SpedMone In abbonamento postala Prtzzo - 6mm Ur 0.4C Štev. 25. V Ljubljani, v soboto, 31» januarja 1942-XX Leto VII. Laklfatoa pooblaUenka ca agtatevao)« Mallfanskrpa to tnjeg* livotc Uniona Hubblicjt* Italiana & A. Milano. | Uftdnilli« m aprata: Lopitar|r«a 6. L|nl>l)ana | | ttedaziooe AmnnnUtra*ione lopitarleva 6. Lnbiana I Concesslonarta eaclndva pet to pabblldU dl provenienca Itallan* ed os (era: Uniona Pubbltcitft Ualiana ti L Milana Svetovni odmev zopetne zasedbe Benghazija Preštevanje ujetnikov in plena — Pritisk na nasprotnika navzlic vodnim in peščenim nevihtam Uradno vojno poročilo št. 608 pravi: Med bitkami, ki so se končale z zopetnim zavzetjem Benghazija, kar je bilo sporočeno že s posebnim vojnim poročilom, je bilo ujetih mnogo vojakov in velik plen, ki ga zdaj preštevajo. Pri napadu na neko postojanko v D ž e b e 1 u se je cel indijski bataljon vdal našim četam. Čeprav italijansko-nemške čete ovirajo dež in pe-peščene nevihte, vendar nadaljujejo s pritiskom na sovražnika, ki se umika proti vzhodu, zasledovan in obstreljevan po letalstvu. Velike ediifice našega protiletalskega topništva so sestrelile dve angleški letali. Navzlic slabim vremenskim razmeram Osno letalstvo nadaljuje z bombardiranjem Malte in so bila z velikim uspehom napadena letališča ter je bilo poškodovanih mnogo letal na tleh. Berlin 31. jan. Uradno poročajo: Kakor je bilo že tudi v posebnem sporočilu objavljeno, so nemške in italijanske čete v Afriki zavzele Benghazi. Nemška bojna in strmoglavska letala so razpršila kolone angleških vozil pri B a r c e in vzhodno od S o 11 u m a ter y Cirenajski puščavi. Pri letalskih napadih na pristanišče v Tobruku so padle bombe na skladišča in na postojanke protiletalskega topništva. Še eno nemško posebno vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 31. jan. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo naslednje izredno uradno vojno poročilo: Pri nadaljevanju s svojimi napadi na sovražnikovo trgovsko ladjevje v severnoameriških in kanadskih vodah so nemške podmornice potopile nadaljnjih 13 ladij s skupno 74.000 tonami. Pri teh nastopih se je posebno odlikovala podmornica, ki ji je poveljeval kapitan korvete Kals. Odkar so se nemške podmornice prvič pokazale ob zahodni obali Atlantskega oceana, so torej potopile v teli vodah 43 sovražnikovih trgovskih Ulij, ki ao imele skupno 302.000 ton. Nabiranje padalskih prostovoljcev v Nemčiji Berlin, 31. jan. s. Nemški letalski minister in vrhovni poveljnik vsega nemškega letalstva je razglasil, da se je začelo vpisovanje prostovoljcev v zbor padalcev. Biti morajo telesno zdravi in dovolj krepki za takšno službo ter stari najmanj 30 let, biti pa morajo člani kakšne narodno socialistične organizacije. Prvi ukrajinski delavci odhajajo v Nemčijo Berlin, 31. jan. s. Iz Rovna poročajo, da je te dni odpeljal od tam prvi vlak, na katerem je bilo 1500 ukrajinskih delavcev, ki odhajajo v Nemčijo na delo. V Nemčiji bodo živeli ob ugodnih delovnih pogojih. Pri tej priliki prinaša kijevski dnevnik »Novo Ukrajinskije Slovo* jedrnat članek, v katerem poudarja, da se ukrajinskim delavcem zdaj nudi prilika, delati v državi, ki jih je osvobodila boljševiške suž-nosti. NatzmfelSl in natDonsi Vasprllatei v teh časih je gotovo > 0 B I 8 K <, edin> slovenski ilustrirani družinski mesečnik. Letna naročnina je 40 lir. Naročila sprejema uprtfva, Ljubljana, Kopitarjeva št. I Skupine bojnih letal so podnevi in ponoči obsipavale z bombami letališča na otoku Malti. Miinchen, 31. jan s. List »Miinchener Neu-este Nachrichten« piše: »Ni ga zgovornejšega dokaza za strategično nemoč angleškega ministrskega predsednika, kakor je zopetna osvojitev Benghazija po vojskah Osi. Pred kratkima dvema dnevoma se je skušal Churchill opravičevati pred poslansko zbornico, vso pleplašeno po porazu na Daljnem Vzhodu. Opravičeval se je s tem, da so bile vse razpoložljive angleške sile zbrane v Afriki kjer so pet mesecev pripravljali vse čete in vsa potrebna sredstva, da bi zapodili Italijane in Nemce iz Afrike. Toda niti pet mesecev priprave in niti dva meseca zagrizenih bojev niso opravili nič in VIII. armada generala Auchin-lecka je znova na umiku. Dolina Nila, o kateri je Churchill dejal, da je varna pred sleherno nevarnostjo, je zdaj znova ogrožena. Oslo, 31. jan. s. Norveški tisk silovito poudarja zopetno osvojitev Benghazija ter piše o nagli akciji Osi. Angleška premoč v orožju in v ljudeh ni odločilno dejstvo v bitki, kjer bistveno odloča gibčnost poveljstva ter bojna pripravljenost čet Hitlerjeve besede od devetletnici prevzema oblasti v Nemčiji: Italija in Nemčila združeni v istem bo;u za zmago ali za smrt Zgodovinski obračun s pijancem Churchillom, masonom Rooseveltom in norcem Edenom — Leto 1942 - leto trdih bojev In velikih zmag Položnice za poravnavo naročnine so priložene današnji številki. Vljudno prosimo, da se jih izvolite poslužiti. Berlin, 31. januarja, s. Ob včerajšnji obletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu, je Hitler imel dol« govor. Manifestacija v Športni palači je potekla med nepopisnim navdušenjem ogromne množice. Na odru, okrašenem z velikim srebrnim orlom med zastavami, so bili razporejeni vsi člani vlade, vodstva stranke, poveljniki oboroženih sil. SS in SA oddelkov, vsi državni namestniki, vsi gauleiterji, od tujih poslanikov pa v prvi vrsti italijanski in japonski. Navzoče je bilo tudi zastopstvo fašistovske stranke, ki se za ta jubilej mudi v Berlinu in ki ca vodi minister De Cicco. Italijanskemu poslaniku in zastopstvu so ob prihodu priredili burne manifestacije. Pozdravne besede je spregovoril gosp. minister za propagando dr. Goebbels. ki je dejal, da nihče v Nemčiji ni dvomil, da bo narodni socializem konec koncev zmagal. Nemško zaupanje je poosebljeno v Hitlerjevi postavi. Pozdravil je Duceieve in fašistovske odposlance, ki predstavljajo revolucijo, katera je, kakor nemška, pobijala plutokratsko-iudovski red, da bi postavila novega. Ti dve revoluciji sta z bojevitim japonskim narodom zdaj stopili na bojišče, da branita življenjske koristi. Sestavljata neločljiv sklop in skupno korakata proti zmagi. Potem se ie vzdignil Hitler in v začetku omenil Churchilla ter v zvezi s tem dejal, da vsakdo govori pred občinstvom, ki se mu zdi primernejše. Nekateri govore pred zbornicami, katerih bistvo in sestava sta dobro znani, Hitler pa govori pred ljudstvom, iz katerega je prišel. Potem je nadaljeval: »Tei vojni pravijo druga svetovna vojna in po pravici. Obsega ves svet, pa tudi cilji naših sovražnikov so enaki in enake sile, ki so jo sprožile, vzroki in odgovorni ljudje. Churchill je že leta 1914. bil zagrizen vojni hujskač, Roosevelt pa Wilsonov zaupnik. Tudi tedanji kapitalisti so vrgli vso svojo moč na razpolago za vojne cilje. Nemčija je leta 1914. bila monarhija z demokratično in parlamentarno vlado. Torej niso plutokracije napadle Nemčijo zaradi njene vladavine, temveč da ne bi nihče vznemirjal evropskega ravnovesja, sadu stoletnih angleških ropov. Preprečiti je bilo treba, da bi kateri evropski narod mogel postati močan ter stremeti po zadostitvi lastnih zakonitih življenjskih pravic. Treba je bilo evropsko neslogo podaljševati. Churchill sam brezobzirno priznava, da bi Anglija sama nikdar ne mogla vzdržati kake vojne in res je vojno po načrtu delala s krvjo drugih. Načini za spravljanje drugih v vojno, so znani: obljube, utvare, pritisk, podkupovanje. izsiljevanje, poroštva na levo in desno, čeprav je vedela, da jih ne bo mogla nikoli izpolniti. Še drugi angleški način vladanja je bilo načelo »deli in vladaj!, in to v Evropi ter drugi.J. Z oboroženim ropanjem se je Angliji v zadnjih tristo letih posrečilo polastiti se pol sveta to pa samo zaradi tega, ker je v srednji Evropi bila na znotraj razkrojena Nemčija, Razvoj vojn h operacij v vzhodni Aziji Zlagana propaganda o velikih japonskih izgubah v morski ožini Makkasar Boji v Birmi Tokio, 31. jan. 6. V japonskih mornariških bil zaseden Sedenak. V Singapooreju so angleške ,, _ vojaške oblasti določile policijsko uro, da bi pre- prečile nerede med civilnim prebivalstvom,, ki se je v zadnjem času za trikrat povečalo. V mestu je dane6 okrog 3 milijone ljudi. So že velike težave s prehrano. Japonsko letalstvo je prizadejalo mestu V®'1™ ^jodo. posebno v neposredni bližini štirih i! s 0(1 dvajsetih britanskih letal, ki so, poskušala predvčerajšnjim napasti japonska letala, je bilo zbitih na tla. Tokio, 31. jan. s. Poročila iz Birme vedo povedati, da tri japonske kolone napadajo Moulmein. En oddelek prihaja iz Kawkareika in 6icer vzhodno od Moulmeina čez gorovje, drugi oddelek prodira iz jugovzhoda čez gričke med riževimi nasadi okrog mesta, tretji oddelek pa prihaja iz Tavoya. Stockholm, 31. jan. 6. Londonski dopisnik švedskega lista »AHehanda« poroča, da poskuša general Percival, kakor se glase zadnja poročila 12 Singapooreja, zbrati v6e svoje sile in poskušati z zadnjim odporom na Malaji na gorovju Johore. Ko pa bo izgubil še te obrambne postojanke, pa mu ne bo preostajalo nič drugega kakor beg v Singa-poore. Anglelke izgube v teh dneh so bile precejšnje. krogih najodločneje zanikujejo trdrtve severnoameriške propagande, da je bilo 20.000 Japoncev utonilo ob operacijah za izkrcanje japonskih čet v morski ožini Macassar Tudi m res, da bi bilo med večdnevnimi boji potopljenih ali pa poškodovanih okrog 30 ladij iz velikega japonskega konvoja. Izjavljajo, da 60 bile potopljene ^ le stin japonske prevozne ladje. Skoraj vsi ljudje teh ladij, so bili rešeni in že sodelujejo pn vojnih operacijah na kopnem. Poudarjajo dalje, da mu severno-»merikanske sile niti sile Holandske Indije po hudih dosedanjih izgubah, niso sposobne postaviti se Japoncem po robu 6 kakšno ofenzivno akcijo. Dejstvo, da 6e je japonskim četam posrečilo ponovno izkrcati se na 6trategičnih točkah sovražnikovega ozemlja, postavlja na laž vso severnoameriško propagando. ki 6kuša svojo javnost bodriti z izmišljenimi zmagami Tokio, 31. jan. s. Notranjost Malajskega polotoka jp eedaj pod popolnim nadzorstvom japonske vojske, ki nezadržno napreduje proti Singapooreju. Od predvčerajšnjim ojx>ldne vihra japonska zastava tudi na Apiapijem, ki leži 8 kilometrov severno od Pontiena. V srednjem delu Johonske države je plen vladarskih in verskih bojev. Zato so se angleški načrti posrečili v zadnji svetovni vojni. če bi za močno nemško vlado bilo združeno ljudstvo, bi Nemčija ne bila izgubila vojne. Versailleski mir je Neir.čijo privedel na rob brezna, kamor bi se bila gotovo pogreznila, če ne bi bil prevzel jaz ogromne naloge za obnovitev. Zatem ie Hitler govoril o položaju, v katerem je dobil tedaj Nemčijo in o tem, kaj je narodni socializem v teh letih ustvaril. Uresničiti je pa mogel samo del svojega programa, in sicer zaradi vojne. Nato ie nadaljeval: »Kaj pa je kdaj v življenju storil tisti pijanec Churchill, ta usmrajeni lenuh prve vrste? Če ne bi bilo vojne, bi bil jaz šel v zgodovino kot stvarnik velikih mirovnih del. Kaj bi bili pa vedeli povedati zgodovinarji o Churchillu? Niči Govorili pa bodo o njem kot o uničevalcu angleške svetovne države, kot o enem naibednejših postopačev, kar jih je kdaj živelo, ki ie znal samo uničevati v vrsti vrednih pajdašev, med katerimi bo dovoli, če omcnlra tistega ubogega norca Edena. Hotel sem doseči sporazum z Anglijo, Italijo in Japonsko. Z Anglijo se mi pri vseh prizadevanjih ni posrečilo. Angleži so z Judi vred hoteli vojno. Judje nas silovito sovražijo in mi iim po pravici enako odgovarjamo. Ta vojna se lahko konča samo z iztrebljenjem evropskih arijskih narodov ali pa z uničenjem Judov, jaz pa vas pravim, da se bo končala z uničenjem Judov in prvič bo do črke uveljavljeno svetopisemsko načelo »Oko za oko, zob za zobl« (Bučno ploskanje.) Če je šel po robe poskus z Anglijo, sem toliko srečnejši, da se mi ie posrečilo doseči sporazum z Italijo. Čudno bi bilo, če bi bilo drugače, zakaj nemško in italijansko ljudstvo sta zadnjih sto let imeli enako usodo, enako revolucijo skoraj ob istem času in revolucijo no idejah, ki so si bile tako podobne, kolikor ie med dvema različnima narodoma le mogoče. Obe revoluciji sta imeli enak potek, dobivali enake udarce in na koncu obe zmagali. Imeli sta isti program in oba naroda sta se znašla pred istim sovražnikom. Italija ni Angliji vzela ničesar, pa se ie Anglija le obrnila proti njej, da ne bi dosegla svoje življenjske svobode. Kaj smo mi vzeli Angliji, kaj smo vzeli Franciji, kaj Ameriki? Niči Ponujali smo mir, kaj na bi sploh še mogel ponujati. Vojno je hotel Čhurchill, z druge strani Oceana pa jo ie hotel star mason. ki misli, da bo z voino lahko zakrpal svoje zavoženo gospodarstvo. Nemčija in Italija sta zdai združeni v boju zoper iste sovražnike, v boju za zmago ali smrt. Sreča je hotela, da obe državi vodita moža. ki sta se vzdignila iz ljudstva in privedla revolucijo do konca. Zadnje dni sem v tistih malo prostih trenutkih. ki jih imam na razpolago, bral nekaj o razvoju fašistovske revolucije v Italiji. Kakšna podobnost z revolucijo v Nemčiji! Zdi se kakor, da bi bral zgodovino narodnega socializma! Obe državi sta zdaj združeni in se skupaj bijeta. Nemški vojaki se bijejo z italijanskimi v Severni Afriki, italijanski z nemškimi na vzhodnem bojišču, na vseh teriščih se bijejo in se bodo bili skupaj vse do končne zmage. Tudi tretja država se je konec koncev postavila na našo stran — Japonska. Vsi ti na rodi bodo združeni in rad bi vedel, kdo bo močnejši: mi ali naši nasprotniki. Kdor nima nič izgubiti, ima vse dobiti in narobe. Na kakšen dobiček naj upa Anglija, ki iiha tako ogromna bogastva, da niti ne ve, kaj z njimi? Videli bomo, komu bo Previdnost dala plačilo zmage: tistemu, ki nima nič ali tistemu, ki ima vse. In če kak angleški nadškof prosi Gospoda, naj kaznuje Nemčijo s tem, da bo vrgel nanjo boljševiške tolpe, vam jaz pravim, da tega nikdar ne bo. Nemško ljudstvo zaupa vame, kakor jaz lahko slepo računam nani. Vedelo ie, da sem imel velike načrte in je bilo prepričano, da bi jih znal uresničiti. Nemško ljudstvo je lahko prepričano, da se leta 1918. ne bo nikoli več ponovilo. Ta vojna je zares vojna Evrope. V vzhodni Aziii pa se bori z nami ljudstvo, ki bi za vedno pregnalo nekemu državniku voljo, do tega. da bi se požvižgaval nani. Med dogodki ie omenjal zmage nad Poljsko, Norveško, Holandsko. Belgijo, Luksemburgom, Francijo, Balkanom in Kreto, ter nadaljeval: »22. junija sem izvajal neizogibne posledice iz stvarnosti ki sem R> nad vse jasno vi- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■» Vesti 31. januarja Za ureditev prometa med Kitajsko, Anglijo in Združenimi državami bo Čangkajškova vlada imenovala posebnega stalnega zastopnika v Indiji, da se tako olajšajo stiki z omenjenimi državami. Izguba nadzorstva nad Indijskim oceanom pomeni za Anglijo hud udarec, pišejo japonski listi. Anglija ni izvažala iz Avstralije, Birme, Indije in Malaje samo blago za industrijo, temveč tudi živež. Iz teh dežel je uvažala 13 % žita, 85 % riža, 24 % govejega, 78 % ovčjega, 42 % svinjskega mesa, 46 % masla, 73 % sira, 20 % sladkorja, 95 % čaja, 61 % volne, 15 % bombaža, 67 % kavčuka, 80 % cina, 13 % kroma, 100 % konoplje, 100 % kinina, 60 % svinca in 25 % nafte. Bolgarski car Boris III. je prejel od japonskega cesarja brzojavne častitke za svoj 48. rojstni dan. Siamska zbornica je na včerajšnjem izrednem zasedanju razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi vojne napovedi Angliji in Združenim državam. Soglasno je bil sprejet tudi vojni proračun. Iz Ankare poročajo, da je moral angleški zunanji minister Eden pristati ina to, da dobi sovjetska Rusija dve pristanišči v Perzijskem zalivu, kar je zbudilo v. političnih krogih v Iranu veliko vznemirjenje. ■* Iz Rima so je povrnila hrvaška železniška delegacija, ki je dosegla sporazum med Italijo in Hrvaško giede prevoznih tarif v prometu med Italijo, Nemčijo in Albanijo preko Hrvaške. Sličen sporazum je bil dosežen tudi v Švici. Ker so v Združenih državah vključene tudi nekatere švedske tvrdke v seznam črne liste, je švedski jx>slanik v Washingtonu vložil protest v imenu stockholmske vlade. Japonske čete so svobodile iz zatočišča poglavarja Johorske države, sultana Ibrahima, potem ko so Japonci zavzeli mesto Kluang. On, kakor vsi malajski poglavarji, so se izjavili pripravljene sodelovati z jajjonskimi silami pri obnovi njihovih držav. del. Kadar je boj neizogiben, ie napad najboljša obramba. In tako je bilo z Rusijo. Tako je storila tudi Japonska.* Zatem je slavil junaštva nemških podmornic. »Bliskoviti japonski napad nam ie zelo ustregel, ker nas ie rešil nevzdržnega položaja. Nemčija in njene zaveznice so pripravljene in sposobne spoprijeti se z vsako morebitnostjo ter biti zmagovito kos vsakemu položaju, na vseh bojiščih, od Afrike do Rusije, o čemer je dokaz zopetna osvojitev Benghazija po generalu Rommelu, ki se je s svojimi in s hrabrimi italijanskimi vojaki v določenem trenutku sicer umaknil, potem pa zmagovito prešel v napad. In tako bo vedno in povsod tudi v bodoče. « , Pohvalil ie junaštvo letalstva m nemške pehote na vzhodu. Omenil je vprašanje, pred katerim ie stalo vrhovno povel jstvo ob prihodu ruske zime, vprašanje o prehodu iz razdobia ofenzivnih operacij v pozicijsko vojno. Rešitve tega vprašanja ni nalagala ruska vojska, temveč samo in edino nad vse hudi zimski mraz. »In prav zaradi tega sem v tem trenutku hotel vzeti nase celotno odgovornost za ogromno nalogo in sem prevzel vrhovno povel istvo vojske tudi zato, da bi bil čim bliže svojim vojakom. In s tega mesta hočem zagotoviti, da se noben sovražnikov up ne bo izpolnil. Naj-hujše je dejansko že za nami. Zima ie bila veliko sovražnikovo upanje, ki pa se ie podrlo. V štirih mesecih smo prerinili skoraj do Leningrada in do Moskve. Pretekli so drugi štitje meseci in nasprotnik je v tem času napredoval le za nekaj kilometrov in imel pri tem ogromne izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah. V malo tednih se bo na jug vrnila pomlad in ta pomlad bo potem prišla tudi na Sever. Tla se bodo nazadnje posušila in utrdila in tedaj bo naša vojska lahko obnovila velike operacije ter zadajala sovražniku smrtne udarce. Naš vojak se popolnoma zaveda svoje premoči. Prehod iz razdobia ofenzivne voine v pozicijsko vojno se je posrečil. Kai pomeni tistih malo kilometrov, ki so iih Sovjeti spet osvojili v primeri z ogromnimi ozemlji, ki smo iih osvojili mi in v primeri s tistim, kar bomo še zasedli. Vse ljudstvo je za mano. Kakšni bodo dogodki v tein letu? Ne morem povedati. Ne morem povedati, kdai se bo voina lahko končala. Gotovo je le, da bo leto 1942. leto velikih zmag. Imamo najmogočnejšo vojsko na svetu in najmogočnejše letalstvo. Sovražnik je lahko po številu močnejši, toda spomladi mu bomo kos, boino torej povsod in vedno močnejši. Kar dela zdai Japonska, tega sploh ni mogoče oceniti. Zdaj nam preostaja ena sama zapoved, ki naj jo poslušamo: Biti se in zmagati!« Pot bo težavna in trda. a lahko smo prepričani, da bo cilj dosežen, skratka, lahko smo kar najbolj prepričani o zmagi. Vsi morajo sodelovati za zmago naše stvari, ker je to stvar Evrope. Zato je naš oklic ta: delati in izdelovati, zlasti orožje in strelivo. To ie vojna, ki jo Evropa bije ne le zase, ampak za človeštvo.« Konec govora je bil sprejet z velikanskimi manifestacijami na naslov Nemčije, Italije in Japonske Bežne slike z vožnje po kočevski deželici Dolenja vas, 30. jan. Z brzino 40 km je drvel avtomobil na plinski pogon po zglajeni enežnobeli cesti preko Ribniškega in Dolenjskega polja, kakor da bi hotel čimprej pripeljati radovednega novinca na Jasenioo, ki zapira pogled iz Ribniške doline v nov svet — v Kočevsko deželico. Ljubeznivi gostitelj je živahno pripovedoval o poslednji francoski bitki, ko smo hiteli skozi »Francozo-vo dolino« preko jasenskega klanca in skozi Auerspergove gozdove ter nam kot izkušen lovec kazal stopinje jelenov, ki prihajajo v teh mrzlih dneh z Velike gore globoko v dolino in iščejo pod snegom na njivah repo, zelje in korenje. Kočevska zemlja — nov svet. Kronist lahko o tej deželici napiše samo danes zgodovinske besede; Kočevska dežela je postala nov svet. Od časa. ko so se na njej Slovenci kot prvi naselili zelo naredko vse do Kolpe in čabran-ke, je doživela mnogo novega. Naš rod. ki se je naseli] v II. in 12. stoletju ob studencih, potokih, vodnih jamah, gozdovih, rebrih, na krčevinah, je krstil te kraje z ledinskimi slovenskimi imeni: stari log, novi lazi, komolec, mala gora. spodnji dol, poljana, planina, hre-zovec, gaber, borovec, reka, koča, kočarji in Kočevje. Grof Ortonburški je kot fevdni gospod, naselil v začetku 14. stoletja s svojih posestev koroške Nemce, 1. 1350. pa je poslal češki kralj in nemški cesar Karl IV. istim grofom premagane uporne frankovsko-turinške kmete, okrog 300 družin, ki so se pomešali med prvotne prebivalce. To naseljevanje je stalo Ortcnburžane mnogo denarja tako, da so si morali grofje zn naselitev upornikov izposoje-vati denar pri ljubljanskih Židih. — Za časa turških vpadov so zagoreli tudi po kočevskih hribih opozorilni kresovi in prebivalstvo se: je zateklo v gozdove, v katerih so domovali Or-tenburžuni. grofje Celjski, Turjačani. Izumrli so Ortcnburžani, izumrli so Celjani, m klicar je zaklical, ko je zlomil meč: »Danes grofje Celjski. Ortonburški. in nikdar več!« — In — njihovi dediči Habsburžani, so postali lastniki Kočevskega do nove dobe, ki je prinesla mnogo novega tudi tej zemlji. Od Loža do Kočevja Pripeljali smo se do prve zapuščene hiše, bivše Krenove gostilne, kjer so se nekdaj naši -furmani« ustavljali in popili kozarček slivovke Zaledpncla stena in odprta gmajna so kričeče pričale, da je ta hiša prazna, opustošena. Hiteli smo mimo Gornjih, Srednjih rn Spodnjih j.ožin. Inko mirne »o. tihe, (skoraj skrivnostne. Vrata zaprta, okoli hiš nobenih snežnih pnzi. Srečali smo oskrbnika, ki hrani krave last družbe »Emone«, za primerno plačilo. Lepo je Kočevsko polje v zimeki obleki in niti ta ne more skriti bogastva te zemlje ki se v 18 km dolžini in 6 km širini razprostira med Kojsko Malo goro in Strojno. Zemlja ni tako rodovitna kot na Štajerskem, zahteva trdo delo v rani, zlati uri, česar pa tu n: bilo. Številne neobdelane njive, še porasle s koruzo. neoskrbo-vani pašniki, lepe vasi s sadnim drevjem Na levi Koblarji. — Le 5 slovenskih družin živi tu, drugi so se izselili. Na desni lepa, sedaj zapuščena Slovenska vas. Ob cesti so Kočevarji odstranili spomenik ob prevratu imdldi Kočevarjev in ga odnesli s seboj... btara ,kev, krasne hiše. . , , p V kočevskem mestu je precej živahno. 1 o cestah prevažajo pohištvo iz ene hiše v < pred prostori družbe »Emone« se ustavljajo številni, ki iščejo raznih informacij zaradi nu- Rdeči križ poroča Rdefcem-u križu so darovali: Gospod in gospa Hinko in Mimi Kislingcr iz Ljubljane mesto venca na grob pokojne gospe Marije Malgaj Lir iuw. — Rodbini Meden-Leskovic mesto cvetja na grob pok. Ane Hočevar p. d. Lenčkove Lir # ISO,— Frančiškangka prosveta M. O. v Ljubljani znesek Lir 500, kot del čistega dobička božične drame »Kralj z neba«, ki je bila uprizorjena v božičnem času. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. Pisma naj dvignejo: (Tyrševa c. 11) Basarič Ivo, Bore Vinko, Golorej Jože, Kenffal Drago, Karnovšek Lea, sopr. inž., Pečnik Vera, uč. VII. razr., Rosina D., Tič Jelena, Verbič Anka, V tajništvu poizvedovalnega oddelka Rdečega križa naj se javijo: Albreht Karel, Cvirn Mihaela, Čuk Franc, Kirschler Božena, Mesarič Angela, Pavlovčič Marko, Premk Milan, Piskernik Helena, dr. Roš Franc, Tominček Josipina. Valant Tončka, Višnjevec Ivo, Z ul jan Srečko. — V glavni pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti 2/II, naj se zglasita Karlo in Francka Kogovšek iz Ljubljane, kupa, najemnine itd., na železniški postaji po delavci pridno nakladajo les in premog ter oglje. Vse to odnašajo, kolikor je le mogoče. Rudnik je zaradi povečanega konzuma sprejel v službo več inženirjev in mno£o delavcev. Pridno delajo tudi v tekstilnih tovarnah, nekaj delavcev pa je dobilo kruh pri postavljanju barak. V Kočevsko Reko Lepa je tudi dolina onstran kočevskega mesta. Na levi krasen pogled proti pogorjem s Sv. Ano in Koprivnikom in strnjene, sedaj zapuščene vasi, kakor Zajčja potok, kier kraljujejo le Emonini živinski in hišni oskrbniki. — Vožnja skozi Dolgo vas je trajala nekaj minut, tako jc »dolga« vas raztresena ob cesti. Tudi tu je mnogo hiš zaprtih, zaledenela _ okna sc blesčej okrog hiš in gazi in le plotovi iz lcščev-ja, ki so za te kraje značilni, varujejo domove. Livold. Prav tako mnogo praznih hiš. V vasi je lepa šola in še otroški vrtec. Pri tej vasi se kotlina zaključi in cesta sc vije ob krasnih pašnikih proti Štalcerjem, ki čepe na pobočiu. Nekaj praznih hiš, vendar še živi tu precej Slovencev. Veliki pašniki, ki so bili po vzoru slovanskih navad tudi med Kočevarji skupna last, niso bili izrabljeni. Tu goje tudi ovčjerejo in družba Emona je prevzela tudi precej ovc. Avto je zaradi hudih klancev zmanjšal br-zino. S pobočja se nam nudi krasen pogled po dolini, na jugozapadu pa nam zastira pogled visoka Krempa, priljubljena kočevska izletna točka. Z uje je v jasnih dneh razgled do morja. Krempo mnogi primerjajo z Golico, saj so na njei meseca maja številne narcise, pri nas redki Blagajev volčin in druge alpske cvetlice. Ob tej priliki naj pripomnimo, da so se Kočevarji na zadnjem zborovanju ravno na Krenipi poslovili od kočevske zemlje. > , , Kočevska Reka. Ljudska vas, v kateri živi nad 100 .Slovencev z nemškim župnikom g. Krakarjem. Vsi Kočevarji iz te vasi so se izselili. Vas je 1. 1922. pogorela, zato so nove hiše še posebno lične. Iz vasi je lep razgled na Koče, Mlako, Hardlerje, v ozadju pa je Gotenica, preko katere vodi krajša pot preko Grčaric in Rakitnice v Ribnico. Tudi v Kočevski Reki najdemo Emonine zastopnike. Tu je lesna industrija in še precej živine. Zaradi hudega mraza, saj je bilo pretekli teden na Kočevskem — 34 stopinj C, je zmrznil v kleteh krompir in tudi hrana za svinje, repa, korenje in koleraba. Skoda je neprecenljiva. Vso lesno industrijo je prevzela družba »Emona«, ki pa daje žage tudi v najem. Tako ima žago izseljenca Franca Brauna v Reki ribniški lesni trgovec g. Arko Janez. Da ne bi bilo tatvin lesa, morajo imeti vsi vozniki dovolilnice, ki jih izdajajo pisarne družbe »Emone« v posameznih krajih v kočevskem okraju. Ena takih pisarn je celo v Ribnici. Voznike ustavljajo na cestah Emonini pooblaščenci, katerim se morajo izkazati s posebno dovolilnico, četudi vozijo les iz svojih gozdov. Mnogi lesni trgovci so nakupili precej lesa od Kočevarjev že lani, za ves izvoz z gozdov pa morajo zaradi evidence in eventualnih tatvin imeti dovolilnice, ki jih izdaja družba »Emona« v Kočevju. Družba ima posamezne odseke, tako lesni odsek, odsek za preskrbo živine, varstvo hiš itd. Lesni odsek vodi g. inž. Doveri. Zadnje dni je družba prodala precej odviš-nega sena in slame. V Grčaricah so posestniki iz Dolenje vasi, Rakitnice in drugod pokupili okrog 50 voz sena. Stot sena je veljal 50, stot slame pa 25—30 lir. Ali bo družba prodala krmo tudi drmrod, ni znano, saj jo rabi tudi za svojo živino. Nekateri so si nakupili tudi nekaj svinjske krme. To so le bežne slike z zanimive vožnje, napisali pa bi še lahko marsikaj zanimivega. Kovice iz Države Jadranska trgovska družba. Za vse tri dalmatinske jiokrajine, ki so bile prikliačeue Italiji, je bila ustanovljena posebna jadranska trgovska družba. Pred dnevi je imelo vodstvo te družbe svojo sejo pri dalmatinskem guvernerju llastianiniiu. Guverner je razložil naloge; in ci; Ije nove družbe rekoč, da bo morala poživljati in jiospeševati trgovinsko izmenjavo ne samo na ozemlju dalmatinskih jmkTajin. pač pa prevzeti tudi vso trgovino z bližnjo Hrvaško, ki je naravni trgovski partner že zaradi svoje neposredne soseščine in zaradi sličnosti gospodarskega ustroja. Tako naj bi se do največje mere dvignilo gospodarsko življenje v Dalmaciji. Nima pa jadranska trgovska družba nobenih mo-nojiolskih pravic, kajti zasebni trgovini eo pota odprta in zasebna pobuda ima še vedno svoje možnosti. Polagoma «e vse življenje v dalmatinskih krajih organizira na korporativnih osno-vah. . ,... 106 let stara ženska umrla. V Canicattiju blizu Agrigenta na Siciliji jc umrla ženska, ki je dojiolniln 106 let starosti. Bila je to Jožefina I,a Lomia. ki je bila vec svoje življenje vedno zdrava in vedra ženska, in je celo v svoji visoki starosti ohranila jasno pamet in odličen spomin. Tudi vatikanski državljani jedo sedaj mešan kruh. V papeški vatikanski državi so že pred letom dni uvedli nakaznice za živila in drtige potrebščine, niso pa uredbe izvajali, ker je bila lam kontrola nad prostim nakupom lahka. Vatikanske straže so imele toren seznam vseh družin v papeški državi in so točno lahko vedele, kam sc hrana odnaša. Glede nakupa oblačil pa je bil v veljavi sporazum med Vatikanom in Italijo, da si smejo Vatikanci blago in obleke nakupovati na nakaznice v prodajalnah izven svoje države. Edino večjo prednost so doslej Vatikanci imeli v tem, da so jedli bel kruh, odslej pa bodo jedli le mešan kruh, podoben, kakor je italijanski. Slaboumne! odnesel truplo. V vasi Talsano pri Bariju je umrla 60-letna Orazia Risolo. Z njenim truplom, ki je ležalo na mrliškem odru, pa se je zgodilo nekaj neobičajnega. Ponoči se ie priplazil v mrtvašnico na jjokopališču nekoliko slaboumni Cosimo Chiffi, ki je pograbil truplo, preskočil z njim pokopališko obzidje, nato pa ga nesel Še cele 3 km naprej in ga končno postavil pokonci ob nekem drevesu. Nato je pobegnil. Ko so ljudje naslednjega jutra zagledali starko, naslonjeno ob drevo, so mislili, da gre za živečega Človeka. Sele tisti, ki so se drevesu približali, so spoznali mrtvo starko. Seveda je v vasi la neobičajni dogodek našel veliko razlag in tudi praznoverskih tolmačenj. Vino se ne bo podražilo. Kmetijsko ministrstvo je objavilo, da se vinske cene ne bodo spremenile v prav nobeni vrsti domačih vin. Vsi prodajalci se bodo morali držati najvišjih cen, ki so jih oblasti določile. Pač pa je bilo tudi rečeno, da bodo pridelovalci morali del svojega vinskega pridelka staviti na razpolago za vojsko, preostanek vina pa bodo lahko neovirano prodajali za ljudske potrebe. Samega sebe »okradel«. S svojevrstno dogodivščino so se seznanili karabinerji v gorski va- sici Marmora blizu Cunen. Tam živi 75-lelni Peter Demichelis, ki se je bil pred nekaj leti vrnil iz Amerike in prinesel s seboj veliko prihrankov. Mož je prišel namreč h karabinerjem in povedal, da mu je nekdo ukradel zabojček, v katerem je imel denarja in vrednostnih papirjev za približno 800.000 lir. Karabinerji so tako) prijeli več vaščanov, toda za vse se je izkazalo, da so bili nedolžni. Nazadnje so začeli Demichclisa natančneje opazovati in so ugotovili, da ima najbrž prav vaška govorica, češ da je mož mesečen in da ima ponoči dostikrat silno fantastične sanje, ki ga vsega prevzamejo, in da takrat velikokrat počenja razne neumnosti. Vsa opazovanja jHJtrjujejo domnevo, da je Demichelis ponoči imel težke sanje, med njimi vstal in odnesel svoj zaklad v kakšen kotiček, katerega pa se ne more več spomniti. Deček iz nepazljivosti povzročil nesrečo z zastrupljanjem. V ,Sau Calogero je bil sprejet v cerkveno hišo 14-letni Peter Bassanini za ministranta. Ko je deček proti večeru pregledoval svoje novo bivališče, je zapazil cevko, ki je molela iz zidu. Odprl je pipico in jo v takšnem stanju pustil. Ulegel se je spat, toda medtem je skozi cevko izpuhteval plin, ki ga je popolnoma omamil. Nesreča pa je bila toliko usodnejša, ker je nad njim v prvem nadstropju bivala družina občinskega čuvaja Polanzarija. Plin |e pritisnil tudi v to stanovanje. Ko so drugo jutro hoteli ministranta zbuditi, so takoj zavohali smrad po plinu. V popolni nezavesti so našli Bassaninija, čuvaja Polanzarija, njegovo ženo in dva majhna otroka. Vse skupaj so dali prepeljati v bolnišnico, kjer so rešili življenje vsej Polanzarijevi družini, Bassaniniju pa ga niso mogli več. Več tisoč romarjev pri sv. očetu. Sreda je običajni dan, ko sv. oče sprejema vernike in jim podeljuje svoj blagoslov. Preteklo sredo se je v veliki dvorani zbralo mnogo tisoč vernikov iz vse države, zraven pa tudi okrog 500 vojakov in ranjencev ter nad 500 parov novoporočencev. Sv. oče je imel na vse vernike kratek nagovor in jih bodril, naj vztrajajo v čednostih in življenjskem optimizmu in naj se ne dajo zbegati od zablod sedanjih težkih časov. 50-letnica znane okrožnice »Rerum novarum«. V nedeljo bo v Rimu svečana proslava za 50-letnico, odkar je papež Leon XIII. izdal znamenito okrožnico, v kateri je podal načelne misli za krščansko ureditev vseh socialnih vprašanj. Proslava bo na rimski gregorijanski univerzi. Predaval bo p. Angelo Brucculeri o temi: »Socialne misli iz okrožnice Rerum novarum« v delih papeža Pija XII. V predoru ga je povozil vlak. Večja skupina moških se je iz Spezije vračala proti domu. Da bi si prihranili predolgo pot, so jo udarili po bližnjici skozi železniški predor. Komaj so bili v sredini predora, je prisopihal vlak. Vsi so nnj° skočili v stran in poskušali najti zavetje, le Filip Stanchi je bil nekoliko prepozen, pa ga je vlak pograbil in treščil ob steno. Takoj je obležal mrtev. Izplačevanje februarskih pokojnin Pošta Ljubljana 1 obvešča, da bo izplačevala Sokojnlne za mesec februar dne 1., 2., 8. in 4. po osedanjem vrstnem redu. Ta vrstni red ostane tudi v bodoče neglede na to, ali padejo izplačilni dnevi na nedeljo ali praznik. Kinematografske predstave GILL-a Ljubljana, 31. januarja. 27. t. m. je priredilo zvezno poveljstvo GILLa tri kinematografske predstave za šolarje ljubljanskih ljudskih šol. V veliki dvorani pokrajinskega Dopolavora so vrteli film, ki prikazuje delovanje organizacije, katerega je izdelal filmski zavod Luce, dalje dva zabavna filma, ki sta vzbudila, kakor vedno, veliko veselje med mladino, pa tudi dva filmčka poučne vsebine: »Cvetlice«, ki prikazuje življenje in vse preobrazbe cvetlic, ter »Kanarček«, ki prikazuje življenje družine kanarčkov. Vse predstave so otroci gledali z velikim zadovoljstvom. Športni drobiž Zadnjo nedeljo je bilo na zagrebškem drsališču prirejeno drsalno državno prvenstvo. Uspeh prireditve je bil prav zadovoljiv. Gospodov je nastopilo osem. dočim je bilo tekmovalk manj. Pri drsanju so bila tudi nekatera presenečenja, saj jc juniorski favorit pri obveznem drsanju dobil najmanj točk. Stvar je vzel premalo resno. Vrstni red poedinih disciplin pa je bil naslednji: Juniorji: 1. Herzog 56,3. — 2. KulČar 40,2. — 3. Žagar 50. — Juniorke: 1. Gruber 58,4. — 2. Hafner 55,3. — Seniorji: 1. Skrtlč 140,7. — 2.,,Herzog 122. — Seniorke: 1. Gruber 79,4. — 2. Petaj 77,6. — Juniorski par: 1, Ilafner-Kulčar 8,93. — 2. Tasch-Budkov 8.74. V drugem delu smučarskega prvenstva neza-visne hrvaške države je bila na sporedu alpska kombinacija. Rezultati v slalomu so bili naslednji: 1. I. Škerlj 2:07,4. — 2. Fiillep 2:32,6. — 3. 2in-gerlin 2:41,5. Taki so bili rezultati pri seniorjih. Pri juniorjih pa so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Kumar 2:19,4. — 2 Frank 2:42.4. — 3. He-ruc 2:54,2. Po rezultatih, ki so jih jiosaineziiiki dosegli ori spustu in slalomu, pa .je vrstni red tekmovalcev naslednji: 1. Ivo Škerlj (HAŠK), 2. A. Fiillep (HAŠK), 3. R. Žingerlin (S. K. Zagreb) pri seniorjih; pri juniorjih: 1. Kumar (SK Zagreb), 2. Frank (Skl klub^, 3. Heruc (SK ZAGREB). Prifateliu Tonetu — cvetka na grob! Cerknica, 28. januarja. Toneta ni več... Kako smo zajokali, ko je med naa prišla novica, da te je bela smrt, ki prav nič ne izbira, jiovabila s seboj v večnost! V cvetu mladosti si bil, drogi Tone, poln lepih načrtov za bodočnost. Delal si neutrudljivo, vedno dobre volje, z vsakomur prijazen in postrežljiv. Nekaj dni pred smrtjo si naredil mojstrski zpit, bil je izpit za večnost... Nem, upokojen si ležal v krsti. Okrog in okrog tebe pa je bilo polno cvetja, «aj si ga tako ljubil. Tvoj grob je pokrit z rožami. Tone, ali si videl, koliko prijateljev te je spremilo na zadnji poti? Ali si videl, koliko solznih oči se je poslovilo od tebe? Zajokala je od grobu tvoja mati, zajokali so domači, sorodniki in znanci, zajokali smo tvoji prijatelji, kajti odšel si od nas, za vedno, ne za večno. Smrt je vzela iz naše srede tvoje truplo, dragi Tone, epomin nate pa bo med nami ostab Spavaj mirno v domači zemlji. Tone, ki «i jo tako ljubil in spoštoval. Tvoj duh pa naj bo med nami, da bomo ostali močni in v/trajni. Tone, na svidenje! Prijatelj. V ireh vrstah... Včeraj dopoldne jr daroval g. prof Bevk v frančiškanski cerkvi sv. mašo za pok. prof. Tr-daoom. .Spominske maše se je v velikem številu udeležilo dijaštvo in akademiki, zlasti pokojnikovi učenci in rojaki iz Ribniške doline. Zadnjo soboto in nedeljo 60 v Novem mestu polagali mojstrske izpite pomočniki iz vseh krajev Dolenjske. Na izpit je prišlo 18 kandidatov. Izpitni komisiji_ je predsedoval delegat iz Ljubljane, pomagali pa so mu novomeški mojstri. Vsi kandidati so pokazali solidno znanje in eo položili izpit z dobrim uspehom. Največ kandidatov je bilo iz čevljarske in mizar-ske strokci V celovška zdravilišča so te dni prišli nemški ranjenci z vzhodnega bojišča. V pozdrav so dobili darila, ki jih je razdeljeval sam okrožni vodje. »Zmaga lahko samo eden, in to smo mi«. Pod takim naslovom bodo po vs^m Koroškem zdaj velika predavanja narodnosocialistične stranke. Predavanja eo se začela že včeraj in bodo trajala do vštevši l. februarja. Po Koroškem bo takih predavanj 250. EMA »Žalibog moram ugotoviti, da tudi njemu manjka alibi. In to, da je bil ob kritičnem času na kraju umora.« Chan je premišljeno nehal in oklenil, da bo ostalo začasno obdržal zase. »Potem nimam nič več pomembnega omeniti. Ali bi mi povedali svoje mnenje o tem gospodu?« »Da,« je rekel Tarneverro. »Dejansko se z njegovo osebo še nisem podrobneje bavil. Svojevrsten tič je to — vtelešeni mladenič ki spravlja vse ženske v norost. Še nikoli ni bil zapleten v noben škandal. Zmerom sem ga zelo cenil, čeprav, Bog vedi zakaj, m bil nikoli preveč ljubezniv do mene. To je bister umetnik, ki ima odličen okus, eicer nekoliko domišljav, kar pa končno ni čudno spričo časti, ki mu jih izkazujejo njegovi številni oboževalci. Potem je za trenutek premišljeval. »Ne, gospod komisar,« je nenadoma pristavil, »navzlic neutaljivemu dejstvu, da je imel priložnost za izvršitev zločina, pa bi vendar ne smatral IIuntleya Van Horna za zver, ki bi jo midva šla lovit.« Charlie je vstal. »Hvala lepa za zanimivo razlago.« Pogledal je na uro. »Sedaj moram naglo na dom Shelali Fane. Bi me spremili?« »Žal mi jc,< je odvrnil Tarneverro, »da ta hip nisem gospodar svojega čaea. Toda vi me boste gotovo obveščali o - razvoju stvari? Saj no sprašujem iz gole radovednosti. Seveda pa moram brez dvoma vedeti, kaj ste vi dosegli, da bi vam lahko pomagal.« »Ostala bova v stiku,« je zagotavljal Chan. Stopila sta proti ’»hodu. iV*o4ar je nekaj jmjeznih besedi x kitajščini naslovil na Tar- neverra, ki ga je presenečeno in kakor da ne bi razumel zijal. »Kaj pravi?« je povprašal Chana. »Dovolil si je vdano vprašanje o vašem občutju spričo tega kraenega dne,« mu je prevedel Chan. »O, hvala, Sam, lepo, lepo,« se je zasmejal vedeževalec. Sam je očitno zmedeno stopil v stran. »Torej, pokličite me, če ee bo 'kaj novega pojavilo, gospod komisar. Tudi jaz se bom potrudil, kolikor se mene tiče. Saj veste, da sem ob vsakem primeru na vaši strani. Na svidenje!« »Vi ute silno ljubeznivi in hvala vam,« se je poslovil Chan in odšel k svojemu vozilu. Spokojno je ležal travnik igralkine vile v senci starega figovega drevesa. Jessop se je pojavil pri vratih, častitljiv kakor vedno. , , »Kako vam gre, gospod komisar?« je rekel. »Vreme je čudovito, ali ne?« , »Verjetno,« je pritrdil Chan. »To j c vsekakor nekaj, kar mit tukaj komaj še opazimo. Saj je dostikrat tako.« »Kur pa bo, če mi dovolite pripombo, sčasoma postalo že dolgočasno.« Sledil je Chanu v sobo. Charlie se je razgledal po sobi, v kateri se je včeraj toliko zgodilo. Soba je bila tiha in potopljena v sončno svetlobo. »Miss Julija in mr. Bradshavv sta nekje na obrežju, sir,« je prijjomnil Jessop. »Eden izmed vaših gosjvodov, mislim da mr. Hettick, pa ima neko delo tam zunaj v uti.« »Ah da, mr. Hettick je naš strokovnjak za prstne odtise!« je razložil Chan. »Takoj grem tja.« Zunaj na travniku sta mu prišla nasproti oba mlada človeka in sta ga prisrčno j»ozdravila. »Prav žal mi je, da postajam že neke vrste kuga, jc rekel Juliji. »Toda pot dolžnosti je kamenita.« »Toda tokrat ne gre za to,« je smeje odgovorila. »Midva sva j vas že pričakovala.« Pogled j jo je, ko je sveža in mlada ter I velikih modrih oči stala pred njim, in mislil na smaragdni| | prstan. c bi raa veaei oraasnaw. »Sem ga le preletel,« je odvrnil Chan. »Mislim, dj vsebuje vse potrebno.« »Ali je to vse, kar mi lahko rečete?« se je pritoževal mladi mož. Charlie je skomizgnil z rameni. »Dvakrat premisli, preden začneš sipati na koga hvalnice,« je odgovoril. »Če se nihče več ne bi zmenil za oslovski glas, pa tudi osel ne bi več rigal.« Zamislil se je. »Primera je kajpada nesirečno izbrana. Upam, da uživate danes lepo jutro?« »Ah, prišel sem le Juliji malo v pomoč!« je pripovedoval Jimmy. »Bil sem le neke vrste pregraja med njo in časopisnimi poročevalci. Gospodje od »Večerne pošte« so bili nekam neprijetno presenečeni nad dejstvom, da senzacija ni mogla priti o pravem času do njihovega časopisa.« »Čisto razumljivo,« je pritrdil Chan. »Kaj pa mislite sedaj početi?« je vprašal Bradshaw. »Menim, da si bom vse še enkrat ogledal v dnevni luči!« mu je odgovoril Chan. »Pomagal vam bom,« je rekel Jimmy. »Julija, takoj sc vse-dite in se odpočitje! Zaprite oči in ne mislite več! Tega ne delu nihče v Waiikikiju in človek ne ve... saj bi mu to utegnilo še škoditi.« Mladenka 6e je nasmehnila in se prijetno vsedla na ležalnik. »Rad bi deklico malce razvedril,« je brbljal Bradshaw, ko je poleg Chana stopal proti uti. »Dogodek je bil zanjo hud udarec. Toda upam, da jo bom sčasoma naučil, da bo na vse to pozabila. To se pravi — če me bo vzela.« »Vi imate neverjetno visoko mnenje o samem sebi,« 6e je smejal Chan. »Zakaj pa tudi ne? Poznam se precej dobro.« Ko sta prišla do ute, jima je stopil nasproti nek gospod Ofrp .■(lev. 25. _lj^OVENSK^DOM^^^n^31^jaiuiarjal942-XX Stran 3. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana, 31. januarja Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumcntov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tRžni urad Visokenlu Komisariatu predložil na j višje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom V1II-2 št. 21-3 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka. 2. februarja 1fJ42-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevali, so naslednje (vse v lirah): Zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 1.—; zeljnate glave na debelo 0.80: kislo zelje zeljar-iev z obrtnim listom na drobno 2.50; kmečko kislo zelje na drobno 2.—: repa na drobno izpod 10 kg 0.75; repa na debelo 0.60; kisla repa 2.—: otrebljeno rdeče zelje 2.50; otrebljeni ohrovt 2.—: repne cime 1.—; brstnati ohrovt 5.—; kolerabicc 3.—: rumena koleraba 0.80; rdeča pesa 3.—; rdeči korenček brez zelenja 3.50; rumeno korenje na drobno 1.—: črna redkev 1.20; osnaženi hren 3.—; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50: petršilj 4.— : por 3.50; zelena 4.—: domača čebula 2.50; ša-' lota 3.—: česen, 25 glavic na kg 5.—; otreb-ljena endivija 4.50; otrebljeni veliki motovilec 8.—;! otrebljeni mali motovilec 12. —; otreb- 1 jeni domači njivski radič (cikorija) 4.—; suhi v škafih siljeni radič 10.—; mehka špinača 5.—; liter suhih bezgovih jagod 6.—; kilogram suhega šipka 8.—; kilogram suhega lipovega cvetja 20.—; domača jabolka: I. vrsta: kanadke, dolenjske voščenke, renete (Harbertova, šampanjska, landsberška. kaselska, Baumannova) 6.—: II. vrsta: kosmači, zelenci, tafelčki, rož-marinčki, carjevič 5.—: III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 4.—; jajca 1.75 komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 9 na rožnem papirju. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Rdeče zelje torej mora biti otrebljeno, prav tako pa tudi Iz Srbije Kaznilnica v Zabeli, kjer je bilo ob pričetku vojske okoli 1700 ujetniKov, med njimi mnogo robijašev, zdaj zopet polagoma zbira svoje »stanovalce«, ki so izrabili trenutni nered in skoraj vsi pobegnili v splošni zmedi, ki je tedaj nastala. Ti ljudje so on odhodu zavod tudi temeljito oplenili. Zdaj se je že znatno število kaznjencev morulo vrniti. Minister za gospodarstvo dr. Radosavljevič zadnje čase hodi med narodom in daje kmetom navodila, kako naj posejejo zemljo, da bo Srbija v tem letu čim več pridelala. 12 požarov je bilo tekom enega meseca v Belgradu. Bili eo manj5i. »Izbrane pesmi« Djnrn Jnkšiča je druga knjiga, kj je te dni izšla v založbi Srbska kfijitra. Stane kakor vsaka te založbe 10 din. Med oglasi v belgrajskem časopisju najdemo tipična znamenja časa in razmer. Nekaj citatov: _ sZamenjam sobno opravo za drva.< — »Za življenjske potrebščine dva damska plašča, čevlje, galoše...« — »Za meter bukovih drv 30 litrov olja...« itd. 13 letni četnik je v boju z banditi pokazal izredno junaštvo Sam je napadel celo tolpo, jo razbil in rešil osem svojih ujetih tovarišev. Dr. Janko Sep, vodja nemške narodne skupine v Srbiji, je imel v Belgradu daljši govor, v katerem je zlasti poudarjal, da je glavna naloga nemške narodne grupe v Belgradu, da vse [Nemce,_ ki žive v glavnem srbskem mestu nezaposleni ali ki so potrebni pomoči, vrne spet svoji domovini. V teku leta 1942 naj se vsi nezaposleni Nemci vrnejo v Banat, kjer je delovna sila neobhodno potrebna, prav tako so tam življenjski pogoji mnogo boljši kakor v Belgradu. Uničevanje komunistov. V zadnjem času so zopet pobili ali ujeli blizu Podgorice okoli 50 komunističnih banditov, blizu Gornjega Milano ven pa dvajset. Učiteljice, žene vojnih ujetnikov, se spet vrnejo na svoja službena mesta, kjer bodo nadaljevale s svojim delom. Kuhinja za 10.000 šolarjev bi bila potrebna v Belgradu, tako so ugotovili na posebni konferenci pri Rdečem križu predstavniki viseli belgrajskih šol. ohrovt, endivija in motovilec. Hren mora biti osnažen in siljeni rudič ne sme biti namočen, temveč suh. Spet pa moramo opominjati prodajalke, da ne smejo hraniti blaga samo za izbrane kupcvalke ter ga prikrivati drugim. 'rse *e najvišje dopustne ccnc in tudi vse mžie cenc morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu 'n v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah m prodajalcih po vsej mestni občin^ ljubljanski. Zelenjavi in povrtnini zvišane cenc so plod dogovora med pridelovalci in predstavnicami in predstavniki konsumcntov vseh slojev. Samo s težkim srcem so zastopniki delavstva in zastopnice gospodinj pristale na zvišanje, vendur so pa upoštevale pozno sezono, sneg in mraz, zlasti pa tudi naglo gnitje zelenjave. Pri tem so pokazale zelo veliko uvidevnost napram zelen jadarjem toda s trdnim prepričanjem, da bodo sedaj tudi zelenjadarji uvideli težke razmere konsumcntov in zato spet redno zalagali trg s tako velikimi množinami zdrave in lepe povrtnine, da je nobeni družini ne bo primanjkovalo. Konsumenti upravičeno pričakujejo, da bodo zelenjadarji zanesljivo pokazali svojo dobro voljo, da se na trg vrnejo redne razmere, znosne tako za konsumente kot zn producente. Vsa Ljubljana ve, kako so naši zelenjadarji od nekdaj varovali svoj dobri glas kot posebno čast, ter je prepričana, da gotovo tudi sedaj ne bodo dopustili, da bi jim kdo mogel očitati izkoriščanje težkih razmer, predvsem revnejših slojev, v sebične namene S Hrvaškega Danes teden je Poglavnik sprejel Manice ženske ustaške veje hrvaškega ustaškega pokreta, ki so v njegovi prisotnosti polpžile prisego. Po-glavnika je pozdravila poverjenica. Prisegle so na tole ustaško prisego: Pri vsemogočnem Bogu se zaklinjam na vse tisto, kar mi je sveto, da se bom držala ustaSkih načel, se pokoravala predpisom in bom izvrševala vse Poglavnikove naloge in odredbe, ki jih bodo dali njegovi namestniki in da bom vsako tajno najstrožje čuvala. Zaklinjam se, da bom v vrstah ženske ustaške trte hrvaškega ustaškega pokreta delala za hrvaški narod, izvršila vse tisto, kar bodo zahtevali od ženske sekcije in da bom delovala požrtvovalno in delala dobra dela. Če pa bom to prisego vedoma in hote prelomila, naj me zadene kazen, ki jo ustaška pravila predvidevajo. Tako mi Bog pomagajI Amen! Hrvaško ministrstvo bogoslužja in pravosodja je objavilo v zadnjem Službenem listu zakonsko odredbo, ki dovoljuje, da se po potrebi skrajša pouk na univerzi v Zagrebu. Ta odredba se glasi: Na poedinih fakultetah zagrebškega vseučilišča so mora začasno skrajšati pouk. — Pristopi minister je poverjen, da more na predlog fakultetnega sveta, skrajšati pouk tako, da so uvedejo namesto dveh polletij, tri tromesečja. Cm 30.000 oseb je že v Zagrebu obiskalo zanimivo razstavo, ki ima naslov: Borba Evrope proti židovsko-kapitalističnemu in holjševiškemu sestavu. Tudi v zadnjih dneh, ko je bilo v Zagrebu zelo mraz, jo bilo na razstavi vedno polno ljudi, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali zanimivo razstavo. Na hrvaškem radiu so zdaj ziičcli predavati o ustaškem pokretu hrvaških vseučilišnikov. Predavanja so trajala ves teden. Ta predavanja so imela namen, da se tudi ljudstvo seznani, kako so hrvaški vseučilišniki delovali pri delu za osvo-bojenje hrvaškega naroda in za Nezavisno hrvaško državo.' Prvo predavanje v tem smislu je »mel sam Poglavnik. V okviru »Tedna hrvaških vseučilišnikov — ustaševe je imel na zagrebškem radiu značilen govor tudi Doglavnik dr. Mile Budak. Zadnje hrvaške »Narodne novinec prinašajo tudi zakonsko odredbo o izpopolnitvi zakonske odredbe o razpuščenih sokolskih društvih bivše kraljevine Jugoslavije. Hrvaška državna uprava mora biti na dostojni višini. Vsak državni uradnik mora vršiti svojo službeno dolžnost kar najmarljivejše in vestno, delati mora tako, kakor bi delal za svoj osebni interes. Po državnih uradih je prepovedano brati časopise, imeti zasebne razgovore ali P,a ura-fnmerl1ab ali (o na-di L. 25.- a: Kaieto L. 25‘- na: PRODOTTI Pl. BI. — Vin P. CaHtaldi 8 - MlfcANO Cerca«! rappresentante o conce«- j Iščomo zastopnika alt povorje- sionario nlka. Nove žrtve »partizanskega« nasilja Ljubljana, 31. januarja Komunisti in temni elementi, ki pripadajo gibanju, katero skuša po naši deželi zasejati nered, prelivati kri in povzročati bedo, nada-Ijujejo s svojimi zločini nad Slovenci. Morilci Slovencev so ubili 24. januarja v Šiški Ivana Novaka, ker so ga obdolžili, da je izdajalec: 28. januarja so na neki obrobni ljubljanski cesti ubili orožniškega poveljnika Leniča, ter 29. januarja na Sarajevski cesti brivca Franca Rožiča. Toda seznam teh žalostnih žrtev Se ni končan. Zločinci, ki so se izdajali za agente slovenske policije, so se po javili 23. januarja zjutraj na stanovanju bivšega Častnika jugoslovanske vojske, Franca T us a. Ko so ga zagledali, so nanj oddali štiri strele iz samokresa in ga težko ranili. In v prav ti zlafinci. Slovenci, so tisti, ki govore o vaši bodočnosti. Če bodo tako nadaljevali, bo edina bodočnost Slovencev na pokopališču Seja direktorlja ljubljanskega fašja Včeraj je bila ob 18 v Fašističnem domu seja Direktorija ljubljanskega fašija, kateremu je predsedoval politični podtajnik bojevniškega fašija v Ljubljani ter sprejemal poročila članov direktorija. Potem ko je pregledal delo in dal nova navodila, _ je posebno priporočil obnovi jen je legitimacij za XX. leto in zaželel vsem članom, da razvijejo vedno večjo delavnost organizacijo Seja fašističnih funkcionarjev V torek 3. februarja bo Zvezni tajnik sprejemal v Fašističnem domu poročila vseh funkcijonar jev, tako inšpektorjev zon, političnih tajnikov in poveljnikov pomožnih središč Fašistične stranke. Seje se bodo udeležili zvezni podtajnik, zvezni podpoveljnik GILL-a, zaupnica ženskega fašija, zaupnik univerzitetne organizacije, inšpektor in tajnik Dopolavora, zaupnik CONI-ja, glavni funkcijonar Tiskovnega urada in glavni funkcijoiiar upravnih zveznih poslov. Obletnica ustanovitve milice Zveza bojevniških fašijev objavlja: • V izpolnitev naredb Tajnika fašistične stranke z listom 26. t. m. v obletnico M.V.S.N., ki bo nedeljo, 1. februarja, se določa kakor sledi: ob 9.30: Zvezni tajnik bo v spremstvu pokrajinskih funkcionarjev Stranke ponesel pozdrav Črnih srajc poveljniku M.V.S.N. z največjim činom, ki biva v Ljubljani; ob 10: sveta daritev v spomin legionarjev, padlih ,v boju. Udeležile se bodo slavnosti tudi civilne in vojaške oblasti, funkcionarji Stranke, predstavniki Oboroženih Sil in organizacij, ki sestavljajo moč Vlade; ob 11.30: v dvorani pokrajinskega Dopolavora se bo poveljnik Azzimonti Llbero spominjal slave in velikega dela Milice. Šopki rož bodo položeni na grobove padlih legionarjev. Sedeži fašističnih organizacij bodo izobesili zastave. Cez cel dan bodo člani oblečeni v navadne uniforme. Zvezni tajnik Je Imenoval fašista dr. Silvia Alesanija, vpisanega v Fašistično stranko I. 1919., za zveznega inšpektorja. Seja odbora za pomoč Včeraj se je ob 18 zbral pri Eksc. Visokem Komisarju komite pokrajinskega zavoda za pomoč v Ljubljani. Predsednik je potem, ko je prečital odredbe Visokega Komisarja, s katerimi se ustanavlja zavod, prešel na dnevni red. Pregledano je bilo delo, ki zadeva notranjo in zunanjo ureditev zavoda ter ustanovitev občinskih komitejev. Dana so bila navodila za takojšnji začetek z delom. Nazadnje je bila preSitana vsebina okrožnice občinskim komitejem, ki podaja navodila in pobudo za delovanje. Med skupščino je bil tudi imenovan zbor revizorjev. Ribnica Število brezposelnih je v Ribnici zadnje dni precej naraslo. Zaradi hudega mraza 60 ustavljena regulacijska dela na Bistrici pred Sodražico, prav tako pa je prenehala začasno z delom opekama Klun in tov. v Ribnici. Občinski namestitveni urad v Ribnici vodi sedaj v seznamu 123 brezposelnih. Delo je posredoval urad 112 delavcem. Zadruga za regulacijo potoka »Sajevec« v Ribnici ima v načrtu izsušiti okrog 200 ha zamočvirjene zemlje ob reguliranem potoku. Številni prizadeti posestniki, člani zadruge, bodo zelo hvaležni oblasti, če bo podprla izvedbo teh važnih del s primerno podporo. Ljubljana Koledar Nedelja, 1. februarja: 1. Ponedeljek, 2. februarja: Obvestila Dredpustua Svečnica Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Kitko Jožica, Pletoršnikova ul. 13. telefon 47-64. Trgovci na drobno naj odrezke januarskih živilskih nakaznic prineso v mestni preskrbovalni urad — kakor doslej — v dveh skupinah. V ponedeljek, na Svečnico, 2. februarja naj prineso odrezke trgovci z začetnimi črkami A—M, v torek, 3. februarja pa oni z začetnimi črkami N—Ž. Pozneje prinesenih nakaznic ne bo mogoče upoštevati, zato naj se pa vsi natanko Alpa« čaj v vsako kuhinjo Oskrbovancem Rdečega križa! Novi oskrbovanci Rdečega križa, ki so dosedaj prejemali hrano v naravi in stroške socialne sekcije Rdečega križa in 6icer v Delavskem domu, Delavski zbornici in Ljudskem domu, se naj takoj zgla6e pri Pokrajinski podporni ustanovi na Erjavčevi cesti št. 11, kjer dobe nakaznice za kosilo in večerjo, ki jo bodo prejemali od 1 februarja dalje v kuhinji omenjene ustanove na Velesejmu. Zadnji rok za dvig nakaznic je 31. februar t. 1. EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK izhaja vsak mesec 15. Letna naročnina 40 lir. Naroča se pri upravi Ljubljana Kopitarjeva ulica6 ljubljansko gledališče DRAMA: >* Sobota, 81. jan., ob 17: »Voda«. Izven.''Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 1. febr., ob 14: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17: >Lepa pustolovščina«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 2. jan., ob 14: »Peterčkore poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izve A. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Torek, 3. jan.: zaprta OPERA: Sobota, 31. jan., ob 17: »Netopir«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 1. febr., ob 15: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2, febr., ob 15: >Madame Butter-fly«. Izven. Torek, 3. fobr.: zaprto. Mrakovo gledališče Nedelja, 1. febr.: »Elektra«. Začetek ob 18. Ponedeljek, 2. febr.: »Elektra«. Dopoldanska predstava ob 10.30. Poslednji dve predstavi velike grške tragedije »ta v nedeljo zvečer in ponedeljek dopoldne. Opozarjamo na globoko znižane cene od 12 L navzdol. S tem je vsakomur dana možnost, da 6e 6eznami s to veliko antično umetnino. Prevod tega dela, ki ga je Mrakovo gledališče prvo postavilo na slovenski oder, je oskrbela Tuši Rajnerjeva, ki igra Elektro. Luka Planinova igra Krizoterrri6, Ivan Mrak pa Klitajmnestro, Oresta in Egista. V manjših vlogah ves ansambel. Glasbo je pripravil Pogačar. Blagajna frančiškanske dvorane posluje danes od 15—17, jutri od 10—13 in od 15 do predstave. Večerna predstava 6e konča ob 20. Mirko Kunčič Pastir J6k, junaik dneva' i« P0™*™ kakor slavnostni govore* 6topil na klop, ki je tesno obkrožala lipo. Preudarno 6e je s palcem in kazalcem prijel za nos, veličastno 6e je useknil in smrkelj je v širokem loku pljusknil na tla. Potlej je začel: »Tak61e vam povem, fantini in deklice, možje in ženč — vi smrkavci pa tiho. — takole vam povem: o kakšnem ognju ni ne duha ne 6hiha!« Kakor da bi z burklani' podrezal v pekel: nepiopisen hrušč in trušč mu je preglušil nadaljnje besede. Možje 60 renčali kakor medvedje. Zenske 60 pihale kakor kače. Otročaji so zijali, da so jim 6mrklja-ete sveče naravnost v usta polzele. »Ali 6te ga slišali! Za norca nas ima, govčdar 6alabolski!« se je razčelju-etil Erjavčev Nejč, neugnani vaški zdraž-bar, primojduševec® in bdjec*. Neznansko 6e mu je zahotelo, da bi nastal ravs in « Gov&rc — govornik. » Primojduševec — preklinjevalec., ’ Bdjec (boje) = borilec, pretepač Planinska pravljic«. kavs. Kar na debelo je začel ščuvati razdražene duhove okoli 6ebe. In ne zastonj. Možje 60 si vihali rokave. zenske so dvigale škafe in žehtarje. Otročaji so 6egali po kamenju, da bi z združenimi močmi posegli v boj. Trda je predla ubogemu Jfiku, trda. Za las, za drobčkan las je manjkalo, da je ni pošteno skupil. Najbližji dedec ga je že s palcem dregnil pod rebra. Najbližja ženska je že treščila svoj žehtar vanj. Naibližji paglavec mu je že kamen zalučal v hrbet. Joku 60 kar kolena klecnila in prebledel je prav do peti, čeprav m bil strahopetne matere sin. Vedel je, bistroumni mož, da ima ljudska jeza trdo pest. Težkd je biti dober govore, težk6 je zastavljati pravšne besede, težk6 je množici pihati na dušo! je potihoma vzdihnil in začel po bliskovito tuhtati, kako bi jo izpeljal. Napenjal je možgane kakor žrd na 6enenem vozu — malo da 6e mu ni žrd prelomila! Nazadnje pa je le pravšno iztubtai. Pomirljivo je zakrilil z ro- kama in zavpil: »Tak počakajte no, za pet ran Krišče-vih, 6aj ne gori voda! Ni6em še vsega povedal.« Pa je J6k delal račun — brez Erjavčevega Ndjča. Erjavčev Nčjč je kaj rad iskal dlake v jajcu in obračal besede kakor mlinar vreče. Brž je Joka popadel za besedo in hujskajoče zarjul: »Seveda ne gori vodal Vsak smrkavec to ve. Kako bo voda gorela?! Lejte, res nas ima za norca, govedar 6alabol-ski!« A t6krat sitni zdražbar ni imel sreče. Kar na lepem si je skozi gnečo naredil gaz Režunov Janez, najgorši in najmočnejši fant v fari. Kakor gora 6e je izprsil pred Nejčem in mu takšno zarobil, da se je bojevitemu petelinu koj greben povesil. Ni še pozabil Nejč, ni, kako ga je korenjaški Janez onoan zlahka kot mlečnozobega frkoKna iz Požgžnče-ve gostilne pod kap nesel. Take sramote ni hotel več doživeti. Stisnil je glavo med ramena kakor poparjeno ščenč rep med noge in jo pobrisal za bližnji vogal. Od ondod je kradoma vlekel na ušesa in vohunil... »Zdaj pa le gov6ri!« je Janez pokroviteljsko rekel J6ku in mrko ošinil z očmi fantine in može, ki so imeli še zmerom zavihane rokave. In glej, zgodil 6e je majhen čudež: na mah so postali V6i krotki kakor jagnjeta. Vedeli so, da z Režunovim Janezom ni dobro češenj zobati J6k je svojega rešitelja hvaležno pogledal. Brž 6e mu je povrnilo nekaj prejšnje samozavesti. Vzravnal se je in ze je bil spet v besednem ognju kakor pravšni govore. »Tole 6em vam hotel jx>vedati, fantini in dekline, možje in ženč — vi smrkavci pa tiho! — tole sem vam hotel povedati, pa me niste hoteli poslušati: ko 6em se prejle vračal iz Bčlce, sem kar na lepem zagledal nekaj groznega. Pod Kočjdnčevim robom v Veččmicah 60 rajale žarkžene.. « ' »I, kaj pa jjotlej?« mu je jezikavo odstrigla besedo Govočeva Lenka, prvakinja d<5vških klepetulj. »To pa res ni prav nič groznega. Kolikokrat so že rajale. Ali je bilo treba zaradi tega V60 srenjo spraviti pokonci?!« »Tak jx>čak no, ragla, da povem do kraja!« je odrezavo revsknil Jok in jo pičil z risastim pogledom. Potlej pa je zaničljivo napravil čeznjo križ in 6 po-vdignjenim glasom nadaljeval: »Pod Kočjančevim robom 60 rajale žarkženč, 6em rekel, v živi meji, komaj za lučaj daleč od njih pa je čepel B&Ianec na preži. Zdi 6e mi, vse 6e mi tako zdi, fantini in možje, da 6e grdavšu skomina po najgorši žarkženi Zlatolaski, ki jo vsi dobro poznate. Ujel jo* bo, prav gotovo jo bo ujel in v svoj brlog pod, Borčvlje odvlekel, če bomo roke držali navzkriž. Pa jih ne bomo — kaj pravite, fantini in možje?!« Množica se k zazibala in zahrume- la kakor morski val, ki ga razburka vihar. Možem 60 ogorčeni bliski švigali iz oči. Ženske so se v strahu križale in klicale vse svetnike na pomaganje. Otroci 60 6e stiskali k materam kakor piščeta h kokljam. Najbolj pa je ta novica pretresla Re-žunovega Janeza. Kar žile so mu nabreknile na vratu in vse barve eo ga prešinjale, tak6 se je razburil. — Tak. takšna je ta reč! Najg6ršo žarkženo, ti-6to, ki je njemu 6amemu nekolikanj k 6rcu prirasla, kani bor6veljski hrust ugrabiti? Ne boš kaše pihal, ldkotnik! Režunov Janez ti bo že podkuril! Ni še pozabil Janez, ni, kako prijazno mu je ondan, ko je jx>d Borovljami drvaril, zala žarkžena zaklicala iz no6te: »Bog ti daj 6rečo danes im vse življenje, Janez!« Da bi siroto pustil na cedilu? Tisto pa že ne! Rešiti jo mora, pa naj prelije zanjo zadnjo kapljo krvi. Porinil je Cčnkovega J6ka tebi nič, meni nič 6 klopi, da se je presenečeni gov<5rc kar prekobalil na tla Stopil je na njegov prestol kakor novo krotumi kralj in dal z odločno kretnjo množici v vednost, da hoče govoriti. Huda ura v množici se je iztreskala in izbliskala. Nastalo je zatišje, da bi najbolj tanko6lušni utegnili slišati zvon-ko Dreoevaaie rajajočih iarkžmt- »Jaz?« ga je ustavil Franco. »Jaz? Ne, 364. Tomaž ni mogel gledati slrašnega prizora. Zakril si je oči. Ko je spet pogledal tja, je videl, kako se je na bližnji skali vzpel človek in z rokami mahal na pomoč. Tomaž je odhitel tja in ga po dolgem trudu spravil na suho, kjer je nesrečnež obležal kakor mrtev. Ko se je čez dolgo zavedel, je gledal okoli sebe strme. Spraševal je, kje so tovariši. Tomaž mu je odgovoril, da so vsi utonili. 365. Tujec se ni Tomažu nič zahvalil za rešitev, temveč je začel obupano vpiti na ves glas ter si pulili lase: »Oh, moje premoženje, moj denar! Vse so požrli valovi meni, nesrečniku!« Tomaž ga je opominjal, naj bo Bogu hvaležen, da si je vsaj življenje rešil. Oni pa ni maral nič slišati, temveč je stokal naprej in začel celo preklinjati. 366. Tomaž je začel tujca gledati bolj natanko. Bil je oblečen po špansko. Za širokim pasom je imel zataknjena dva samokresa. Vprašal ga 'je po imenu. Tujec mu je zaničljivo dejal, da se imenuje Jurij Strugar, če ga že tolikanj zanima in da je Slovenec. Zdaj se je Tomažu kakor blisk prikazala slika iz preteklosti Ta človek je bil nekoč strežnik pri njegovem bratrancu! Pehota, ki pada z neba Od »balonarjev« do rednih padalskih oddelkov, ki se vsaj nekaj časa lahko samostojno bore Motorizirani oddelki in letalci imajo svojega dobrega pomočnika v padalcih, ki so si pridobili velike zasluge za hitre uspehe sedanje premikalne vojne. Padalci so pri vojaških nastopih prava novost in so prinesli temu primemo tudi veliko presenečenje, rla6ti če 6e spomnimo nemškega nastopa proti Norveški, kjer je to najnovejše »orožje« bilo gotovo najprimernejše za nastop proti deželi, kakršna je Norveška, ki jo povrhu loči od Nemčije še precej širok morski pas, čez katerega tanki ne gredo. Uspehi, ki 60 jih dozdaj padalci dosegli na raznih bojiščih, pač dovoli zgovorno dokazujejo, da so njihovi »iznajditelji« vsekakor dobro računali, ko eo si zamislih to »pehoto, ki pada z n<*ba«, v nasprotnikovo zaledje. Prva padala — le reševalni ripomoček glejmo 6i enkrat malo tudi zgodovino padalcev, kakor jo podaja »IHustrazione del Popolo«. Padala 60 poznali že v prejšnji svetovni vojni, toda »padalci« tedaj niso imeli enake naloge kot danes. Takrat 60 padala uporabljali le kot reševalno sredstvo, ki 60 6e ga letalci poslužiH, če je bilo njihovo letalo zadeto. Niso pa v prejšnji svetovni vojni spuščali padalcev v današnjem smislu, torej padalcev, ki bi imeli nalogo, priti z vsem potrebnim orožjem sovražniku v zaledje in ga »potipati« tudi malo od zadaj, za hrbtom. Leta 1915 je bilo letalsko ogledništvo takorekoč šele v povojih Letala so tedaj imela na 6ebi pritrjene nepremakljive balone, ki 60 bili za sovražnika kaj lepa tarča. Letalci-ogledniki 60 bili često prisiljeni spustiti se s padalom iz gorečega letala. Ža tiste čase je tak korajžni skok veljal za vse nekaj drugega kot pa danes. »Ali se bo odprlo, ali ne ...« Pa tudi padalo samo ni bilo leta 1915 tehnično tako izpopolnjeno, kot je na primer danes. Čeprav je takratno padalo funkcioniralo še dosti dobro, so bili »balonarji«, kakor so jih takrat šaljivo imenovali, prav gotovo v trenutku, ko 60 se spustili na tla, v velikem 6trahu, če 6e bo padalo res odprlo. Padala pa 60 bila tedaj res že nadvse zanesljiva in le redkokdaj se je zgodila pri tem nesreča. Od leta 1915 pa do danes je bil tudi na tem polju dosežen velik napredek. Iz prvih skokov, s katerimi 60 6e predniki sedanjih letalskih oglednikov spuščali iz sinjih višav le z namenom, da bi se rešili, 60 6e rodili sloviti redni oddelki padalcev, oboroženi z najsodobnejšim orožjem in oskrbljen 6 potrebno hrano, prava »pehota z neba«, ki 6e nima namena nič več 6amo rešiti iz sestreljenih letal, pač pa nastopiti v nasprotnikovem zaledju kot »vojska, ki 6e V6aj nekaj časa lahko čisto 6amo6tojno bori, razdira sovražnikove prometne zveze in nar-prohiika vsaj prisili, da računa z njimi in da na ta način oslabi 6voje sile na glavnem bojišču. Odlično 60 se takšni padalski oddelki izkazali na primer tudi v prvi abesinski vojni. Uporaba padalcev je priporočljiva zlasti v goratih nedostopnih deželah, za kakršno gotovo velja tudi Abeeinija Čeprav je približno trikrat tako velika kot evropska Italija, so jo pred leti Italijani vprav 6 pomočjo padalcev razmeroma izredno hitro ukrotili. Lahko si vsak predstavlja, da pouk v šoli za padalce ni kar tako lahka stvar. Ne 6amo, da mora gojenec »padalske šole« biti hladnokrven in da ne sme trepetati, ko je treba skočiti z velike višine na tla, pač pa ga je treba usposobiti tudi v raznih načinih vojskovanja, ki zahteva največjega poguma in srčnosti, če naj svojo težavno nalogo reši taiko, kakor poveljstvo od njega zahteva. V sovražnikovem zaledju ni kar tako lahko razdirati prometne zveze in podobne važne naprave. Padalci morajo biti zato v prvi vrsti telesno krepki in pogumni. Preden v padalski šoli začno s ©koki, na-uče gojence ravnanja z vsemi vrstami avtomatičnega orožja. Po tridesetih uspešnih skokih — srebrno padalce Razumljivo je, da so najboljši padalci tisti, ki 6e 6anti prostovoljno odločijo za to službo. Zanjo gotovo čutijo največ veselja in so, kar je najvažnejše, tudi najbolj zanesljivi. Ko se izuče v V6em, kar mora pri sedanjem načinu vojskovanja natančno poznati vsak pešec, gojence začno seznanjati 6 padalom samim. Nauče jih, kako se je treba1 z letala odgnati, kako 6e držati med padanjem in kako ravnati med pristajanjem in pozneje. dragi Pasotti! Ne! To se mi ne poda, molčil Policijo mi pošljejo v hišo; kar najbolj nesramno onečastijo poštenjaka, katerega edina krivda je, da je stric moj"? žene! Molči, ti rečem 1 Ali ne iščejo danes vseh mogočih načinov, kako bi izstradali mojo družino in mene, da bi nam jutri ponudili umazani kruih. Ne, vedi, nel Le kriči, z lahkoto me ne boste dobili, pri Bogu, da ne! Kar povej to babici in ti., in ti... in ti....« Pasotti je bil prav zatrdo iz rodu mačk. Bil je pohlepen, zvit, previden, priliznjen, pripravljen za hlinjenje, pa tudi jezi pod-! vržen. Z vedno glasnejšimi ugovori j.? ustavljal Maironijevol zmerjanje. Pri zadnjem vzkliku pa je spoznal, da se bo vlila nanj ploha očitkov, ki so ga toliko bolj jezili, kolikor bolj jih je naprej uganil. Zato je planil kvišku. »Nehaj!« je zakričal. »Kaj se to pravi?« »Lahko noč!« je rekel Franco ter zgrabil klobuk. Toda Pasotti ga ni mislil tako izpustiti. »Trenutek prosim!« je rekel ter hitro bobnal s pestjo po mizi »Prevelike utvar? si delate, preveliko upanje imate v tisto oporoko. Toda to ni oporoka, to je kos papirja, to je blodnja norca!« Franco, k? je bil že pri vratih, je obstal kakor omamljen po udarcu. »Kakšna oporoka,« je rekel. »Pojdi!«, je rekel Pasotti, napol hladno, napol zaničljivo. Saj se dobro razumeva.« Plamen jeze je spet vžgal Francovo kri: »Ne!« je rekol. »Na dan z besedo! Govori! Kaj vej o oporokah?« i »Oh!« je rekel Pasotti zasmehljivo sladko. »Zdaj gre pa dobro.« Franco bi ga bil najrajši zadavil. »Bil sem v Lodiju, ali ti nisem že rekel? Torej vem vse!« Franco je bil kakor iz uma ter je zagotavljal, da ne razume ničesar. »A tako!« je rekel Pasotti, še bolj zaničljivo ko prej. »Bom pa jaz razložil gospodu. Vedite torej, da je gospod profesor Gi-lardoni, ki ni vaš resnični prijatelj, prišel konec decembra v Lodi, t-r se oglasil pri grofici s prepisom. Prepis je brez sleherne zakonite vrednosti, neke oporoke vašega ubogega deda. V tisti oporoki ste postavljeni vi, gospod don Franco, za glavnega dediča, in to med hudimi žalitvami za ženo in sina tistega, ki je oporoko delal. Torej, zdaj veste. Sicer pa je bil gospod Gilar-doni pri izročitvi tako pošten, da j* povedal, da je prišel sam od sebe, ne da bi vi kaj vedeli zato.« Franco je poslušal smrtno bled. Pred očmi in v duši je čutil temo. Zbral je vse moči, da bi mogel dati dostojen odgovor. »Prav imate,« je rekel. »In tudi babica ima prav. Samo profesor Gilardoni nima prav. Pokazal mi je to oporoko pred tremi l^ti, v poročni noči. Rekel sem mn, naj jo sežge in sem mislil, da je to tudi storil, če tega ni storil, potem me je goljufal. Cel je šel zaradi te stvari v Lodi, je storil nevljudnost in velikan-1 sko neumnost. Imeli ste vzrok, da ste mislil) slabo o nas. Toda' da boš vedel: Ne maram za denar stare mater-' in ne za vladni denar. In ker ima gospa srečo, da je mati mojega očeta, ne bom nikdar, razumeš, nikdar izkoristil listine, ki bi ji vzela čast, pa najsi ona stori nam še take nizkotnosti, še take podlosti. Stojim mnogo višje ko ona! Pojdi in ji povej to v mojem imenu ter reci, naj svoje ponudbe umakne, ker jih zaničujem. Lahko noč!« Pustil je Pasottija vsega osuplega ter odšel. Tresel se je od razburjenja in jeze. Pozabil je vz-ti svetiljko. Stopal je v temi, a velikimi korakL Ni videl in ni pazil, kam j« stopil! Zdaj pa zdaj je dal z vzklikom duška temu, kar je vrelo v njem: jezi proti Gilardoniju, obtožbi proti LuizL - ★ • Stric je šel zgodaj spat, Luiza pa je čakala Franca v malem salonu z Marijo, ki jo je obdržala pokoncu, da bi jo oče zadnji večer še lahko videl. Uboga Marija se je bila skoraj naveličala čakati. Usteča so ji lezla narazen, obrazek se ji je nabiral v jok in s tožečim glasom je spraševala: »Kdaj bo prišel očka?« Toda imela je mater, ki je znala tolažiti kakor nihče drugi na svetu. Marija že dolgo ni imela celih čeveljčkov. Za čeveljčke je treba tudi v Valsoldi denarja; res malo, a če ga je prav malo? Toda imela j-"1 mater, ki je znala obuti bosonoge kakor nihče drugi na svetu. Prav prejšnji dan je Luiza iskala na podstrešju košček vrvi in našla med staro šaro, praznimi zaboji in polomljenimi stoli škorenj svojega deda. Dala ga je v vodo, da se je omehčal; sposodila si je krivec, šilo in škarje. Zdaj je vzela ta častitljivi škorenj, ki je vzbujal Mariji strah, ter ga položila na miza »Zdaj pride na vrsto nagrobni govor zanj,« j- rekla preračunano živahno, česar bi ji tudi v smrtnem strahu ne mogel nihče vzeti. »Najprej moraš prositi pradeda za dovoljenje, če smeš vzeti njegov škorenj.« Pripravila je Marijo, da je sklenila roke, smeš no gledala v strop in ponavljala naslednje stavk?: Pradedek moj ljubi in dragi če škornja ne bi več potrebovali, prosim, da bi ga Ombrettj darovali, ki bi že tako rada imela oba čeveljčka cela. V hvaležnost pa vam bo zato poljubček poslal« v nebo. St LJ*W»ke tiskarn« * LJabljanti j«ft« Kramarič - lidajatelj Inž Sodja - Urednik) Mirk« Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob ti Meseča« naročnino jo • lir, ta Inozemstvo 1* lir — Ucedalitvat Kopitarjeva nlfea i/IO - Upravni Kopitarja« ulic« 6, LJabliana m lolataa It«. M41 do ■ • Sadeataleas Hm—*- ndrejčkov Žalost m veselje Risal lote Beranek sne Besedilo priredil Mirko Javornik v Podzemsko mesto, kjer vlada ehktrika... Gibraltar ni več samo skalnata pečina, pač pa ena sama kaverna Pod gornjim naslovom prinaša agencija «La Corri6pondenza« zanimivo poročilo iz Madrida, v katerem pravi dobesedno: • Časopis .Domingo’ piše: V Gibraltarju Angleži ne počivajo. List »Daily Mail« pa prinaša iz Londona vest, ki zanima tudi nas, kaikor Angleže ali kot tudi vsakega lastnika zgradbe, da spozna, kaj delajo njegovi najemniki. List piše: »Gibraltar se je spremenil v podzemsko mesto, kjer vlada elektrika. Tu je bilo zgrajenih na deset tisoče novih predorov v enem sainem letu, vsak mesec pa jih izkopljejo še po nekaj kilometrov.« Potem pa omenjeni časopis prehaja v dobo anekdot, ter pravi: »Nekatera nova ogromna podzemska bivališča v Gibraltarju bi lahko imela dve teniški igrišči, pa bi vendar še dosti prostora ostalo. V notranjosti skalnatih pečin vozijo tovorni in drugi avtomobili, središče prometa pa predstavlja cestno križišče, ki je tesnejše kot »Picca-dilly Circus«. Tu 60 potem električne centrale, ki dajejo tok za razsvetljavo, pred nedavnim pa so zaceli na elektriko tudi kuhati in kuriti peči. Radijske naprave 60 najbolje zavarovane in v primeru, če bi sovražnik oblegal Gibraltar, bi lahko vsak mož obrambne posadke poslal V6ak mesec po eno brezžično brzojavko svojim dragim v Anglijo«. Tako piše angleški časopis. Zato Gibraltarja ne 6memo več smatrati samo za skalnato pečino, pač pa za eno samo podzemsko duplino, kaverno. Zdi se, da Anglija dela v njej, kakor da bi hotela večno vzdržati tu, kakor da bi slo za obrambo očetnjave Gibraltar je ves posejan s topovi, pTed katerimi je nešteto ščitov. Stare topove, kalibra 57 mm, so nadomestili z novimi, dosti težjimi in takšnimi, ki streljajo lahko mnogo hitreje. S tem pa je nastalo novo veliko vprašanje, o katerem bomo morda nekega dne tudi slišali govoriti. Gre za nevarnost, da bi Gibraltarjani ostali tu živi pokopani. Rekli smo Gibraltarjani, toda izraziti bi se mo- Vaje v skakanju z letala delajo najprej s posamezniki ..in šele potem 6 celimi skupinami vojakov. V Italiji je na primer navada, da dobi padalec po tridesetem uspešnem in pravilnem skoku poseben znak: srebrno padalce. rali določneje in reči tujci, ki bivajo v Gibraltarju. Nekateri geologi 60 res mnenja, da apnenčeve skale ne bodo vzdržale ko jih bodo začele silovito stresati nove topniške baterije, najmanj pa bi 6e mogle upirati silovitemu obstreljevanju z granatami in bombami velikega kalibra. «Dej6tvo je, da je Gibraltar, ki so ga smatrali za utrdbo, katera jamči Angležem vstop na Sredozemsko morje, zdaj že preživeta bajka. Takšno jamstvo je moglo biti resnično v času, ko so si Angleži Gibraltar prisvojili. Tedaj 60 gibraltar-ske skalnate pečine lahko predstavljale zatočišče za angleško mornarico. Danes pa je stvar drugačna. Danes poznamo nova vojna sredstva. Angleška mornarica se ne bi smela več zatekati v Gibraltar, in ta trdnjava zdaj, namesto, da bi nudila pomoč, 6ama čuti potrebo po pomoči.« »Takšna so zadnja poročila iz Gibraltarja V 6enci skalnatih pečin, na podrečju La Linea, leži v zemlji pokopanih mnogo španskih kosti. To so kosti tistih, ki so 6e 6rdito upirali osvojevalcu. Svet si dane6 želi novega reda. Kri teče povsod, od ledenikov okrog Severnega tečaja do vročega peska afriške puščave. Vemo, da bodo nekoč kosti naših padlih spet počivale v miru. na vekov veke. V Nemčiji pojedo 10 milijonov ton več krompirja kot pred vojno Iz Berlina poročajo: V Nemčiji je krompir eno glavnih živil, Lahko 6e reče, da pri prehrani nemškega prebivalstva zavzema danes prvo mesto. Zato v Nemčiji vedno s posebnim zanimanjem pričakujejo, kakšna bo letina. O letošnji se na primer lahko reče, da je zadovoljiva. Do 15. novembra lani je bilo pobranega celih 97% V6ega pridelanega krompirja. Računajo pa, da bodo tudi ostale tri odstotke pridelanega krompirja še lahko spravili na varno, preden bi krompirju mraz mogel kaj škoditi. Zadnji pridelek je bil večji kot povprečni letni pridelek v letih pred sedanjo vojno, čeprav ni tolikšen, kot je bil predlanskim. Na drugi strani pa se je potreba po krompirju v Nemčiji občutno ervignila. Pred izbruhom sedanje vojne je znašala poraba krompirja v Nemčiji 12 do 14 milijonov ton, danes pa je dosegla že 23 milijonov ton. Na splošno se lahko reče, da v Nemčiji zdaj pojedo 10 milijonov ton krompirja več kot prej.