče kljub temu, da so jo prekrstili v »Nepolitično občinsko stranko«. Na listi je opaziti veliko lukenj, ki so nastale vsled preklica kandidatur. Do potrditve liste Je preklicalo svoje podpise 22 kandidatov. Ujeli so zopet nekatere backe, ki 90 dali mesto odstoplvšth svoje podpise, vendar pa izgreda, da bodo tekom tedna do volitev le mogli spregJedati, da so bili za podpise osleparjen! in bodo podpise preklicali. Druge pa, ki tega ne bodo storili, si bomo pa v bodoče zapomnili ter ž njimi svoječasno obračunali, ker ne gre, da bi nas naiši nemškutarji v šestem letu narodne države izzivali v -popolnoma slovenskih občinah z nemškutarsklmi kandidatnimi listami.
— IV. zlet savinjskega sokolskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 22. junija 1924 v 2afcu, Sokolsko društvo v Žalcu praznuje Istočasno 20 letnico svojega obstanka.
Novo mesto.
— Učiteljski dan. V soboto dne M. t, m. ima učiteljstvo novomeškega okraja svojo uradno okrajno učiteljsko konferenco. Ob 8. uri zjutraj Je na Loki nastop vzorne telovadne vrste učencev in učenk pod vodstvom neumornega učitelja g. Vilka Menarda. Temu sledi v veliki dvorani Narodnega doma poleg običajnega nadzornl-škega poročila še dvoje strokovnih referatov. na kar je oflcljemi del končan. Opoldne Je skupni obed v hotelu Union, zvečer pa priredi novomeško učiteljstvo v korist PodmCadka Rdečega križa v Narodnem do*
mu v režiji učitelja g. Viktorja Pirnata
dramo v štirih dejanjih: »Morje«, spisal Zvonimir Kosem. Učiteljstvo pričakuje, da bo občinstvo s svojim obiskom pokazalo naklonjenost šoli.
Sokolstvo.
— Petnajstletnica Sokola v Sv. Križu pri Kostanjevici- Dne 3. avgusta t. 1. bo Sokol Sv. Križ proslavljal svojo 15 letnico. Pri tej priliki se vrši okrožni zlet posavskega okrožja zagrebačke župe, ki je za vsa v tem okrožju včlanjena društva ob-vezen. Za zlet so predpriprave v polnem teku. Prijavljeno je mnogo gostov iz raznih krajev in zlasti Iz Zagreba. Da bo program tem pestrejši, apeliramo že danes na vsa sosednja sokolska društva, ki niso včlanjena v posavskem okrožju In na druga kulturna društva, da se zfeta polnoštevilno udeleže. Pevski zbori in godbe dobrodošle. Društvo bo po možnosti preskrbelo cenen prevoz gostov te kolodvora. Točen program bo pravočasno razglašen. Zunanje goste prosimo, da društvu čimprej javijo število udeležencev, koliko bo izmed teh telovadcev In na katerem orodju želijo nastopiti, in bodo li orodje pripeljali seboj ali naj ga društvo preskrbi. Podrobna navodila in informacije pri društvu vedno na razpoCago. Zdravo!
— Ljubljanski Sokol je prenesel s tor-kom dne 10. junija redno telovadbo vseh svojih oddelkov na prirejeno letno telovadišče pri kinu Tivoli. Vadilo se bo po sledečem urniku: Moška deca: V pondeljek in Petek od 5. do 6. UTe popoldne. Moški naraščaj: V pondeljek in petek od 6. do pol 8. UTe zvečer. Člani: V pondeljek, sredo in petek od 7. do četrt na 9. uro zvečer. Zenska deca: V torek in soboto od pol 5. do 6. ure popoldne. Ženski naraščaj: V torek in soboto od tričetrt na 6. do 7. ure zvečer. Članice: V torek in soboto od 7. do četrt na 9. uro zvečer. Četrtek in nedelja sta namenjena za posebne vadbe. Ob slabem vremenu se telovadi po Istem urniku v telovadnici Narodnega doma. Med telovadbo zenskih oddelkov moški nimajo pri-
st°Pa'.	ta^°	ne ženske med vadbo
moških oddelkov.
. S,°’(0Isko okrožje Ljubljana IL
Okrožni zlet društev Ljubljana II.. Kamnik, Komenda, St. Vid, ViJnja gora In Skaručna se vrši v nedeljo 15. junija v Ljubljani. Dopoldne ob 8. UTi se vrši skušnja, popoldne ob 3. uri pa na Prulah (Sredina) Javna te-ovadba, nato vrtna Veselica. Prijatelji Sokolstva, udeležite se zleta polnoštevilno.
Šport.
ui Innsbrucker SV. ki bi moral nastopiti v petek proti SK Iliriji, je svoje gostovanje odpovedal, ker so bile po odredbi italijanskega saveza preklicane dogovorjene tekme v Gorici in Trstu. Izjalovita se Je vsled tega cela njegova turneja.
Mariborska porota.
UBOJ.
Danes se je pred tukajšnjo poroto zagovarjal 18 letni posestnikov sin Anton Golob Iz Prerada pri Ptuju radi uboja. Tekom letošnjega pusta sta se Golob In Anton Kampre sprla radi nekega dekleta. Ko sta se dne 26. marca srečala, se je vnel med njima prepir, tekom katerega je dal Kampre Golobu več zaušnic, ki so slednjega tako razjarite, da je stekel domov po lovsko puško in v zasedi pričakoval Kampre-ta. Kmalu nato Je prišel Kampre z nekim prijateljem mimo vrta, kjer je čakal Golob. Počil je strel In Kampre se je zgrudil težko ranjen. Nekaj dni potem je podlegel svojim ranam. Obtoženec priznava svoje dejanje, zagovarja pa se s pijanostjo. Ker so porotniki zanikali vprašanje glede uboja v sovražni nameri, je bil Golob obsojen na eno leto strogega zapora, na plačilo 1500 Din materi umitega In na povračilo sodnih stroškov.
DopSsi.
— Rogaška Slatina. KljuB slabemu vremenu In dolgemu poletju se polni letovišče In šteje sedaj 280 gostov, po največ Iz Banata. Precej je tudi gostov iz Srbije In ne-kal Francozov In Cehov. Izmed napovedanih gostov pride v Rogaško Slatino tekom sezije tudi več novinarjev, kakor glavni uredniki »Prager Presse«, »Tagesposte* itd. In drugih ugfednih inozemcev. Pa tudi naši umetniki in različna društva so napovedala razne prireditve. V soboto bo koncert opernega pevoa g. Riga s spremlje-vanjem prof. Ravnika. Tekom meseca junija in Julija bodo koncerti pevskih zborov Glasbene Matice Maribor in Ljubljana, Šemtjakobčanov, koncert Križaja 1. dr. Mariborska vojaška godba koncertira vsak dan od 7. do 9. ure in od 17, do 19. ure. Mogoče bi bilo primerno, da bi se Jutranji koncerti vršili nekoliko kasneje. Restavracijo v zdraviliškem domu vodi znani narodnjak g. Martlnovlfi. V Švlcariji pa je otvoril dietično kuhinjo g. Ozom.
— Ježica. V nedeOjo dne 15. t. m. bodo pri nas občinske volitve. Kandidatne liste vseh strank, ki so zastopane v naši občini, so sestavljene. V zadnjem hipu pa je dvignilo med klerikalci silno veliko prahu to, da Je nosilec socialdemokratske liste vezal svojo listo s samostojnežL Culi so se od strani nasprotnikov očitki, da se je Jakopič vdinjal Orjunašem. Tem in enakim govoricam samo mal odgovor: Klerikalci so vabili Jakopiča na svoj l'm In mu obetali mesto med prvimi kandidati SLS. Hvalili 90 se, da je »Slovenec« delavce čisto »zmešal« in da bo klerikalna skrinjica polna krogljic. Seveda se potem ni čuditi razočaranju in osorčenju klerikalcev, ki 90 se pri delavstvu, ki bo volilo z naprednimi strankami, temeljito uračunali.
Gospodarstvo.
JacSransko-PocSunavika
Nadaljevanje.
III.
Kakor sem že popreje omenil, je oila ustanovljena Jadranska banka v Beogradu zadnje dni meseca junija 1921 na podlagi odobrenja ministrstva trgovine in industrije z dne 17. marca istega leta. »Ena naših prvih skrbi« — tako čitarao v poročilu direkcije — »je bila, da polagoma spravimo vsa sredstva zavoda, L j. kapital In rezerve v sklad z ulogami in z obsegom prevzetih poslov. V to svrho smo izvedli leta 1921 dve emisiji, ki sta popolnoma uspeli, tako, da znaša danes naš popolnoma vplačani kapital 30 milijonov dinarjev In rezerve 15 milijonov, skupno 45 milijonov dinarjev.*
Osnovna delniška glavnica' je dolo-
čena na 7 in pol milijona dinarjev tako, da se more po odobrenju državne oblasti povišati do 50 milijonov dinarjev.
Značilno je tudi to, da se pojavlja kot osnovatelj beograjske institucije tudi Bahca Adriatica v Trstu in da se označuje za svrho nove družbe, »da prevzame posle vseh v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev obstoječih podružnic in poslovalnic Jadranske banke v Trstu in da prevzame filijalko na Dunaju.« To je bilo, kakor sem že poprej opisal, v prvi polovici leta 1921, dočim je prišlo v oktobru 1922 do ustanovitve Adriatische Bank, Wien in tako se je znebila Jadranska banka v Beogradu že v prvem letu tega svojega dunajskega interesmanaT*
Delo Jadranske banke v Beogradu in glavne pozicije njene bilance od njene kreacije pa do danes, so razvidne Iz sledeče vzporedbe:
Dinarska velihva (v tisočih) Delniški kapital	1921	1922	1923	
	30,0000	60.000-0	60.000 0	
Rezervni fondi	15O00-0	32 515-0	32 515 0	
Hranilne vloge	255 717-0	309.680-9	200.187-3	
Povorilci	196 80 V9	140.0954	174.483-1	
Meniini krediti	85.401-3	16?.889’6	108.154-8	
Kontokorentni krediti	819.054-1	262 6547	194.554 5	
Lastni efekti	61 243 8	63 939-6	95 586-6	
Gotovina	31.942 3	18.849 4	10.497*1	
Letni čisti dobiček	4.522-9	7.855 5	5.1010	
				
Tekom leta 1922 je zavod z odličnim uspehom izvedel 100 odstotno povišanje delniškega kapitala od 30 na 60 milijonov dinarjev, pri čemur je absorbiral, kakor običajno, nacijonalni element celo emisijo ln subskribiral preko 26 in pol tisoča akdj več, kakor pa Je bilo emitirano, — to vse v času občutne denarne krize!
Kakor pa se v ostalem vidi tudi iz gornje primorjave^ izkazuje Jadranska banka že ob samem začetku svojega dela v Beogradu močne bilansne pozicije. Zlasti je imela povoljno Ukvidnost tudi v času najhujše kampanje, ki se Je vodila proti njej; v neki tiskani raapravi'' sem ugotovil jakost njene likvidne stopnje s 62 in pol odstotki, napram 43 In pol odstotni pri Hrvatski eskomptni banki in 42 in enotretjinsJd odstotni pri Prvi Hrvatski Štedtonici, vse istočasno koncem leta 1922. Poleg tega sem že tedaj povdartl, da bo ta »močna likvidna pozicija Jadranske banke, kakor izhaja iz njene zadnje bilance, zelo dobro služila v prvi vrsti njej sami,, ker bo mogla s tem z mobilnim delom v poslovanju pomiriti vse one duhove v vrstah svojih vlagateljev, ki kar je d»-
!oma tudi naravno, vznemirjeni z italijanizacijo tržaške Banoo Adriatico.
(Dalje sledi.)
*	Interesantno je pri transformaciji dunajske fflljale Jadranske banke, — ki je postala po določilih čl 2. štatuta Jadranske banke v Beogradu, od marca 1921 dejansko lllijala jugoslovenske centrale v Beogradu
—	v delniško družbo, sodeluje poleg Jadranske banke v Beogradu tudi Banca Adriatica, Trleste, čeprav se vrši dunajska operacija jeseni 1922, torej celo poldrugo leto
po emancipaciji jugoslovenskega posla od Banca Adriatica v Trstu. Odločba avstrijske Vlade (Bundesmlnlsterium fur Inneres und Unterricht), pravt izrečno »dle bundesbe-hdrdllche Befugnls z ur Grttodung nacbsteh-
ender Aktlengesellschaft wurde ertellt: der Jadranska Banka a. d. In Beograd, der Banca Adriatica fn Trlest und...« Pa tudi poleg tega hnam vtis, da Jadranska banka
v Beogradu ni prevzel« (vsaj ne nominelno) dunajske podružnice začetkom 1931. leta, v času, ko je prevzemala v svojo upravo vso jugoslovensko filljalno mrežo ta najdem oporo za tako mnenje (poleg kooperacije Trsta ln Beograda pri samem osnovanju) tudi v statutih Adriatische Bank A. O. Wien, kjer čitam na nekem mestu (61. 6. stran 6. Wien 1922) »dle Firma der fn Wien bestehenden Zwel*niederlassung der Banca Adriatica in Triest (sle!), Adriatische Bank, Filiale WIen« Itd. Morda je ovirala spremembo takega stanj* tudi avstrijska vlada? Toda to ostanejo osebna opažam* — pod &tol
Izpred sodlica.
VLOM PRI KERŠIČU V ŠIŠKI ALI ZARO.
Ceneč ln zaročenka pred sodiščem.
Na zatožni klopi sedita 22-letni čevljarski pomočnik Franc D., Ljubljančan in pletilka Skolastika K» roj. v Ljubljani, pristojna v Ptuj, ki je, dasi ima šele 17 let, že tri leta njegova »zaročenka«.
Obtožena sta, da sta kot tatinska tovariša, v družbi Julija Grada ukradla dne 19 marca t 1. gostilničarki Keršičev! iz zaklenjene sobe, poleg par malenkosti, moške ln ženske obleke v skupni vrednosti 10.20C kron. — Francfc. je pa obiožen še posebej da je ukradel 15. marca t L trgovcu VVane-ku nov klobuk, vreden 600 kron, dne 22. januarja 1922 pa gostilničarki Keršičevi iz zaklenjene sobe ravne obleke v skupni vrednosti 7500 kron.
Zagovor Franceta D. — »Tatvino pr Keršiču z dne 19. marca t. 1. priznam, lanskt pa nikakor ne. — Zapeljan sem bil. — Pr. Keršiču je bil koncert. Sedeli smo tam: Jaz moja zaročenka in Julij Grad. Tekom pogovora je Orad omenil, da je bilo v tej gostiln! lansko leto vlomljeno In so tatovi odnesi bogat plen 1,000.000 kron- Pristavil je: »Kaj, če bi še enkrat pogledali?« — Predsednik: »Kako je bilo pa s klobukom?* — Obtoženec: »Pri klobuku pa jaz nisem nič prizadet. Peternel ga je ukradel, ne da bi bil jaz kaj opazil. — Res je, da sem ga potem na cesti od njega kupil — a nisem vedel, da ga jt vzel«. — Državni pravdnik: »Tako? res?! Vi ste bili ž njim v trgovini. Rekel Vam je da Idite ž njim klobuk kupit. Izbiral je, kupU ni nič...« — Obtoženec: »Da, res je tako.« —■ Drž. pravdnik: »No, ali je Imel Peternel takrat kak klobuk na glavi?« — Obtoženec; »Imel je starega«. — Drž. pravdnik: »Kje je imel novega«. — Obtoženec: »Izpod suknjt ga Je privlekel«. — Drž. pravdnik: »Dobro! In Vi nas smatrate tako neumnim, da Vam bomo verjeli, da si pri tem niste nič slabega mislili To se Vam je zdelo mogoče, kajneda, da je imel P. en star klobuk na glavi, dru-2ega, novega pod suknjo in je hotel kupiti še tretjega...?! — Obtoženec (v zadregi); »Sumil sem pač, a vedel nisem, da ga je vzel«. — Drž. pravdnik: »Pojdite, pojditel«
— Predsednik: »Kaj pa je s tatvino t dne 22. januarja 1922 pri Keršiču?« — Obtoženec: »Jaz nisem nikdar izrekel besed, da vem, da Je bilo takrat pri Keršiču vlomljeno, ki mi jih podtika obtožnica«. — Predsednik: »Sedaj pa povejte, kako Je bilo 19. marca t. 1. pri Keršiču«. — Obtoženec; »Orad je odprl vrata, ne da bi se bila preje domenila. Ko je odprl, je dejal: »Glej blagajno«. Jaz pa sem zagledal samokres ter ga vzel. On me je nagovarjal, naj tudi Obleke odnesem. Ker jaz tega izprva nisem hotel storiti, je on sam ukradel dva paketa. Nato sem šel pa še jaz po usnjeni suknjič, moški In ženski plašč. Moja zaročenka je stala takrat, ko me je Peternel nagovarjal, z menoj pred vTati ln je slišala njegove besede. — Jaz sem oblekel suknjič. — Vse skupaj smo nesli potem v Peternelov« stanovanje. — Ko smo naslednji dan čitali v časopisih, da so ukradene stvari 7000 Din vredne, sem rekel: »Nesimo vse skupaj nazaj«. P. je odgovoril: »Dobro« — A zvečer mi je dejal, da je zvedel, da bo druzega dne najbrže aretiran: »Vse nesem nazaj, samo suknje bom obdržal«, je pristavil. Druzega dne	sem bil	pa jaz	aretiran. Njega	niso dobili	niti	do	danes.	— Predsednik:	»Pa kje
mislite, da je?« — Obtoženec: »V Ljubljani mora biti, ker je nekdo, ki so ga pred kratkim prignali v zapor, pravil, da ga je videl«.
Zagovor obtoženčeve zaročenke Sko-lastike. — Predsednik: »No, kako je bilo pri Keršiču? — Ali priznate, da ste krivi?« — Obtoženka: »Ne priznam nič«. — Predsednik: »Povejte toTej, kako je bilo«. — Obtoženka: »Popoldan smo biti pri Kajtežu. 2e tam	so	se	menili,	kje bo kaj za ulomt’.
Nemško	so	govorili, da bi jaz ne	razume-
la...« — Predsednik: »No, vidite D., kako Vas notri spravlja? — Obtoženec: »Ni res, da bi bil! tako govorili«. — Predsednik (obtoženkO: »Nadaljujte«. — Obtoženka: »Potem smo bili pri Keršiču. Ob tri četrt na deset sta šla Grad in D. gori (v hišo). Rekla sta ml, da Imata gori opraviti- — Drž. pravdnik: »Slišite, kaj ste si pa Vi mislili pri tem?« — Obtoženka: »Da imata od kake stranke kak denar tlrjatl«. — Državni pravdnik: »A tako! Mogoče ste sl tudi mislili, ko je Grad vrata odpiral, da ima ma-gacln tam! (Smeh.) Ob trfčetTt na 10, se ne hodi ljudi tlrjat, še manj pa tuja stanovanja s tajnimi ključi odpirat.« — Obtoženka nadaljuje:	»Jaz sem čakala spodaj
pri vratili. Ona dva sta šla gori. Videla sem kako je D. samokres prinesel, nisem pa nič sumila. Imela sem ga vedno za poštenega! Šele potem, ko sta prišla v drugič oba skopaj doli, oblečena v tujo obleko, sem videla, zakaj gre. Hotela sem ju Izdati, pa sta mi zagrozila, da me ustrelita, ali pa vsaj notri potlačita. — Predsednik- »No, ta Vam je rekel: »Tu ostani, pa zakašljaj, če kaj boli
— Obtoženka: »Ne, ni res.« — Obtoženec: »Tl sl ml rekla, da naj prinesem suknjič?«
— Obtoženka: »Cemu naj ml bo?!« — Obtoženec: »Dva plašča si oblekla!« — Obtoženka: »Nisem takoj vedela, da sta ukradena. Sele pozneje mi je prišlo na misel Ogrnila sem jih pa kar tako. ker je bilo mrzlo. — Nisem rekla, pojdi po suknjič.. Vedno sem pošteno živela, nikdar še nisem nič ukradla, no, sedaj sera žalibog tudi jaz na zatožni klopi. — Drž. pravdnik: »Zato gre, da ste bili vsi skupaj...! — Obtoženka »Ne pTiznam.«	*
Dokazovanje. O tern procesnem stadiju naj bo omenjeno samo to, da se Izpovedbe prič Marije Ogrin in Antonije Keršič s priznanjem popolnoma ujemajo. Marija Ogrit je trojico skrivaj opazovala. D-na ie navidez poznala. — Keršičeva izpove, da je bilo
V	Isto sobo vlomljeno, kakor leta 1922. — Prečltal se je v glavnem tudi policijski zapisnik, ki obsega 70 strani. Sholastika j« pri policiji mnogo stvari povedala, tako n* primer, da ji je njen zaročenec pravil, da si bo preskrbel dijamant ter bo pri kredita banki šipo prerezal itd.
Franc D. je bil že dvakrat zaradi tat vi-ne predkaznovan. V enem slučaju *.re tudi *a klobuk. Sholastika- ni predkaznovana.
nem zaP°ru sta od 21. marcu.
&>odba. Franc D, je kriv hudodelstva tatvine v prvih dveh slučajih, In se kaznuje 2i r IJlese^no 1“ poostreno ječo, glede slučaja z dne 22. lebruarja 1922 se pa oprosti. Shotastika K. je kriva hudodelstva ta« tvine v slučaju 19. marca t. 1. ln se kaznujte s 6 tedni leče. Ker *e ji preiskovalni zapoi všteje v kazen, je prosta.
Ta kazenska obravnava nam je nudila zanimivo sliko: Dva zaročenca po treh letih ljubezni pred kazenskim tribunalom. — Nastopala sta s tako akcentuiranim egoizmom, s tako brutalno brezobzirnostjo, da bi dva človeka, ki sta si popolnoma tul* se nastopala huje.,.
ŽRTEV BEDE tli za liter žganja Izdal dve potrdili o plačani trošarini.
Pripravnik finančne straže K. D. in posestnik F. K. sedita na zatožni klopi. Zagovornika sta gg. dr Žirovnik in dr. Pegan. Obtožena sta hudodelstva goljufije po §§ 197 in 199d k. z. — Stvar je sledeča:
Posestnik F. K. je kuhal žganje. Prišla mu je misel, da bi bilo dobro, ako bi nekaj tega žganja vnovčil, ker rnu ga za domačo porabo še vedno dovolj ostane. V tem slučaju pa je bilo treba plačati trošarino. Obrni! se je torej do svojega znanca, finančnega pripravnika K D. m ga vpra#al, bi li ne bil pripravljen mu preskrbeti par potrdil o Plačani trošarini, in bianco podpisanih seveda. Obljubil mu je zato, za enkrat liter žganja, za pozneje pa »še kaj v denarju*.
Finančni pripravnik Je vzel v pisarni med uradnimi urami dve po*rdi'i o plačani trošarini, ju opremil z uradno štampiljko in ponaredil podpis uradnika-kolega, ki je imel isti delokrog kakor on, samo za drug okraj. Ta listka je izročili Francetu K.-u, zakar je dobil obljubljeni liter žganja, češ, pozneje še kaj. F. K. je en listek izpolnil in prodal 25 litrov žganja, ne da bi mu bi-lo treba plačati trošarino. Stvar pa je prišla o priliki revizije v vasi D. na dan. Posledica je bila, da sta prišla današnja obtoženca v preiskovalni zapoT, kjer sedi financar že nad tri mesece.
Državno pravdništvo jn preganja radi hudodelstva goljufije.
Gospoda zagovornika ugovarjata In-kompeteneo deželnega sodišča, ter utemeljujeta ugovor s tem, da je v predležečem slučaju podan dejanski stan § 101 k. z. in ne § 197 in 201 k. z.
Po domače povedano: Gre z« zlorabo uradne oblasti.
Finančni pripravnik je bil v službi, stori je, kar je storil, v pisarni, med uradnimi urami. Vršil je ravno tako službo kakor P, čigar podpis je ponaredil. Stvarno je bil pristojen, krajevno ne, a to je irelevantno. — Zato predlagata zagovornika, da se sodišče izreče inkompetentnim.
Državni pravdntk predlogu ugovarja.
Sodišče adoptira stališče drž. pravdnima in predlog zavrne.
Zagovor obtožencev. Finančni pripravnik prizna v celem obsegu. Beda ga je zapeljala. Imel je 2400 kron mesečne plače. obleke pa nobene. odkaT je prišel iz vojne. »Dal mi je 1 liter žganja in oKjubfl, da dobim še kaj.« — Istotako odkrito prizna Fr. K.: »Prodal sem 25 litrov žganja. Da mi ni bilo treba plačati trošarine, sem en listek
izpolnil. V D. so pa pri reviziji spožnali po številki, da listek ni od prave obfasti.«
Zagovor advokatov. — Zagovornika vztrajata na stališču, da gre za § 101 k. z. bi ne za § 197 k. z. Dr. Žirovnik povdarja, da je bjl njegov klijent v slabih gmotnih razmerah, da ni mogel izhajati z mizerno plačo ter da je bil zapeljan. —
Dr. Pegan opozarja na to, da invo-lvi-rajo de lege ferenda taki slučaji, kakor je današnji, prav tako malo goljufijo, kakor na primer ribolov tatvini. Sklicuje se pri tem na ljudsko pojmovanje. Ljudstvo ne vidi nobene goljufije in nobene velike pregrehe v tem, ako kdo na tak način državo »obr-nažl«, temveč se samo smeje. —■ Zagovornika predlagata čim nižjo kazen, če de lege lata že oprostilna sodba ni mogoča. — Temu predlogu je sodišče s svojo milo sodbo ugodilo. — Sodba se namreč glasi: Oba obtoženca sta kriva hudodelstva goljufije po
35
EMRKFBliRROUHS:
TARZAN
SIN OPICE.
*ŠeI bom z vami iskat,« je dejal.
»Vem, da ste pripravljeni, mr. Clayton, toda ostanite rajši tu. Živ človek ne more zdaj Jane pomagati. Grem jo iskat, in če najdem njo, ki je bila nekoč moja draga hči, hočem stopiti pred stvarnikovo obličje. Nočem, da bi sama in brez prijatelja ležala v strašni džungli. Isto listje kakor njo, naj pokriva tudi mene in isti dež naj rosi tudi name in če je duh njene matere zunaj, naju bo našel združena v smrti, kakor naju je večkrat našla skupaj v življenju... Ne, sam jo pojdem iskat, ker je bila moja hči edino, kar mi je dragega ostalo na svetu,..«
»Jaz pojdem z vami,« je ponovil Clayton.
Stari mož je ostro premotril Claytonov energični, lepi obraz. Morda je zaslutil v njem ljubezen, ki jo je mladi mož gojil do njegove hčerke.
Doslej se je vse preveč pečal s svojimi uče-
nimi mislimi, sicer bi že davno opazil, da sta se oba mlada človeka bolj in bolj zbliževala med seboj. Zdaj se mu je naenkrat posvetilo v glavi.
»Kakor želite!« je dejal.
»Tudi na mene lahko računate,« je dejal mr. Philander.
»Ne, moj dragi, stari prijatelj,« je odvrnil profesor Porter. »Vsi ne smemo odtod. Zelo bi me skrbelo, če bi Esmeralda ostala sama v koči in vsi trije tudi ne bomo imeli večjega uspeha kakor en sam. Dovolj je že žrtev v tem strašnem gozdu. No — poskusimo, da vsaj malo zaspimo.«
Glas prirode.
Složno skupno življenje plemena velikih človeških opic se je ta čas, odkar ga je Tarzan zapustil, razbilo ob večnih prepirih in sporih. Terkop je bil krut, muhast kralj, da je več starejših in slabejših opic, nad katerimi je znašal svojo surovost, pobegnilo v notranjost džungle, kjer so našle mir in zavetje.
Končno je one, ki so ostale, pritirala neprestana Terkopova krutost v obup, da se je neka opica spomnila celo Tarzanovega svarila takrat, ko je odhajal.
Dejal je namreč: »Ce imate krutega poglavarja, naj ga ne napade nikdar ena sama, kakor
uvodoma citiranih paragrafih in se kaznujeta: finančni pripravnik z enim mesecem ječe, France K. pa s štirinajstimi dnevi ječe, Ker se mu preiskov. zapor šteje v kazen je za finančnega pripravnika kazen presta-na, F. K. pa prosi odloga nastopa kazni do 7. septembra t. 1., kar mu sodišče tudi dovoli. — Kazen je Izpadla torej skrajno milo, pred poroto pa bi fafla obtoženca skoro gotovo sploh oproščena. Zato sta, kakor omenjeno, zagovornika hote'a spraviti zadevo tja.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
običavajo to druge opice. Naj se mu zoperstavijo dve, tri ali štiri, potem bo že postal pohleven.«
Opica, ki se je spomnila tega modrega nasveta, ga je pripovedovala drugim in vse so so-glaševale ž njim.
Ko se je torej Terkop vrnil k svojemu plemenu, je bil deležen sprejema, kakoršnega ni pričakoval.
Komaj se je približal gruči, mu je skočilo pet orjaških živali nasproti.
\ dnu srca je bil Terkop podel strahopetec — Pri opicah so te stvari prav takšne kakor pri lju-deh; — boja, ki mu ni bil kos, ni niti sprejel, pač Pa je odkurii, kakor hitro je mogel in se skril v džungli.
Še dvakrat se je poskusil približati svojemu Plemenu, pa so ga vsakokrat napadli in pregnali. Končno je opustil svoj načrt in se besen vrnil v samoto.
Več dni je brez cilja romal naokrog in iskal slabotnejše bitje, nad katerim bi si ohladil svojo jezo.
Tako je bilo notranje razpoloženje te strašne človeške opice, ko je od drevesa do drevesa se poganjajoč ugledala v džungli naenkrat dve ženski.
Bila je baš nad njima, ko jih je odkrila.
Jane Porter jo je pa uzrla šele takrat, ko je veliko kosmato telo padlo poleg nje na tla in je
SPLOŠNA KNJIŽNICA |
1- K Albreht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str.
:: Na Bledu, izvirna povest, 181 str.
2. Rado Murnik--------------,  .....
3. L Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej
Brni.	Vez,
Din 12-- Dinir-
105 str.
4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
• * Fran Milčinski« Gospod Frldolin Žolna In njegova
družina, veselomodre črtice 1., 72 str .............7.	.
» 6. L Novfik: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, do-
slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str...........................
. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino pri-redila Utva, 111 str ............................. . .
• - E. Gaborfau: Akt Stev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str.
* fr- Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.
* J. h Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. .11. Pavel Golia: Peterčkov« poslednje sanje, božična
Povest v 4 slikah, 84 str................................
‘ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
,, 4 dejanjih, 91 str........................................
. 13. V. M Garifn: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str..........................................
»14 Dr. Karl Englli: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str..............................
„ 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperln, roman. prevel P. V. B„ 239 str...................................
»1® Janko Samec:. Življenje, pesmi, 112 str....................
> 17. Prosper Mdrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str.....................................
. 18. Jaroslav Vrhlickj'.- Oporoka lukovSkega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fran Bradač, 47 str. . 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str............
„20. Jul.Zeyer: Gompači In Komurasakl, japonski roman,
Iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 stT .........
» 21- frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic,H., 73str. ” k1 Tolstoj.- Krentzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik.............................................
"i?1 §°pht>kles: Antigone, žalna igra, posl. C.Golar, 60 str. »24. E L. Bulwer: Poslednji dnevi Pomoejfv, I. del . . .
»> 25. E. L. Bulwer: Posledni dnevi Pompejev, U. del (vtisku) „26. L. Andrejev: Crne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar,
£2 str....................................................
„27. Fran Erjavec: Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str ....................................
iti :	!
Znanstvena zbirka (veliki 8° format)
1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji -- prostora — času v luči relativnostne teorije, 52 str.
16— 12— 20 —
22— 17 — 26—
8-—	.	13—
6— . 11—
12-
22*-
24-
6-
17— 28— 30-11 —
12-- „ 17—
12—
10—
17—
15—
26— „32—
I št.
15—
15—
9—
16—
, 14— 8—
14—
9—
30—
12-
12-
„ 16—
, 21 — , 20—
, 14—
11—
22—
20—
13—
20—
14— 36—
17--
17-
23-.
?	Za	vsak	zvezek	je	računati	po	Din	—~80 poštnine in odpravnine.
Naročila
sprejema
ZfiBzna hnjigarna n Ljubljani, Marijin tra B.
bil strašni obraz in renčeči ostudni gobec komaj korak oddaljen od nje.
En sam presunljiv krik se je izvil iz njenih prsi, ) jo je divja roka zgrabila za ramo. Potem jo pošast potegnila proti zobem in jih je že hotela zasaditi v vrat, ko se je naenkrat premislila. '
Ko je Terkopa njegovo pleme pregnalo, j« obdržalo pri sebi njegove žene. Ker si je moral torej poiskati nadomestila, bi bila gola bela opica lahko prva žena v njegovi domačiji. Zavoljo tega jo ie lepo zadel na rame in se vzpel na drevesa. Namenil je Jani Porter usodo, ki je bila tisočkrai hujša od smrti.
Vodne turbine,
vsakovrstne in automatične regulatorje vse najnov. konstrukcije, izdeluje in dobavi}# pod ugodnimi pogoji
Inž. F. Schnelter
Škofja Loka (Slovenija)
Poseti inženirja, osnovni načrti in proraču^ brezplačno.
Umetna gnojila
prvovrstni rudninski super-fosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po naj nižjih konkurenčnih cenah dobavlja tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Zvezna tiskarna in knjigarna
Voilova ui. 1 v Ljubljani Marijin trg 8
v w	vw
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-Čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
Modema knjigoveznica.
iililekf
iii
»•»
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Naicenejše
strešno
kritjel
f
Na ieljo se pošlje takoj popit in ponudbal
JB35S2K
f
Združene opekarne: Ljubljana
preje Vidic-knez, tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
ZIDNO OPEKO
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20»asetf Din S—; vsaka nadaljna beseda 85 para s davščino vred.
Gmotno slabajilm slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
|{Prodam]|
lik
enonadstropna z gostilno In mesarijo v industrijskem kraju Slovani)#, tar masarlja na Hmt> »kam v prometnem kraju. Naslvo v upravi lista.
Pndai
eno bolj So pet vrstno harmoniko, tvrdke Lubas popolnoma v dobrem stanu. Pri Stefanu, Pot v Kožno dolino 34, Ljubljana.
Min ki
znamka »Puch« S HP ae ceno proda. Ogleda »e v trgovini Triaika cesta 4.
MMliT
(Lebr- und Handbuch) vezana, proda sa ceno Din 160 Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin
trg *■
jstanovanjal
lit Mi
vsako S 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami in vrtom v novi bili na periferiji mesta ae od-dasta. Naslov pri upravi Usta.
tonit
obstoječe is kuhinje la dveh do treh sob, s pritiklinami Uče mirna stranka v Ljubljani, »v, udi kje v bližini mesta na rlferiji se išče. Ponudbe pod ' iraa stotaka'1 na upravo Usta.
Pra uka
s posebnim vhodom v sredini mesta iščem. Ponudbe na Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Stari trg 21.
Lepe Mi
na periferiji — S sobi, kuhinja, kopalnica, vse pritikline -- se odda s koncem junija. Ponudbe z znamko za odgovor na upravo Usta pod „Lepo stanovanje'*.
Službe
liii.
ki znajo šivati posteljne Odeje (kovtre) na stroj, se sprejmejo takoj, Zagrebačka industrija po-piuns Zagreb, Gejeva 23.
Mirisiiija
absolventinja 2, razr. trgovske šole, »možna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, poštena, iz siromašne družine, zeli vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na deželi. Ima l1/, letno prakso s dobrimi referencami.
Vajena vseh dal v skromni domačiji, bi bila v Izven uradnem času lahko podpora gospodinji. Zajedno bi opravljala vsa pisarniška dela.
Začasno ref lektira samo na oskrbo v hiši. Pozneje po dogovoru.
Ponudbe na upravo Usta pod št. „11.001".	■
Min
iščem sa dopoldne v sredini mesta. Naslov pri upravi pod »Pesta etn ioa".
[nllanki nim
poštenih starišev, se sprejme takoj po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Pavel Bohinc, čevljarski mojster, Tržič št 126.
Mlad gek.
popolnoma samostojen išče službe za takoj ali pozneje. —• Ponudbe pod „Pek" na upravo lista.
eveat. trg. sotrudulk za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo Usta pod šifro ,.Agilen".
Mika li.
dobra, absolventinja »Slovenske trgovske šole-Iščnmestav Ljubljani. Gre »a par mesecev brezplačno. Ponudbe pod »Pisarniška moč" na upravo Usta.
nemško-francoskega, P® ® _ nosti tudi srbskega ^0T*jSCt denta, stenografa in etro)«P sa izvozno trgbvino Istotam se »prejme mlaj*' j„ vek, dober poznavaleo j5°°	,
vešč sušenju In kupovanju » Prednost Ima oni, ki um*,i,ti brc sušiti sadje in n»pf*VJ_^ „forinel»“ olupljene i,,v*''Mii. Hrana in stanovanje v . Ponudbe s spričevali « tevo plače je poslati ** Jovanovič, Valjevo, Srbu*1
Zuiia MiU.
žendarmerijski
mlad,
radi »ventuelae
»J1—	f#*
posnej	-j
nltve. Dopisi oej *'
pod „Srečna bodočnost-
upravo Usta.
Ddani oradiil
upokojen, (samec) srednje starosti s tehnično naobrazbo išče službe zastopnika ali upravitelja pri kakem industrijskem, kopališkem, aU večje ekonomskem podjetju. Ponudbe se prosi pod »Zanesljiv in uporaben« na upravo Usta.
verziraua v vseh pisarniških poslih, tudi v stenografiji in strojepisju išče primerne elužbe. — Ponudbe pod „Ve»toa“ na uprave Usta.
Razno
Prvovrstne
premoge
na drobno in debel® *® strljo in domač® k®*!*
dobavil«
po najugodnejših cen
plačilnih pogojih
Dom.
trgovina » pr*m08°f... Ljubljana. Wolf©va uUM-