REVIJA NOVE ZBOROVSKE-GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC LETNIK VI. ÍTEV 3 Pottminm MESTNA LJUBLJANSKA USTANOVLJENA LETA 1889 Telefon ¿t. 2016 (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 Poštne hranilnice račun štev. 10.533 USTANOVLJENA LETA 1889 Telefon *t. 2016 Stanje vloženega denarja nad 400 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilniČnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ „ZBORI" PEVSKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928 in 1929 se dobe vezani po Din 80'—, nevezani po Din 50-—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1930. Din 50'—. Partiture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pr upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. 59 ZBORI" HIB iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiinriiiiiiiB PJEVACKO DRUŠTVO „LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI revija nove horske glasbe. Izlazi šestu godinu. Godišnjaci 1926, 1927, 1928, i 1929 dobe se vezeni po Din 80'— nevezeni po Din 50-—. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1930 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kompozicija su u prodaji kod uprave' lista uz cjenu Din 1'— za 2 stranici. 02252116 VI. LETNIK Ti LIUBLIANA Številka 3 JHT^- Kija H JgV ll^R H 1930 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mescc Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko )amnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon., tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Mirko Kunčič: Ptiček in ptička Izza cvetja jasminove veje se ptička prelepa mi smeje, se smeje, mi gleda v oči. mi sladko, presladko žgoli: «Kdor hoče me ptičko imeti, mi mora prej srček ujeti. A v gajbico hipnih omam — ujeti se ptička ne dam!» Od daleč jo gledam, samevam, ji s pesemco zvon ko odpevam: «Oj ptička, oj dekle, ti. ti, počakaj, da se zvečeri! Sezul boin brž škornjice svoje, se splazil pod okence tvoje, prinesel zlat prstan s seboj — vanj, ptička, te ujel se nocoj!» Tzza cvetja jasminove veje se ptička prelepa mi smeje, Oj ptiček, o j fantič ti. ti. le pridi — bom tvoja vse dni!» Dr. Jos. Mantuani (Ljubl jana): O slovenski operi (Nadaljevanje.) Da-li so kdaj izvajali Deu-Zupanovo opero, nismo obveščeni tako, da bi ne mogli dvomiti niti v pritrdilnem niti v zanikalnem smislu. Mo je osebno prepričanje je to. da se je «Belin» resnično izvajal. Za tem prvim poizkusom je v slovenski operi pri nas občutna vrzel. Preveč je bilo pri sosednih narodih dobrih proizvodov te vrste, ki so se bili udomačili med Slovenci. Ni čudo. Naši pradedje so stali od vsega začetka, odkar je nastopila opera svojo pot na gledališki oder. pod vplivom italijanske, a pozneje v njeni smeri delujoče in razvijajoče se nemške opere. iNaše politične, gospodarske in družabne razmere tudi niso baš izpod-bujale niti pesnikov niti skladateljev, da bi zastavljali svoje moči in tratili dragi čas za tedaj tako problematično delo. kakor je bila slovenska opera. Morebiti je Dev-Zupanov poizkus učinkoval prej kot svarilo, nego kot vabilo. Kajti vsi glasbeniki so videli, da je bil Belin» napram italijanskim in nemškim operam pritlikavec v vsa- kem pogledu. Tudi taki, ki so bili slovenščine one dobe popolnoma zmožni, ali ki so. sloneč na Her-derjevih idejah o enotnosti in bratstvu vseh narodov, ali morebiti celo iz nejasnih lokalno-fol-klorističnih ozirov imeli nagnenje, skladati slovenske opere, so se posvečali rajši nemškim in italijanskim besedilom, ker so imeli tem potom več usepha. Takrat je bila nemščina jezik «boljših slojev» in italijanščine so bili vešči vsi omikanci. Kmalu po rojstnem letu «Belina» je stopila tudi francoščina v ospredje: ne zaradi zasedbe ali kot nje posledica, temveč kot jezik plemiških in najbolj omikanih slojev, ki so ga gojili skozi ves 18. vek. Vzlic temu kulturnemu stanju je pa bilo vedno še nekaj posameznikov širšega obzorja, ki jih francoske, italijanske in nemške ograje niso odvračale. da bi jih ne preskočili. A izrabljali so jih pa le vendar kot oporišče svojih teženj. Taki možje so bili razen Deva n. pr. prof. A. Supan-tschitsch, Ant. Linhart, Valentin Vodnik, baron Žiga Zois in še drugi, posebno bogoslovni pisatelji, ki so se prilično bavili tudi s pesmijo ali dramatiko, kakor Jurij Japelj. ki je prevel Metastasijev lihretto spevoigre «Artaserse» v slovenščino; uglasbil jo je leta 17">0. Leonardo Vinci. — Močen vpliv so imele pri nas B. Haqueteve razprave («Neueste physikalisch-politische Reisen in den Jahren 1788 und 1798 durch die Dacischen und Sarmatischen oder Nördlichen Karpathen», Nürnberg. 1790. posebno pa «Abbildung und Besehreibung der siidwest- und östlichen Wenden. Illyrer und Slaven» itd., Leipzig, 1802—180^). S temi so bili opozorjeni naši predniki na svojstva in zanimivosti pri jugoslovanskih plemenih, posebno na jezik, običaje in nošnjo. A še preden so prišli Hacquetovi spisi na svetlo, je že poskusil Anton Linhart na dramatskem poprišču uveljavljati posebnosti v slovenskem l judskem življen ju in nazi-ranju. Priredil je dve slovenski igri za oder — eno po nemškem, drugo po francoskem izvirniku: za samostojen polet ni še zaupal lastnim krilom. Prvo igro je priredil Linhart po veseloigri Jos. Richter ja «Die Feldmühle». Linhart se je seznanil z Richterjem na Dunaju. Svojo pretvorbo je primerno lokaliziral za gorenjske razmere na Kranjskem. Ta igra je prišla na oder 28. decembra 1789. — če ne že prej tudi. Zdi se. da ni še popolnoma zadostovala ¡pogrešali so petja. Linhart je storil kmalu korak dalje in priredil leta 1790. po Pierre A. C. Beaumarchaisovi veseloigri «La folle jour-nee ou Le mariage de Fiagro» — zopet s srečno lokal izaeijo — novo veseloigro «Veseli dan ali Matiček se ženi» v peterih činih, tokrat s pet- .jem, pri katerem so udeleženi vsi igralci. Bil je torej korak naprej proti operi. Ta veseloigra je visoko nad prvo («Županova Micika»); ti Linhart ni učakal njenega proizvajanja; umrl je že leta 1795., dočim je prišla igra na oder že pod popolnoma drugačnimi razmerami: šele 24. januarja leta 1849., potem, ko je bila tiskana že trikrat: leta 1790. (v Ljubljani pri Igu. pl. Kleinmayrju), leta 1811. v Vinc. Franula de Weissenthurn «Sag-gio grammaticale italiano-cragnolino» in 1. 1840., ko jo je dal ponatisniti Andrej Smole pri J. Blas-niku v Ljubljani. — Opažati je sploh v razvoju naše dramatike, da so bile — razen oper in operet — najbolj privlačne tiste igre, ki so imele tudi pevske točke. Po peterodejanki «Veseli dan» nastane kratek odmor, v katerem so nastopale italijanske in nemške opere in večina nemške igre. L. 1803. se pa pojavi zopet igra v slovenskem prevodu in spretni prireditvi: «Tinček Petelin če k». Izvirnik je spesnil Aug. Friedr. Ferdinand Kotzebue pod naslovom: «Der Hahnenschlag». Kdo ga je predelal in priredil za naše tedanje odnošaje, do sedaj ni dognano; nekateri smartrajo, da je bil to V. Vodnik. Kajti dr. j. ßleiweiss je našel v Vodnikovi zapuščini do 30 vrstic (verzov) te igre. pisava je Vodnikova, a to vendar še ne zadostuje, da bi se smela smatrati vsa igra za Vodnikovo delo. — Z druge strani mislijo na Jerneja Kopitarja, la zadeva bo še predmet globljega študija. Izvajali so pa igro leta 1803. otroci, in to baje prav dobro. Jezik je bolj uglajen— tako sodi tedanja ocena — kakor v Linhartovih komadih. Po tem dogodku slovenska beseda na odru zopet onemi. A veselje do p e t e besede, posebno do opere, se javlja venomer, ampak pisateljev, pesnikov in glasbenikov za to stroko ni bilo na razpolago. Segli so torej kratkomalo po nemških operah. Po 21 letih izvajajo v Ljubljani zopet opero, a sedaj v izvirnem nemškem besedilu: to je bila «A 1 i na», katere besedilo je spesnil Adolf Bäuerle, a uglas-bil jo je Wenzel Müller. Ta opera je imela za Ljubljano nekaj pomena, ker je otvorila vrsto specifično dunajskih umotvorov, katerim so sledili tudi tisti izmed naših domačih komponistov, ki so skladali, oziroma uglasbovali nemška besedila. Te moramo omeniti, dasi niso slovenske, a so umotvori naših domačinov ali vsaj takih, ki so se pri nas udomačili. Leta 1825. so peli v Ljubljani opereto «Die Strafbare n», ki jo je uglasbil Gašpar M a š e k, bivši kapelnik stanovskega gledališča v Ljubljani, a tedaj že učitelj glasbe na državni glasbeni šoli. Od istega Maška je tudi nemška opera «Em i na», izvajana leta 1827., in opereta «DieUnbekannten», uprizorjena leta 1829. Mašek je bil Čeh. a je je med našimi predhodniki udomačil in je kolikor toliko tudi čutil ž njimi. Ravnal se je pa vendar po tedanjih ljubljanskih razmerah, ki so stavile še vedno nemščino na prvo mesto in so dajale prednost italijanščini v operi. V tem pogledu tudi francoska okupacija ni imela znatnega vpliva. To dejstvo se je pokazalo tudi pri slovenskem domačinu Juriju Mihevcu (1805—1828). Po svojih srednješolskih študijah se je preselil na Dunaj in se ondi posvetil glasbi. Najbrž je bil že v jeseni v avstrijski prestolici. Presenetljivo je. da je mogel že leta 1826. spraviti kar tri operete na oder gledališča v II. okraju (Leopoldstadt). To so bile «D as Kind der Fee», — «Ein treuer Diener» — in Die Radikalkur». Takoj nastopno leto so peli Mihevčevo opero «Das Reim-s p i e 1». Potem je obmolknil na dunajskem odru, najbrž zato, ker je bil odšel na Ogrsko. Leta 1833. se pa spet pojavi na Dunaju z opero «Recht behalten die Planete n». Od te opere imamo v Ljubljani uverturo, večinoma glasove v starih prepisih; iz teh je sestavil partituro g. Koželj, izvajali so jo pod vodstvom prof. E. Adamiča leta 1925. in 1927. — Zadnja Mihevčeva opera «Die Masken» je prišla na dunajski oder leta 1840.; imela je največji uspeh, dasi ni bila največja: izvajali so jo tudi v nemškem inozemstvu. Dasi so bile te Mihevčeve opere in operete nemške, se je vendar razširilo poznavanje dejstva, da Slovenci niso brez takratne sodobne glasbene kulture, v širše kroge, tudi v inozemstvu, ker je Mihevec rad poudarjal v naslovih svojih glasbo-tvorov, da je doma v Ljubljani, v Iliriji. Omeniti bi bilo še melodrame «Die Gründung Laibachs oder das Frankenlager am Laibachfluss e», ki se je izvajala v Ljubljani leta 1826. Do sedaj ni ugotovljen niti pesnik niti glasbenik. V delu samem je pa zanimivo dejstvo. da je zamišljeno za Ljubljano in da nudi lokalno-zgodovinsko epizodo. Vse te nemške igre (opere, operete, melodrame) so bile postojanke, ki so pripravljale slovenski operi pot do samostojnosti.1. In ta je bila dokaj trnjeva. Odpraviti to trnje je pomagal tudi politični razvoj. Leto 1848. je odvzelo najhujši pritisk. In takoj zastavi na gledališkem odru spet slovenska beseda: boječe sicer, a pojavi se. Na oder so spravili staro veseloigro «Županova M i c i k a», torej komad, ki je bil v naprej dovoljen in potrjen. Vendar to ni bilo več dovolj. Še isto leto so spravili na oder novo burko «Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec», torej snov, ki so jo pri nas tudi nekoliko politično pobarvali. Izvirnik je spisal J. N. Štepanek pod naslovom «Čech a Nemec». Prevel je igro prof. I. Kleemann s pomočjo J ur ja Kosmača; dr. J. Bleiweiss jo je potem popravil. Igro so oriredili s petjem in napeve je zložil Jurij F1 e i š m a n. Dve leti pozneje (1850) se je pojavila izvirna slovenska opereta Miroslava Vilharja «Jamska Ivanka». Ta spevoigra je bila sprva spesnjena v nemščini: «Johanna von Luegg». A Vilhar je sam besedilo prevel in priredil v slovenskem jeziku ter je tudi sam uglasbil, t. j. napisal je napeve in jih harmoniziral; spremljajoče glasbilo je bil klavir. A ko se je Slovensko društvo zavzelo za uprizoritev v gledališču, jo je pa izročil vojaškemu kapelniku J. Schantlu, da jo pregleda in instru-mentira. Tako je nastopila «slovenska» dramatična glasba pač na svoje nožice, a hodila je prve korake ob roki svoje dojenice, splošne evropske glasbe. Vilhar (1818—1871) je pozneje prirejal gledališčne igre («Detelja», «Župan», «Poštena deklica» in «Pomota»), a do druge operete ali celo opere se ni povzpel. To vrzel je pozneje izpopolnil njegov sin Fran Ser. Vilhar (1852—1928). Kakor da se je utrudila slovenska muza, je dra-matska glasba zopet prenehala snovati nove umotvore. Šele po štirinajstih letih se zgane znova, a pozabila je biti izvirna, ker nismo imeli niti libre-tistov niti dovolj izvežbanih glasbenikov za take zadače. Leta 1864. smo dobili opereto «Tičnik». Izvirno besedilo je napisal nemški dramatik Aug. Friedr. Ferd. Kotzebue pod naslovom «Der Käfig», prevel ga je Bogoslav Rogacki (= M i -h a e 1 Lendovšek), a uglasbil dr. B e n j a m i n I p a v i c. Pri tej opereti smo prišli za korak dalje; četudi je besedilo nemške mentalitete, je glasba kolikor toliko izvirna, dasi je pod vplivom tedanje na pol romantične, na pol italijanske eklektične smeri. Ima pa vendar tudi dokaj polj udno-slovenskili motivov in napevov. Po presledku šestih let se pojavi (1871) zopet nova opereta «Pred lovsko koč o», mala enodejanka, ki jo je spisal I. Hausmann, a prevel Jos. P o d m i 1 š a k. Čigava je glasba, nisem še mogel ugotoviti, vsekakor pa ni potekla iz slovenskega peresa. Vidi se na tem slučaju, da zanimanje za dramatsko glasbo noče več zaspati in se vedno spet pojavlja, včasih precej energično, tako. da seže po primernem tujem umotvoru in ga priredi ali prilagodi našim razmeram. Kakor smo videli že ponovno v tem orisu, se ponavlja slučaj, da se pojavi po enem ali več prevodih zopet slovenski izvirnik; tako tudi sedaj. Leto 1872. nam je prineslo izvirno slovensko opereto, morebiti najboljšo v narodnem p o g le d u, to je «Gorenjski slavček». Besedilo te izvirne dvodejanke je spisala Luiza P e s j a k o v a. Uglasbil jo je Čeh Anton F o e r -ster, stolni kapelnik. Pobudo mu je dal razpis nagrad deželnega zbora, oziroma odbora z dne 3. februarja leta 1870., št. 4637, v katerem je bila nastavljena nagrada 200 goldinarjev za opereto. In Foerster je tako izborno zadel naš narodni ton, da je bil edini, ki so mu prisodili nagrado. Libretto se po mislih opira na dejanje francoske opere Postillon de Lonjumeau» (ugl. A. Ch. Adam), a je dokaj spretno lokaliziran na našo Gorenjsko. Pozneje pa je besedilo odersko-telinično popravil E. Züngl. V novejši dobi so vsebino razširili na tri dejanja in tako se danes še izvaja. Štiri leta pozneje (1876) je dobil slovenski oder spet novo, izvirno o p e r e t o z naslovom «Č a -r o v n i c a». Besedilo je spisal Jakob Alešovec, uglasbil Anton S t ö c k l.7 Dr. Stanko Vurnik (Ljubljana): K vprašanju objektivne glasbene kritike (Konec.) Vprašajmo se sedaj po umetnostni kvaliteti skladbe. Estetska kvaliteta je čisto gotovo tu, recimo ji potencialna kvaliteta, to je tisto dejstvo, ki skladbo sploh za umetnino napravi, ne- 7 Anton S t ö c k 1 je danes pri nas precej pozabljen glasbenik; a bil je pravi Selfmade-man na poprišču muzike. Rodil se je v Ljubljani leta 1851. kot sin ljudskošolskega učitelja. Učiteljski poklic si je izbral tudi on sam. Glasbe se je učil na učiteljišču pri Antonu Nedvedu, orgel pri Ant. Foersterju, violine pri H. Gerstnerju. Po dovršenih študijah na učiteljišču je deloval kot učitelj v Krašnji. a pri tem nadaljeval glasbene študije v Filharmonični družbi v Ljubljani. Potem je popustil učiteljevanje in se posvetil glasbi. Leta 1882. je šel v Zagreb kot violinist gledališkega orkestra. Postal je nato učitelj klavirne igre, pozneje tudi teorije glasbe, harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja in zbo-rovega petja. Umrl je po dolgem bolehanju dne 27. decembra 1902. glede na to, ali je skladba antična ali renesančna ali romantična, umetnina je, to morda izvira že iz estetske harmonije formalnih in vsebinskih podlag čisto mehanično. O drugi vrsti kvalitete, o aktualni kvaliteti govorimo, če pravimo, da je romantik u koral nekaj nerazumljivega, če impresionist od klasične glasbe nič nima, z eno besedo recimo: srednjeveškemu svetovnemu nazoru odgovarja srednjeveško lepotno naziranje in temu srednjeveška forma, renesančnemu zopet nekaj drugega, baročnemu še nekaj drugačnega itd. in tako smo pri onem «panta rei»: boj starih in mladih. Kar so stari smatrali za umetnost, to njih sinovi že negirajo in ustvarjajo lastno estetsko zgradbo, da jo bodo podrli vnuki. Potencialna umetnina torej je očetu tudi aktualna, sinu pa je nerabna, ker mu ni več aktualna. In tukajle smo dospeli do nekega ključa in jedra zamotanega problema. Razvoj zahteva vsako minuto svežih sil, ki ga poženo dalje, in kultura ne stoji niti za leto dni. Danes je svet v tem svetovnonazornem taboru, ima o Bogu in svetu tole mnenje, mlajša generacija že vse to ovrže in postavi svoje naziranje in z njim nov lepotni ideal. S tem je treba računati objektivnemu motrilcu umetnosti, zakaj to je dejstvo. Nikoli ne boš starim dopovedal, da so zaostali in šele grade zgradbo estetske kulture, ki je že davno podrta in stoji že nova na nje ruševinah; nikoli ne boš dopovedal mladim, da njihove sveže sile, ki stopajo na mesto preživelih se kulturnih sil, niso edino aktualne. Toda ta proces je zakon in računati je treba z zakoni. Če je torej vsemu temu tako, potem, bralec, kaj je več vredno: ali klica za nov, svež razvoj, ali to, kar služi današnji razvojni stopnji kulture in umetnosti, ali pa morda ono, kar se slepo ponavlja, zadržuje razvoj, služi že davno preživelemu, premaganemu kulturnemu stališču? Odgovor gotovo ni težak: za razvoj je prvo važneje. In kaj je življenje drugega kakor neprestani razvoj? «Wer rastet, der rostet», tale rek eminentno velja v kulturnem življenju. Evo, vidiš, kvaliteta tiči v tem. da si neprenehoma «mlad», na čelu kulturno naprednega razvoja se boreč, in laž je, da starejši ljudje po naravi morajo zaostati. Poznani nekega Beethovna, Wagnerja, Goetheja, Michelangela, Bernini ja, Dostojevskega, Brianda; vsi so bili morda že davno sivi, pa so bili do smrti mladi in niso zaostali, kakor klonejo slabiči in lenuhi. ki jim napredna kritika venomer očita: Sijajno si, brat; izšil krinolino in mojster si med krojači. Toda, brat — naše dame vendar rabijo ozkih in kratkih kril, ali ne vidiš? Izborno si, brat, zadel v tej skladbi lirsko tragiko genljivo počenega srca zavoljo dekleta, toda, brat! Ali ne vidiš, da danes za take budalosti nimamo več solz, nego smeh? Muziciraj, kaj pa le vzdihuješ? Tako sva. bralec, dospela tako daleč, da vem, da morava kot objektivna kritika imeti v rokah neko sodobno kulturno merilo za mer jen je sodobne umetnosti in soditi ne po tem, kar se nama «zdi», nego po tem. koliko tale ali ona nova skladba pomeni za naše današnje kulturno življenje. Že te pa vidim, ljubi muzikantar in umetnik, kako vpiješ: jaz sem svoboden umetnik in skladam kar hočem, kaj mi mar vaša prokleta merila! Prav imaš. Nihče te ne sili biti zelen ali rdeč. Toda, sam praviš, da subjektivnega kritikarja ne maraš, ker sodi kakor se njemu zdi in ne kakor se tebi ali drugim zdi. Vidiš, na drugi strani pa je neizpodbitno, ker sva dognala, da je treba umetnost meriti s kulturnim merilom in da je kvaliteta ono, kar brani sedajle živečo kulturo, ali pa klica bodočnosti. Delaj, kar hočeš, mi bomo vedno to, kar boš napravil, sodili, in sicer v koliko je tvoje delo ali nov kamen v zgradbi današnje kulture, ali pa hrana že mrtvi kulturi. To pravico imamo, in si je od tebe ne damo vzeti, amen. In sedaj gre ravno za tisto «kulturno sodobno meril o», tisti vatel, ki bo pokazal, koliko te je, toplomer, ki bo pokazal ali tvoj genij ali pa domišljavo ničlavost! Torej, recimo, prijatelj, da si ti «objektivni» kritik. Kajboštidanes, 1. 1930., zahteval od komponistov? Kdo pa sploh ve, kaj mi danes od kulture in umetnosti sploh hočemo? To je namreč odločilno. Tisti-le hribovski čevljar, ki s kulturo nima absolutno ničesar opraviti, gotovo ne ve. Niti vsak profesor grščine ne, če ni pogledal drugam kakor v slovnico, in še manj ta ali oni učitelj petja ali prstnega reda na klavirju ali kdorkoli morda tudi ne. Samo kdor z bitjem in žitjem zajema iz kulture, gre s časom naprej in kultu-ropoznainjoimavsebi — kultura ni samo ovratnik ali znanje nemščine ali kontrapunkta, nego z eno besedo, poznanje in orientacija več ali manj v vseh glavnih kulturnih vprašanjih, znanosti, umetnosti, politiki, verstvu itd. — samo oni ti lahko pove, kaj je naši kulturi za napredek treba, in samo oni ti lahko pove, ali k o m p o n i r a j j o k a v o s t, ali ušesno ugodje ali pa etično i de j nos t. Tu-le smo v glavnem problemu objektivne kritike. To-le je principialnega značaja. Sedaj pride izkoriščenje metode, katero si je pa treba prisvojiti. Kdo ve. katera glasbena forma odgovarja takšnemu in takšnemu svetovnemu nazor vi. estetskemu hotenju, lepotnemu idealu? Vidiš, tu je pa treba poznanja, enkrat glasbene tehnične slovnice, kar je pa še najmanj. Tudi zelo orientiran moraš biti glede produkcije m poznati zgodovino in sedanjost; to tudi še ni dosti. Biti moraš dalje vsaj nekaj esteti-čarja in umetnostnega filozofa z metodo in potrebnim analitičnim in sistematičnim aparatom, biti moraš vsaj nekoliko temeljit in vsestranski opazovalec objekta, brez tega nikakor He gre in če si sicer najboljši operni pevec sveta ali pa ravnatelj njujorške baletne akademije ali celo virtuoz na cello. To so pa stvari, za katerih razlago je načelni okvir tega članka preozek. Knjig za študij je dovolj. Ena izmed n a j p o g I a v i t n e j š i h za li t e v, ki jih stavimo na «objektivnega kritikarja», je pa ta. da mora biti — poštenjak na j ideal-n e j š e g a kova, ki mu neusmiljeno gre zči napredek umetnosti, tako zelo neusmiljeno, da z nebeško slastjo pusti deževati pljunke absolutne večine na svojo glavo in prosi ljubegaBogca le to, da bi bil od sile tepen on. krit i k, samo da bi potem rasla kvaliteta in venel le plevel. Tako m i s 1 i m. da povsem objektivna kritika sodobne produkcije res ni čisto dosegljiva, da pa je dolžnost vsakega kritikarja, da stremi po dosegi vsaj maksimuma tega, kar je mogoče doseči. To se doseže s pobijanjem s u b j e k t i v i t e t e v sebi in s stremljenjem po objektivni sodbi. To stremljenje je znanstvene pa etične in kulturno filozofske narave invodi neprimerno višje k resnici kakor pa n a j b o 1 j š a subjekti v na sodba. Absolutno resnico pa doseže samo — dal nam Bog katerega takega! — genij. Opera Kot najvažnejši glasbeni dogodek v naši operi od novega leta do ravnokar uprizorjene^ operne farse Bravničarja «Pohujšanje v dolini šentflor-janski» sme veljati Šafranek-Kavičeva glasbena drama «H a s a n a g i n i c a». Komponist je za ljubljansko predstavo glasbo predelal ter tako pri premi jeri kot pri vseli nadaljnjih ponovitvah «Hasa-naginice», žel vedno nove in nove, a kar pomeni največ, tudi zaslužene uspehe. Po vojni je «Tlasa-na g i niča» prvo domače operno delo. ki je na ljubljanskih opernih deskah doseglo trajen, globok umetniški vtis in uspeh. «Hasanaginici» so pripomogli do tega izrednega uspeha v prvi vrsti T h i e r r y - K a v č n i k o v a. Križaj in dirigent Polič. Od italijanskih oper smo slišali Verdijevo opero «Emani», ki zahteva, kakor tudi pozneje podana Bellinijeva Norma», odličnih specialno pevsko-tehnično izvežbanih pevcev. «Normo» je kreirala Špeharjeva iz Zagreba. Takih pevcev, žal, letošnjo sezono v naši operi dosti nimamo, zato obe deli nista imeli zaželjenega velikega uspeha. Vzbuditi pa predvsem ni mogla zanimanja publike obledela, našemu času nerazumljiva, da, mestoma dolgočasna in prazna snov obeh del. To pa je bilo od novega leta do danes tudi vse, kar smo novega slišali. Od prejšnjih oper je šlo preko odra dovolj stvari. Imeli smo impozantno, a predolgo «Val-kiro», «R i g o 1 e 11 a» z Vesel-Pollo. imenitnega «Š v a n d o - d u d a k a», ki se silno naslanja na Smetano in ki ga na češkoslovaških odrih nekam malo «obrajtajo»; pač pa žanie po nemških odrih ogromno priznanja. V operah «Glumači» in «T o s ca» smo slišali tenorista bratislavske opere H ii b n e r j a, ki menda ponujanih pogojev za vstop v našo opero ni sprejel, dalje «C ar men» in «M i g n o n» z gostom-pevko g. Amando L i b e r t s - R e b a n o v o, v «B o b e m i» in «B u 11 e r f 1 y» je gostovala G j u n g j e n a c, primadona beograjske opere, prijetno nas je iznenadila tudi izpopolnivša se Stal-ler-Stotterjeva v «Glumačih». Na novo podane Kogojeve «Črne maske» letos, žal, nimajo onega hrupnega vtisa, kakor ga je obetala pre-mijera, tudi «jonny svira», ki smo ga zopet slišali, ni kdovekako zainteresiral. Vse naše operno delovanje do zadnjega časa je stalo pod vtisom repertoarne zadrege, pod bremenom tenorskega in sopranskega vprašan ja. Ravnokar pa smo dobili na oder domačo noviteto, B r a v n i č a r j e v o operno farso «Pohujšanje v dolini š e n t -11 o i- j a n s k i» na Cankarjevo istoimensko dram- sko farso, ki je imela ob premijeri tudi močan, predvsem zunanji uspeli. O nji spregovorim prihodnjič. Veselo in živahno se je razvijala opereta. Slišali smo melodi jozno «B e n e š k o n o č», vedno zabavno «Grofico Marico». «Poljsko kri», privlačnega «T i č a r ja», «N e t o p i r j a», «C i g a n a barona», «Pri treh mladenkah» itd., enkrat ali dvakrat z gostoma Lubejevo, z Bratu š o m, sicer pa z živahnim domačim ansamblom. Imeli smo dvoje zanimivih baletnih gostovanj: špansko baletno grupo «E s c u d e r o» ter gostovanje delnega baleta dunajske državne opere. Razočarala nas je pa ruska «Sin ja ptica». Medtem pa je vstal v Ljubljani hud konkurent slabe opere in operete, «zvočni film», ki je pojedel pičel kruh kinomuzikantom in odtegnil operi dokaj obiskovalcev. —č. Koncerti Akademija maturantov Srednje tehniške šole v Ljubljani. Pod pokroviteljstvom bana inž. Dušana Serneca so pri-redili maturantje Srednje tehniške šole v Ljubljani 3. maj-nika zvečer v Unionu akademijo s sledečim programom: 1.) Nagovor maturantov; 2.) Narodna himna: 3.) Potpuri iz opere «Faust» (orkester); 4.) jerebov dvospev «Lahko noč» (brata Stane in Bojan Lumbar); 5.) Župančič «Žebljarska» {deklamacija); 6.) Rott: «Očenaš» (mešani zbor dijakov in dijakinj); 7.) Čajkovski: «Chansonetta» (igral na gosli Vrtač-nik, spremljal pri klavirju Borštnik); 8.) Chopinov valček (Borštnik); 9.) Pahor: «Na poljani (solo Stane Lumbar)); 10.) Narodni: «Se davno mrači» in «Ilodi Micka domov» (mešan zbor); 11.) Pavčič: «Pred durmi» (solo Bojan Lumbar); 12.) Hoffmannove pripovedke (orkester). Akademija, ki je bila zelo dobro obiskana, je pokazala lepe glasbene zmožnosti našega dijaštva. Tako orkester kakor številni mešan zbor pod vodstvom Venturinija in vsi solisti so izvršili svojo nalogo zelo častno. Ves čisti dohodek je bil namenjen ekskurzijskemu fondu maturantov. Naj bo ta akademija v spodbudo tudi drugim šolam! Koncert pianistke Kosovelove. V petek 2. majnika 1.1. je priredila v dvorani Filharmonične družbe koncert klavirskih skladb naša primorska rojakinja Karmela Kosovelova. S prav simpatično igro in poglobljeno interpretacijo si je osvojila simpatije poslušalcev. Veseli nas, da imamo po smrti naše Dane poleg Poženelove, še Kosovelovo. dve mladi umetniški moči, ki utegneta izpopolniti vrzel med slovenskimi pianisti in ki se ukvarjata s tem nehvaležnim, premnogokrat spodtike in uničujoče kritike polnim poklicem. Koncerta pevskega zbora UJU. V proslavo petletnice obstoja in delovanja in v proslavo desetletnice, odkar je pevo-vodja učiteljskemu zboru Srečko Kumar, je priredil pevski zbor UJU v Ljubljani 11. majnika dopoldne mladinski koncert, naslednji dan zvečer pa slavnostni koncert. Zbor je izvajal pesmi, ki jih je imel na repertoarju na svoji turneji po Češkoslovaški. Zbor se je po izredni disciplini in glasovni kvaliteti članov izkazal kot prvovrsten zbor. Izvajalci kakor pevovodja so želi spontanne aplavze. Ob njihovem jubileju jim tudi mi kličemo: Floreant et crescant! Ameriško-jugoslovenski večer. 9. majnika zvečer sta priredili v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani večer jugoslovanskih in ameriških pesmi Miss Elleonora Coock kot solistka in Miss Camilla E d v a r d s kot pianistka. Program je obsegal slovenske, hrvatske, srbske, poljske in češke narodne pesmi, drugi del sporeda pa so tvorile ameriške pesmi, pesmi plantaže in jazz. Prireditev, še posebej z ozirom na to. da je solistka nastopala v raznih narodnih kostumih, je bila več kabaretnega značaja, dočim o kakšnih umetniških vtisih sploh govoriti ne moremo. Dobrodelni koncert v prid počitniškim kolonijam. Na pobudo soeialno-političncga odseka mestnega magistrata ljubljanskega, se je vršil v veliki dvorani Uniona v maju 1.1. koncert, čigar čisti dobiček je bil namenjen počitniškim kolonijam ljubljanske občine. Človekoljubnemu apelu v korist naše zdravja potrebne zapuščene dece, so se takoj odzvali pevski društvi «Ljubljana» in «L j u b 1 j a n s k i Zvon», kot solisti pa Lovšetova in Medved-Šker-1 j e v a ter operni pevec Julij B e t e 11 o. Koncert je bil zelo dobro obiskan in sta se navzoča publika kakor izvajalci zavedali popolnoma svojih karitativnih obzirov in dolžnosti do naše dece, za kar jim bo gotovo iz srca hvaležna. Koncertne prireditve Matičarjev. Koncertni zbor ljubljanske Glasbene Matice je koneertiral 8. majnika v Novem mestu. Program je obsegal pesmi, ki jih je Matica pela na svoji zadnji turneji. Koncertu je prisostvoval tudi skladatelj dr. Schwab iz Celja, ki je bil deležen z zborom rom vred živahnih ovacij. — Matični kvartet pa je priredil 3. majnika zvečer pod okriljem Rdečega križa koncert v Slovenski Bistrici, naslednji dan pa v Mariboru. Peli so po-največ starejše skladbe Mirka, Svetka, Foersterja, Deva, Adamiča i. dr. Po poročilih sodeč, je bilo izvajanje vzorno in so pevci dokazali upravičenost svojega renomeja. Le Maribor je posvetil posetu Matičnega kvarteta malo pozornosti. Koncert celjske «Svobode». V mali dvorani Celjskega doma je priredilo pevsko društvo «Svoboda» v Celju v soboto 10. maja 1.1. koncert pod vodstvom pevovodje skladatelja Cirila Preglja. Zelo uspeli koncert je pokazal lep napredek zbora. Zbor šteje 41 pevcev. V nedeljo 18. maja so gostovali v Štorah pri Celju. Varaždinsko pevsko društvo «Tomislav» je priredilo pod vodstvom prof. Ernesta Krajanskega dne 7. maja 1.1. večer sodobnih jugoslovanskih skladateljev. Na sporedu so bili zastopani Krsto O d a k, Josip S 1 a v e n s k i, Antom L a j o -v i c, Slavko O s t e r c, Anton Dobronič in Zlatko Gr-g o š e v i č. Zbor Tomislava šteje 70 članov, je v odlični formi in ga štejemo med najnaprednejše zbore naše države. Novosti Jurij Fleišman: Nape vi iz Grlice in Besede. Za samospeve s spremljevanjem klavirja priredil prof. dr. Pavel Kozina. II. zvezek. Samozaložba. Cena izdaji 25 dinarjev. Dobi se v vseh knjigarnah. — Prof. dr. Pavel Kozina nam je livaležno osvežil spomin na napeve Fleišmana in Padovca, jih je odel v lepo, prijetno obleko ter nam jih podaril v dveh zvezkih. Drugi prinaša pet napevov: štiri Fleišmanove in enega Padovčevega s prav spretnim, ne težkim klavirskim spremljevanjem. Dostopni so srednjemu glasu, edino zadnji je pisan za visoki glas. Izdajo je krasno avtografiral Ferdo Juvanec, lično litografirala tvrdka Čemažar in drug. Naši solisti in solistinje bodo teh pesmic gotovo veseli. Priporočamo jih! Narodne za moški, mešani in ženski zbor. Priredil Marko B a j u k. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna, natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena zvezku 14 Din. Zvezčič obsega 10 narodnih, 3 za moški, 4 za mešani in 3 za ženski zbor preprosto, pa učinkovito prirejenih pesmi, petim so posrečeno vpleteni samostojni solospevi. Zbirko, ki je izšla v priročni, žepni obliki, vsem zborom toplo priporočamo. Dr. A. Dolinar: Dva venčka narodnih pesini za mešan zbor. Samozaložba. Cena partituri 12 dinarjev. Dva šopka manj znanih, oziroma še ne harmoniziranih slovenskih narodnih pesmi, ki jih je že opetovano z lepim uspehom prepevalo glasbeno društvo «Ljubljana» pod prirediteljevim vodstvom. Peli jih bodo pa tudi drugi zbori. Vasilij Mirk: Deset povesti za našo klavirsko mladino. Založilo in izdalo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Cena partituri 20 dinarjev. Podobnih komadov naši klavirski mladini res manjka. Starši naj jo razveselijo s temi lepimi lepimi narodnimi motivi, ki jim je prireditelj vzorno dal obliko rondojev. Zorko Prelovec: Album slovenskih narodnih pesmi. Za srednji glas s klavirjem. Cena partituri 30 dinarjev. Zorko Prelovec: Nageljni rdeči. Moški zbor z baritonskim solo. Založilo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Peven, ne težek zbor, ki občinstvu zelo ugaja. Le dobrega baritonista zahteva. Zorko Prelovecs 6 narodnih pesmi za srednji, oziroma nizki glas s spremljevanjem klavirja. Cena partituri 25 dinarjev. — Obe izdaji sta naprodaj v vseh knjigarnah. P. Hugolin Sattner: Mašne pesmi za mešan zbor. Drugi, oziroma četrti natis. Op. 40. Založila Jugoslovanska knjigarna, natisnila litografija Čemažar in drug. Cena partituri 40 dinarjev, glasovom po 6 dinarjev. Da so se te mašne pesmi na vseh naših cerkvenih korih zelo priljubile, dokazujejo opetovani ponatisi, zato jim ni potreba posebnega priporočila. Zapojmo Mariji! 18 Marijinih spevov za mešani zbor, deloma z orglami, zložil Stanko Premrl. 11. pomnoženi natis. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 36 Din, glasoviru po 5 Din. Tudi tem pesmicam ni treba našega posebnega priporočila; priporoča jih II. pomnoženi natis. Pet postnih pesmi. Za mešani zbor in orgle zložil Anton J o b s t. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena partituri 20 Din. V teh resnih pesmih kaže skladatelj v izrazu, obliki in zlasti v harmonijah znaten korak v napredku. Spremljava bo pa za organiste dokaj trd oreh. — Pa se naj ga nikar ne ustrašijo streti! Roži Mariji. Petnajst cvetic iz naših goric. Za mešani zbor uglasbil Alojzij M a v, C. M. Cena partituri 10 dinarjev. Izdaje nismo prejeli v oceno, poznamo jo le iz izložbenega okna Jugoslovanske knjigarne. Razno P r e s v i 11 e m u v 1 a d i k i DR. ANTONU BONAVENTURI JEGLIČU našemu ustanovnemu članu, odličnemu sinu slovenskega naroda in velikemu narodovemu dobrotniku, ki je imel vsikdar razumevanje za našo glasbeno in pevsko kulturo, bil njen spoštovatelj in podpornik, kličemo k njegovemu osemdesetemu življenjskemu jubileju: Na mnoga leta! Pevska društva, pozor! Po predpisih novega zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 23. januarja t. 1. v Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 24 morajo vsa društva pred izvedbo koncertov prijaviti svoj repertoar in iz-poslovati dovoljenje izvajanja. Polnomočni zastopnik Udruženja južnosl. muzičkih autora je za dravsko banovino Ciril Tavčar, Grajska planota 1, Ljubljana. Dokler se ne bodo plačila za izvajanje p a v š a 1 i r a I a, dotlej v lastnem interesu pošiljajte na zgorajšnji naslov sporede svojih prireditev, da se izognete kazenskim posledicam po § 48 zakona o zaščiti avtorskih pravic. UJMA začne zakon izvajati s 1. junijem 1950. Torej pozor! Rado šturm — petdesetletnik. Predsednik glasbenega društva «L ¡ubija n a» Rado Š t u r m, popularna osebnost v pevskih krogih in najstarejši aktivni član društva, je praznoval v nedeljo 18. majnika svoj petdeseti rojstni dan. Dragemu pevskemu tovarišu kličemo: «Na mnoga leta!» Občni zbor «Slavca» v Ljubljani. V maju 1.1. se je vršil v društvenem lokalu v Simon Gregorčičevi ulici občni zbor pevskega društva «Slavca» v Ljubljani. Po običajnem pozdravnem govoru predsednika Ivana flladnika so sledila poročila tajnika, blagajnika, revizorjev in pevovodje. Pri volitvah v novi odbor so bili izvoljeni: Ivan Hladni k, predsednik; Cene J a liči ga j, podpredsednik, Boris R o š, tajnik in zastavonoša: Franc Mer še, blagajnik; kot odborniki pa: Mirko Berginc, Friderik K r a i n e r, Drago Dernovšek, Srečko^ Zupančič, Ivan Nered, Stane K o v i č, Lojze Zupančič, Mate I v č e v i č, Ruža R o -š e v a, Mira O t r i n o v a in Pavla K o p r i v č e v a. Kot računska pregledovalca pa Edi II o f 1 e r in Nande Bizjak. Navzočemu častnemu predsedniku Ivanu D r a ž i 1 u, ki je član od ustanovitve (torej polnih 47 let) so priredili navzoči burne ovacije. Tako stopa «Slavec» v novo leto društvenega delovanja in mu želimo v njegovem kulturnem stremljenja lepih uspehov! Odmevi bivše tržaške Glasbene Matice. Od nekdanjih učencev njene glasbene šole so položile diplomski izpit i/ klavirja kot glavnega ter harmonije in glasbene zgodovine kot stranskih predmetov na konservatoriju G, Verdi v Trstu Ana Lampetova in Ema Gombačeva v julijskem, Angela Lampetova pa v septembrskem roku leta 1929., vse s prav dobrim uspehom. Sestri Ana in Angela Lampe-tovi sta bili dolgo let učenki prof. Viktorja Š o n c a, sedanjega učitelja na ljubljanski matični šoli, Ema Gombačeva pa je bila učenka prof. Vasilija M i r k a do njegovega odhoda iz Trsta. Sramotenje naših narodnih pesmi. Že v par prejšnjih številkah. kakor tudi v zadnji (17. V. 1930.) objavlja neki risar Vučnik v zagrebškem humorističnem časopisu «Koprive» risbe pod naslovom «Slovenske narodne pjesme na gramo-foiiskim pločama». Slike so v popolnem nasprotstvu z besedilom pesmi in sramotno žalijo naš narod in njegovo pesem. Kajne risar Vučnik: «Samo da je kšeft»? Šimenčev uspeli v Berlinu. Naš odlični rojak, bivši solist ljubljanske opere in junaški tenor zagrebške opere Maiio Šimenc je pel 5. majnika v državni operi v Berlinu. Dosegal je pravi triumf in je moral pred koncem predstave dvanajstkrat pred rampo. V jeseni bo ponovno' gostoval. Odličnemu rojaku naše iskrene čestitke! Vodnik po ljubljanskih pokopališčih. Marko B a j u k, profesor in urednik «Pevca», je izdal pred kratkim v založbi Jugoslovanske knjigarne lično priročno knjižico pod gorajšnjim naslovom. Na obeli ljubljanskih pokopališčih počivajo tudi naši skladatelji in glasbeniki in tako služi knjižica tudi pevcem in spoštovalcem pokojnih v hitro-orientacijo. Priporočamo jo! Iz uredništva in upravništva Hvala Bogu! Zamudo smo popravili. Prvi zvezek letošnjih «Zborov» se je zaradi «Zvonove» 251etnice zakesnil. drugi razumljivo tudi, tretjega pa Vam danes pošiljamo ter prosimo. da nam zamudo oprostite. Priobčil jemo M. Hubadovo priredbo narodne «Potrkan ples» za mešani zbor, dalje E.Adamičevo «Teče voda» (mešani zbor), ki jo je pevski zbor UJU z velikim uspehom prepeval na svoji koncertni turneji po Češkoslovaški. Moškim zborom smo namenili pri-prosto, lahko in pevno Z. Prelovčevo nagrobilico «Zadnje slov o». Stare nagrobnice, dasi lepe — so že tako prelaj-itane, da je zadnji čas, da se društva nauče novih. A sanio-spevski prilogi pa objavljamo narodno «R i b' c e p o vodi plavajo» v niični priredbi E. Adamiča za glas s spremljevanjem klavirja. — Ponovno opozarjamo1, da samospevi, ki izhajajo kot priloga «Zborom» 11 i s o naprodaj. Dobe jih le naročniki «Zborov», ker mislimo, da bi bili lahko vsi naši solisti in solistinje naročeni na list. Predno je izšla prva številka letošnjih «Zborov», smo poslali na odbore vseh pevskih društev in zborov okrožnice, v katerih smo predsednike in pevovodje prosili, naj priporočajo pevcem in pevkam list v naročbo. Pričakovali smo odziva, ker list v takem obsegu s tako vsebino ne more kriti stroškov z malo plačujočimi naročniki. Ugotavljamo, da na to okrožnico nismo prejeli niti enega novega naročnika. Apeliramo še enkrat na vse predsednike in pevovodje društev, da pridobijo «Zborom» med svojimi pevci in pevkami vsaj nekaj naročnikov. Naročnino lahko poravnajo v dveh obrokih po 25 Din. Podprite svoj list! Zakaj nam tajniki pevskih društev ne pošiljajo sporedov prireditev in ne poročajo o društvenem delovanju? Društvene uprave, kjer imajo namesto tajnika tajnico, dobro funkcijonirajo. Fantje, ali Vas ni sram? Poboljšajte se! Vsem lanskim naročnikom, ki niso poravnali vkljub opominu niti delne letošnje naročnine, smo s tem zvezkom pošiljanje lista ustavili. Vsem pevcem in pevkam, društvom in ljubiteljem glasbe priporočamo poleg «Zborov» v naročbo tudi «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek 20. maja 193«. Narodna šal/ivka iz blejske okolice na Gorenjskem . ¿fij /P —===p m/- ^Priredil Matej Hiibad. j /-i» »-» I/ t Í5 , i i—I—I--L" i !"_____. mi m _~ ----—-t—<- vdse ogref. T. hvaljen bod', ljubi moj zet à. la-zi se, dobri moj sin, 22 rti ff j'r m ^m i * i i i J. pi -ka-sta, li - sa -slu, še-pa -sla,, ve - ga - sta, skrinjo pa pol-no ima. d. Mo-Ja Je ma-ha-sta, sitna, je - zi -ka - sta, in - dih pe-stij in Jco- AA_m.^-_- ._._v -_i_•__:__j»__ ga m i. pikasta, lisasta, sepasta, ve&asta, ¿krizi/o pa, pot-no i?na Moja je muhasta, sitna, /e - zikasta, Ir - di/v pe - stij in Jco - .j ., j _j^Jj_„i__i^r-i _r> n T....... ILfUii 1. vzet.) (skrinjo pa pot-no im X pin [P"l'Pm- Pm-Pm> P™- J*W> pm,P7n, pm, { _ ^ " j- ^ ^ :rinjo pa pol-no ima, ko- vzet\ pin.) [skri-nj'o pa pot-no ima \tr - aih pe - sij in ko - su/i-gazla.-ta. Pi-Jca-sža suh/-ga zla - ta sce -nihje rok. JJo ga je sce -nihje rok. drugičfdojjf f Hf f Trata la la laiala ^ j. j> j N » H ^ j j j IJ * l!:» suh'- ga zla-ta. 3. šče-nihje rok. pikasta} suh '-ga zla-ta. MoJa Je sce -nih Je rok. ^L^iij^fa^j i* 11'»■ laiala lata la, j j , J -J g 5 J. suh'- ga zla-ta <3. Sce -nihJe^ rok. pm pm suh''-ga zla-ta. vm pni sce -nih Je rok. IfrHiii1' J1J. j —•———-»mm-r~—0"»—i . laiala la lala let la la la la/ ±—) ,. i ¿«JL rti' i ,JimVi'i/ /Thmrm z la la la laiala la ca la oa la la la ¿a/ la la la la la la laiala la f J J 11 J J , 1 J J , i ^ J i ■ 1 ggt > 9 — la, i i I. ^ i- * -—11 r- la ff t FT ¿ f,j,j j,, i I fl!te/ibrlil diidiui^ iu diidum iddudum Id dudam tududiim & zveszb.2Ho-ha ro- hese trdno^ dr-zi, _ tičBeda ho sneg, rde-ča ho hri, A-» J J_J 2. lo. sio. r » t ci - m fe hi -Iro vho - lo. Ija-bis me ve-dno zve-sto. H.IJe-ca ho sneg, _ rde-ca Jco A | —Li-j. fr i —-* cul si dum izgovarja/ onomaiopo etičnoposnema/e ion roga jWaldhorn). I j»i r i j i Jlo-Jta naj ro -Jce se trdne dr-zi, J3ela Jco sneg,_rdeča Jto kri, 2. naj se ve-se-l/a, ža-ri! mo - Jem zapi-sa- na ti! mm i 3ž£ r ,j r j r s i g 2. na/ se ve-se pa ža-ri! *J.mo- Jem zMpt - sa-na ii! Jlo-Jta na/ ro - Jce se trdno dr-ži. De- la Jto sneg, k rdeča ko Jcri^ m t tududum ' iti dudumetiim iddddum tududum tu dudam iiidudum, m$ m m rrifir r f|fEE^ 2. na/ se ve -se -l}a ža - ril U.mo - Jem zapi-sa-na ti! t--.-—---~ Tlo-Jta ng/ro- Jce se trdno dr-zi, Se- la Jto sneg, rde-ča Jco Jtri, jprvičalif, otrugičj^ —r fir Pr r t i JI 2. li- ce na naj se ve-se - liaža-ri/ Urala oa la tacala la la, la li-ce pa na/ se ve-se - Ifaža-ri/ H. vsr- cu si itw -Jem,za-j?i - scuta ii/ 2. ti - ce jja na/ se ve -se - c/a za-ri: ¿¿.vsr-cu si mo -Jem za-pi - sa-na ti! Tra ¿a ¿a la la J J J .» «i J J gcc Itcc/ *&>7a sklepni akord 9 Jcorono se poje le, če zbor izvcua, samo J J; P p Cj» i ah, mladost U mo - - Ja, kam u-sla si,]c/e si? Ah, m ladost U % H --4-1 J- . M P. TTl r',T J f fl |H r 'p i gj ^ _ p pi kr r- t i u* r i. mo - — Ja, Jtam si se zgubi - poao j~it. ct tempo Jia - 2tor da bi 2ta - - men uo - da poio-pi - fe fr? F I gLf poco rit. J* tr r f1 Ov7 J J>. ■T"? Jera-si, mo - jamiaaa ce - - , ^ i «lg t mo - ja mlada Ze - - ta ni - so vzi jli t v T ^ T ~ i T H p i i» - » J*!-» sSiroJzo j j> j) J. oife rit. J? j p-rp' r g MüF^ - men, še ia Jta i-UH1" s 22ZeïLV vo i Ž k o - - J-Z J> J 1 i 7F zfoco accel.- Jf/a — meiz, se ta Jca _ MáM — — men v vo - d¿ se o - /¿A" — liáÉ V/' F jaocast y* 1 > > > JZtolto 2'it. Zbori" 1830 Letnik W., si. 3 c ZADNJE SLOVO. (NagrohnicaJ Vl.liapizs. ZorJro Fjrelovec. Otožno (Ljubl/ana,) Moški zbor K & t) w Fo-Zja-j r/ pir r ^^ Z/a-na io-ži, jjo-t/e pla-Jta, u,-iihnil Je ze-le-ni V, J- iM j ¿'fi J), ^^.HiTgTTi' f?i7i? fi1 : gaj, go -re za, - sir - le so si li - ce, ker več ne vr -nes se na- ' Ji ¿L j_i>i J J> J1.,, J ' ,] V JJ'' ¿J Počasi¡I.bcLs izra&ito Jbi - /« - Zeljem zbra - .. ,. j._—^-J—JL ii 3 jt .7 T , § r S I i ■ i- ? i' Jfri - icctelfem obgrobu, zbranim v o - ci 3B -rl ur iii-j, 'j- • ; . 'g m., i ^rrf tas JctZelfem ob grobu, zbranim v o - Čl nam- si-lijo ^ol- jrpT J J, r^ ^TfPAJ 1 nun, % ze, =i T Pri - Ja, - iel/ent zbra^- - pocczsi si vzbu, - Jamo spo -mi -2ie, > ' ' ' " flT i r / I ^ f= ^ za-mansivzbu/'amo spo-mi - ne, brez - izpne naše so že- gg^^P^f l1 Dif, f § '»r r r f ^ «a&z - jamo spo-nzi ~ ne,, brez- zzp ne so z t vzba - Jamo spo-mi t 2?ocasi •ez - izp ne so ze - i Pri- a I P j, t p; m r f gre. m i Pri- p'e. Po-ci-va/ mir-no, sladico -spet - vaj] sajlcmctliz j ,. , J j J, S m Zfe. Pri- l/l. jastto, tolcišiGce "j/* . b ft i «a t siti- dem/) se vsi rtadzvezda-mi, vjjo - p'a-2iaJi ve - črihjk/eriiigor- _JUuu ^ ^ "J J f11 i p ^ t K ^¡^ F jZ, farja™™ VuJU Po-civa/ mirno, sladko spoc vq/ / ^ — ^ P P P I r P P ^LL Priloga,,Zborom O, št.ó Prijatelja Leopolda Kovača, tenoristakr. opere vLjabljani RIBCE PO VODI PLJIVJIJO... Prekmurska narodna. 73 v • JTocasz Priredil EmilJidamic. (Jjjit.blfajvcü J lilctvir rit. re - vrta, -sheer, bog - ve kje ho -di mo/' par?- jSix*o2t,o Ju-&(&!. ve - se — Zo Je mo -Je sr - cé,. Ju -hej, Ju - hej, Ju - JiejL ve - I «J A 66 iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin .............................................i.imnmiH.im.i.......................""t"»........M.................................................................mm— JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA ...............'"'''"''"""'"'"'"'''"^»'""^»iiiiiiiiiiiiiiiiii.I.M.II.IIIIIIIIIIIIII # Zavaruje proti ognju, tatvinam, nezgodam itd. ter na doživetje in za slučaj smrti Podružnice po vsej kraljevini NaibolikuPite ŠIVALNI STROJ in KOLO Gritzner, Adler, Kayser samo za dom, obrt in industrijo. Lepe opreme, ugodno odplačevanje! pletilni stroj Dubied. Psiroj' Urania velikostih. Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri Josip Peteline, Ljubljana Telefon it 2913 i .....................................................................................................................umu................................................................................................................................ KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon št. 2040, 2457, 2548, 2706 in 2806 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd. ^Tiitii iiitiiitiijiiiiittu iiiiitiiiitif iiiiiiititiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiijtiiiifiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiatca titirtf iiji iiiiitiif ■iiiiiiiitifijiiiiitifiiiiiiitittiiiiiiiitiitiiJiiiiiiitiJiitiiiiiiiiiiiiiaiiAiiiiiaatiiiiiiiiittiit ■»li-iiiiiitiiiiiiiiitiifš LITOGRAFIJA OFFSETTISK ► GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI Č E M A Ž A R I N DRUG. Č.FM A7 AR iN DRUG LJUBLJANA, IGRIŠKA ULJCA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. PJ GROM" CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41 NASLOV ZA BRZOJAVKE: „GROM" TELEFON 1NTERURB. 2454 ^jiiniitiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiUfuii uiJiiiiuiiiuiiiiiiiiiiMtiiiitiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiitimiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiu I USTANOVLJENO LETA 1895. I RUDOLF WARBINEK = ii i iinn i n. iunu, 11.,, i. u. i....;... i.■ i.. Li.. ■ > h .¿i iti ini 1 iin it.. ■■ in n j. ti laninii lin i ititi JitiiiNiiiuuH.iinii« I TOVARNA ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA STEV. 5. in RIMSKA CESTA STEV. 3. Poitnl a»kovnl r«4un itn. 14.076. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. illlMIllllintltltlMIllllIlllllUlIlllllllllllllIlIItllllllllllltllllMIlIlllllllIlllflllllllllllllllHIlllinilllllllllllllltllllllfllHlIlHIHMIllIllinilillllllK OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KONGRESNI TRG ŠT. 4 podružnica : LJUTOMER račun PRI postni hranilnici PODRUŽNICI v ljubljani, st. 12.051 TELEFON ŠT. 508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. vlogb na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vise. MEPIC-ZANKL tvornice olja, firneža, lakov in barv družba z o. z. Centrala v LJUBLJANI Lastnik FRANJO MEDIČ Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE Podružnice in skladiSča: MARIBOR, NOVI SAD Lastni domači proizvodi: Laneno olje, firnež, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopiče v, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL" za obrt, trgovino in industrijo, za železnice pomorstvo in zrakoplovstvo. # Cene umerjene Točna in solidna postrežba S .11,1,11/11111111 BTTTrrTTTmmTHTmTH^ NAROČITE VAŠI KLAVIRSKI MLADINI DESET POVESTI MJIIIUIIIIM^ VASILIJA MIRKA BHIHHBffl^^ CENA PARTITURI 15 Din BREZ POŠTNINE ZAHTEVAJTE CENIK NAŠIH SKLADB Založba muzikalij pevskega društva „LJUBLJANSKI ZVON" r' .............................................................................................................. Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemaiar in drug. Letna naročnina za kraljevino Jagoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 K č, za Ameriko poldrug dolar. Pomnoževaaje partitur, litografiranjc posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naroČila notni material dotične pesmi za ves zbor.