GOSPODARSKI VESTNIK Glasilo: Slovenskega kmetij' skega društva v Gorici, Slovenske čebelarske zadruge v Gorici, Zadružne zveze v Trstu in Tržaške kmetijske družbe :: v Trstu. :: Št. 2. V Gorici, dne 1. novembra 1923. Leto I. Izhaja mesečno na 16 straneh. Naročnina 10 lir letno. Posamezna šteu. 1 L. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij Gospodar-:: skega Vestnika.:: Uredništvo in uprava se nahajata v Gorici, Via Giosufe Carducci št. 7./I. na dvorišču Odgov ured. Dominko Viljem. VSEBINA 2. ŠTEVILKE: 1. Dr. Agneletto Josip: O izseljevanju naših delavskih sil. — 2. Za* družništvo: Novi davki in naše zadruge. -— 3. Živinoreja: Ing. P. A.: Pre» hod k zimskemu krmljenju. — Divji kostanj kot krmilo. — 4. Mlekarstvo: Savli Ciril, mlekarski učitelj: Pripravljanje in uporabljanje domačega si» rišča. — 5. Dr. K. M.: Uzroci naše današnje novčane krize. — 6. Kletar: stvo: U.: Zatirajte plesnobo v kleti! — U.: Pravilno postavljanje sodov na podkladje. — 7. Sadjarstvo: U.: Boj pedicu! — C.: Skrbimo za sadno drevje! — U.: Kako, kedaj in zakaj belimo sadno drevje? — Organizacija kupčije s sadjem. — 8. Sirk Franc: O registracijskih pristojbinah. — 9. Go* spodarski drobiž. — 10. Čebelarski vestnik: Dr. Bobič Leopold: Organiza* cija razprodaje medu. — Vprašanja in odgovori. — Obvestila. — 11. Tržne cene. Tudi drugo številko Gospodarskega vestnika pošljemo vsem onim, ki so dobili prvo številko. Izpustimo le one, ki so nam list vrnili. Teb pa je prav malo! Pozivamo vse, ki list dobivajo, da pošljejo naročnino nemudoma na upravo lista v Gorico via Carducci. Kdor bi nam pričujoče številke ne vrnil, ga bomo smatrali za naročnika. - Svoje društvenike prosimo, da list razširjajo in nabirajo novih naročnikov. Dopisnikom in sotrudnikom: Dokler bo izhajal list v sedanjem obsegu in v sedanji obliki, rabimo bolj kratkih člankov. K večjemu za dve tiska« ni strani. Vzroki naše želje so očividni. Nekatere razprave smo morali že v današnji številki nasiloma cepiti, druge pa odložiti. Naj sc nam oprosti! Pride vse na vrsto. — List izhaja 1. dne vsakega meseca. Uredništvo mora imeti vsaj do 25. prispevke v rokah, ako naj se priobčijo v prihodnji številki. — Gospode strokovnjake, ki so nam poslali bodrilna pisma, vabi« mo, da nam pomagajo tudi dejanski. Le pri večjem številu stalnih sotrud« nikov bo list imel mnogovrstno in zanimivo vsebino. PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V GORICI Corso Verdi »Trgovski Dom" Telefon št. 50. ... - Brzojavni naslov: LJUBLJANSKA BANKA DELNIŠKA GLAVNIM fniltrala * I illhliana Reser''a SHS in reserue: 80 miljonov l/bllllUIU . LjUUIJtilla kron 64 miljonov PODRUŽNICE: Brežice, Kranj. Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. OBRESTUJE vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulanlneje. ■m ♦ ♦ ♦ 4 4 4 a ima v svojem skladišču, nahajajočem se v ulici Giosue Carducci prej Gosposka ulica št. 6, II. dvorišče vedno na razpolago sledeče kmetijske potrebščine: Amerikansko lepivo — Trce Sticky — za lovenje zim« skih pcdicev, kg po 4 L 50 c (papir k temu brezplačno). Kalijevo sol, vsebujočo 40% kalijevega okisa, 100 kg po 70 lir. Modro galico z 98/99% bakrenega okisa, 100 kg po 262 lir. Solilarno kisli amonijak s 13% dušča, kvintal po 160 lir. Superfosfat, s 15/17% v vodi raztopne fosforovc kisline, 100 kg po 36 lir. Tomaževo žlindro, zajamčeno z 18% skupne fosforovc kisline, 100 kg po 45 lir. Žveplo, ventilato 85/95, 100 kg po 100 lir. Seme zgodnjega graha »Expres«, kg po 8 lir in druga sc« mena. V zalogi ima tudi raznovrstna orala in grozdne stiskal« niče. Na željo se priskrbijo tudi druge kmetijske potrebščine, kakor slamoreznice, vejavniki, brane, okopovalniki itd. in sicer po jako zmernih cenah. 0 o o o o o 8 0 GOSPODARSKI VESTNIK Št. 2. V Gorici, dne 1. novembra 1923. Leto I. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezne št. 1 L. Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./I. Dr. Josip Agneletto: O izseljevanju naših delavskih sil. Kratko in Suhoparno je uradno poročilo: Število onih, ki so se izselili iz kraljevstva v prvem polletju 1923, leta je doseglo 186.000 oseb, 75.029 več nego 'v isti dobi preteklega leta. Nad 30.000 izseljencev na mesec, nad 1000 izseljencev na dan. • Dosti govore te številke. Le žal, da nam ne povedo, ko= liko naših rojakov je med onimi, ki so morali v svet, ker niso našli na domači grudi, česar so nujno potrebovali za človeka vredno življenje. Vemo pa, da je izseljevanje poplavilo naše trge in vasi od Triglava do Premanture kakor kužna bolezen. Na tisoče in tisoče naših ljudi, najboljših sil, hodi preko morja iskat si zaslužka za sebe in družino, ki ostane razbita in razkosana, največkrat brez očeta, na stari domačiji. V taki obliki se ponavlja preseljevanje IjuJ* štev v sedanji dobi. \ Še pred vojno, ko ni Italija preživljala nikake občutne gospodarske krize, je bila udeležena pri izseljevanju z na j; večjim kontingentom izmed evropskih držav. Ker je nad* produkcija na ljudskih masah prekašala domačo produkcijo 'dobrin, potrebnih za preživljanje lastnega prebivalstva, mo; ralo je to iskati odtoka v izseljevanju. Prva leta po vojni je bila gospodarska kriza še latentna, skoro vsi obrati so delali s polno paro vsled ustrajnosti energije, ki je še izza vojne ostala v industrijskih podjetjih. Ta energija je pa morala ponehati ob nastopu akutne gospodarske krize, neizogibne posledice končane vojne, ki je v gospodarskem pogledu po* menila poraz tudi onih držav, ki so se vrnile zmagoslavno iz strelskih jarkov. Narodno premoženje se je vsled ogromnih vojnih dol* gov zmanjšalo skoro na nič, kupna moč prebivalstva in po* vpraševanje po proizvodih, ki niso neobhodno potrebni, za preživljanje, se je skrčilo, delavnice so se zapirale in delav* sivo odpuščalo v masah' Takoj po končani vojni opažamo v Italiji notranje preseljevanje delavskih sil. Iz krajev večje brezposelnosti in manjšega zaslužka je,sililo delavstvo v trumah tja, kjer je pričakovalo več dela in boljšega plačila. In zlasti mesta v naši deželi, poznana izza predvojnih časov kot dobra tržišča za delavske sile, so bila, kakor bi bila obljubljena dežela, cilj preseljevanja tuzemskega delavstva iz drugih pokrajin. Ker je bilo to delavstvo sposobnejše za konkurenčni boj bolj kot domače, — ne morda vsled večjih vrlin, ampak v prvi vrsti vsled manjših živi jenskih zahtev — je to zmagalo nad domačim, ki ga je izpodrinilo tam, kjer se je le dalo. Ta pojav ni edini v gibanju delavskih mas, ampak naleta: varno nanj povsod, kjer trčita skupaj v konkurenčnem boju kulturnejši delavec z večjimi življenskimi potrebami in de: lavec z manjšimi življenskimi zahtevami. V notranjosti države, v kateri je zajamčeno načelo člo: veške svobode, ki dovoljuje človeku svobodno gibanje in seljenje, je težko, odkar je postalo ljudstvo vsled boljših in cenejših prometnih sredstev lahko gibljiva množica, omejiti dotok delavskih sil iz ene v drugo pokrajino, ne da bi se s tem posegalo nasilno v 'človeške pravice državljana: poedinca. Razume pa se, da mora ostati državna oblast pri tem notranjem konkurenčnem boju svojih državljanov vsaj nevtralna, ako že ne more ali noče ukreniti ničesar v zaščito domačega delavstva kake pokrajine, ki zaščito zasluži ne le v svojem interesu, ampak tudi zato, da se izloči konkurenca med tuzemskimi delavskimi silami. Poleg splošne gospodarske krize, ki je pri nas toliko bolj občutljiva, v kolikor je naša pokrajina po vojni prišla v gospodarskem pogledu v nov, slabši gospodarski položaj nego ga je zavzemala pred vojno — kar se ni pripetilo no: beni drugi italijanski pokrajini — je tudi konkurenčni boj med domačimi in priseljenimi delavskimi silami, ki je končal v splošnem v korist teh zadnjih, prisilil tukajšnje delavske množice v inozemstvo. Verjetno je, da bo izseljevanje s prebolenjem gospodar: ske krize ponehalo. Toda dokler je v kaki deželi množenje • ljudstva večje nego pridobivanje dobrin, potrebnih za nje: govo življenje, dokler je vrednost potrebnega blaga večja nego vrednost pridobljenega, razpoložljivega blaga, bo iz; seljevanje ostalo kot nujen odtok preobilice na človeškem materijalu. Prišli smo v novo državo z drugimi gospodarskimi razmerami nego smo jih pred vojno imeli. Neizogibna) posle; dica tega dejstva je — pri sedanji državni gospodarski po; litiki — da mora tudi naša dežela deliti isto gospodarsko usodo, ki jo glede izseljevanja delijo druge pokrajine države. Važen del dohodkov našega ljudstva bode moral v bodoč; nosti tvoriti denar, poslan od izseljencev v domovino. 5 tem dejstvom moramo računati in ga sprejeti, kakršno je. Res je, da je izseljevanje nezdrav pojav v gospodarskih razmer kake dežele in da je ono tudi s socijalnega in sploš; nega kulturnega stališča škodljivo zlasti za deželo, ki izse> Ijence sprejema, ker odkupuje cenejšo produkcijo blaga na; vadno z znižanjem kulturne stopnje svojega delavstva; z druge strani pa je v gospodarsko pasivnih deželah izselje; vanje edini naravni odpomoeek proti brezposelnosti, materi vsega zla, in proti nadprodukciji človeštva. Pred vojno je bilo v naših krajih izseljevanje redko. Le nekateri kraji (otoki, severna Istra in naše gore) so pošiljali delavske sile v tujino. Danes pa je postalo izseljevanje splošen pojav. Zato mu je treba posvetiti vso pozornost, ki jo zasluži kot važen činitelj v gospodarskem, socijalnem in moralnem življenju našega ljudstva. Organizirati treba izseljevanje. Kdor nima potrebe, naj se ne izseljuje, kajti naša gruda se ne sme zanemariti. Sred; stva za izseljevanje se morajo dobavljati izseljencem s strani izseljeniških udruženj. Ta naj tudi skrbe, da se izseljenci ne izkoriščajo niti ob odhodu iz stare domovine niti po prihodu na svoj cilj. Pošiljanje denarnih sredstev v domovino bi se moralo vršiti potom izseljeniških udruženj, ki bi morala vzdrževati stike z izseljenci v inozemstvu. Za izvedbo izseljeniških udruženj so poklicane v prvi vrsti naše zadruge. Pod njihovim okriljem naj bi se izvedla organizacija. Ni tu mesto, da bi obširneje govoril o izvedbi te orga;. nizacije. Le misel sem skušal podati, a izvedbo naj vzamejo v roke činitelji, ki so prvi v to poklicani, v blagor naših iz; seljencev in njih družin, ki ostanejo v domovini. Zad ružni štvo. Novi davki in naše zadruge. Naše zadruge so leta 1923 plačevale davke še na podlagi starih zakonov. V letu 1924 bodo morale plačevati v smislu kr. odloka z dne 11. januarja 1923 št. 148 davke, ki so veljavni v starih pokrajinah. Z novo odmeritvijo davka bodo zadruge težko obrane* n j epe, vsled česar jim svetujemo, da se že pred vstopom v leto 1924 na to pripravijo. V mesecu juliju in avgustu smo poslali svojim članicam posebno okrožnico, s katero jih obveščamo, da morajo pred 31. avgustom 1923 predložiti prepis bilance za leto 1922, pre* pis zapisnika o občnem zboru s posebno točko o potrditvi bilance za leto 1922 in izkaz uradništva z visokostjo plač. Naknadno so davčni uradi zahtevali prepis pravil v italijan* skem prevodu. Na podlagi teh listin odmeri davčni urad davek za leto 1924. Onim zadrugam, ki niso zadostile zahtevam davč* nih uradov, se davek odmeri na podlagi prejšnje bilance. Davek odmeri začasno (ker končno se odmeri šele po sestavi bilance za leto 1924) davčni urad na čisti dobiček, na pasivne obresti in na plače uradništva. Visokost davka bo za posamezne zadruge različna z ozi* rom na njih obliko in ustroj ter z ozirom na občino, v kateri imajo svoj sedež. Postotek davka na čisti dobiček bo približno isti, kakor v minulem letu; to je znašal bo okoli 20%. Davek na plače uradništva morajo poravnati zadruge same. Isti se bo gibal med 8% in 16%, ne vstevši doklad. Zadruge pa imajo pravico odvaliti ta davek na uradništvo, ako> ni to protivno službeni pogodbi. Najtežji udarec zadene zadruge pri plačevanju davka na pasivne obresti: to je na izplačane in kapitalizirane obre* sti vlog ter pasivne obresti tekočega računa. Do’ sedaj so na* še zadruge plačevale ta davek za račun vlagateljev, ne da bi istega odvalile na te poslednje, ker je tozadevni postotek skupno z vojno doklado- in invalidnim davkom znašal 3:23%. Tudi v zmislu novih zakonov so zadruge primorane plačevati ta davek za račun vlagateljev, ker je način izterjevanja eno? stavnejši in hitrejši in ker imajo pravico, kakor doslej, od* valiti istega na upnike na podlagi ’ zakona od 24. avgusta 1877 čl. 15. ‘ ■ To pa se do sedaj ni izvajalo, kakor omenjeno, radi maj* hnega postotka. Ker je postotek tega davka zvišan na okoli 26 %, odnosno (ni pa še gotovo) pri zadrugah z neomejeno zavezo na okoli 18%, je izključeno, da bi mogle naše zadru* ge, ki ne delajo z dobičkom, nositi v bodoče to osemkratno breme. Z ozirom na to ne preostaja zadrugam, kot da krijejo znesek, ki ga bodo morale plačevati v poravnavo rentnega davka, z zvišanjem posojilnih obresti odnosno z znižanjem obresti na vloge oziroma z odbijanjem odgovarjajočega zne* ska pri izplačevanju in kapitaliziranju obresti in sicer v višini 25%. Pocdine zadruge naj se odločijo za enega ali drugega izmed navedenih ukrepov, upoštevajoč časovne in lokalne denarne razmere in v prvi vrsti množino in likvidnost svojih sredstev. Znesek davka, ki ga davčni urad začasno odmeri že v letu 1923 za leto 1924, bo morala zadruga poravnati v šestih obrokih in sicer dne 10. februarja, 10. aprila, 10. junija, 10. avgusta, 10. oktobra in 10. decembra. V slučaju, da ne bi za* druga določeni obrok poravnala do 18. navedenih mesecev, ima izterjevalec davka pravico odmeriti še globo v višini 4%. Če ne bi poravnala v petih dneh po dospelem doplačilu, ima pa pravico izterjati davek izvršbenim potom. V slučaju, da bi zadruga na podlagi sestave bilance za leto 1924 plačala premalo odnosno preveč za leto 1924, bo morala zadruga doplačati razliko odnosno dobiti nazaj pre* več plačani znesek. V tem smislu bodo davčni uradi že sedaj pri začasni odmeritvi zahtevali od zadrug obojestransko ob* vezo, da se davek po dokončani bilanci za leto 1924 doplača ali da se povrne preveč plačani znesek. Zadružna Zveza v Trstu. GNOJITE TRAVNIKE S THOMHSOVO ŽLINDRO 1 Štirideset kilogramov tega gnojila zadostuje za tisoč kvadratnih metrov. Zdaj je najugodnejši čas za to delo ! Živinoreja. Ing. A. P. ' PREHOD K ZIMSKEMU KRMLJENJU. Le premnogokrat naletimo na kmetovalce, ki pasejo svo* jo živino skozi vso jesen. Vsled preobilega dela se največkrat ne zmenijo dosti za krmljenje svoje živine, dokler slednjič ne začne' trajno slabo vreme. Živina ne more več n.a pašo. Prisiljena je ostati v hlevu, kjer začne dobivati kar naenkrat brez vsakih predpriprav s.amo suha krmila. Da takšen hiter prehod od dosedanje sveže krme (paše) k suhi krmi ni vedno brez posledic, Je popolnoma umevno. Mlečne krave izgubijo mleko, drugo govedo pa shujša. Poja* vij o se motenja v prebavilih ali pa tudi druge bolezni. Ako se hočemo izogniti takšni izgubi ali škodi, je neobs hodno potrebno, da preidemo polagoma od svežega k suhe* mu krmljenju. Na dobro urejeni kmetiji se dobi v pozni jese* ni še vedno trava, repino ali pesino listje, zelje in druga sve* ža krmila. Vsa ta lahko uporabimo za krmljenje s tem, da jih mešamo med dobro seno. Kjer pa primanjkuje omenjenih svežih krmil, je dobro, da krmimo mesto teh otavo. Tudi je zelo umestno, da dobi živina pri tem prehodu močna krmila ter krmsko peso, repo ali korenje v obilici. S tem preprečimo, da ne pade pri kravah mlečnost prenizko, drugo govedo pa da ne shujša preveč. Vedno je treba pomisliti, da je težko spraviti mlečnost krav na prejšnjo višino, ako se je znižala vsled nepravilnega ali nezadostnega krmljenja. Kdor hoče torej imeti od svoje živine tudi črez zimo čim več dohodka in koristi, naj počasi preide od svežega k suhemu krmljenju. Pri tem prehodu naj se krmi izdatno, dobro in redno ob določenem času. DIVJI KOSTANJ KOT KRMILO. Divji kostanj se da uspešno krmiti posebno pitalni živini. V njem je poleg beljakovin in tolšče precej škroba. Zrel ko* stanj' moramo najprej posušiti na prostem ali še bolje v krušni peči ali na sušilnicah. Ko se je dobro posušil, shranimo ga v suh prostor. Tamkaj ga razgrnimo v ne previsoke plasti in ga pogostokrat prevrzimo z lopato. Za krmljenje živini ga stolčemo ali zdrobimo v zdrob. Ker jc divji kostanj grenkega okusa, ne mara zanj vsaka žival. Vsled tega je do= bro, da zdrob pred krmljenjem razgrenčimo. To dosežemo na ta način, da denemo kostanjev zdrob 2 do 3 dni v vodo, ki jo ponovnokrat menjamo. S tem namakanjem v vodi izs gubi svoj grenki okus in se zmehča. Tako pripravljen kostanjev zdrob lahko krmimo mladim prašičem do !4 kg, pitalnim prašičem do 1 kg, ovcam ali ko* zam do !4 kg, pitalni goveji živini do 10 kg, mlečnim kravam do 5kg na dan in glavo. Seveda je treba začeti krmiti zdrob po malem. Najbolje je, da ga mešamo med druga krmila. ip. Mlekarstvo. ŠAVLI CIRIL, mlekarski učitelj. PRIPRAVLJANJE IN UPORABLJANJE DOMAČEGA SIRIŠČA. Ker sem prepričan, da v mlekarnicah tolminskega okraja, povečinoma vsi mlekarji in tudi gospodarji ne znajo priprav* Ijati in uporabljati domačega sirišča, se mi zdi potrebno in koristno objaviti v Gospodarskem Vestniku nekaj tozadevnih navodil z željo, da bi se jih vbodoče držali vsi oni, ki so zainteresirani pri tem delu. Sirišče je neka snov, ki ima naraven namen, pospeševati zgostenje mleka. Pod to snovjo razumemo telo, ki ima last* nost druga telesa, tudi če so še tako zamotano sestavljena, ločiti v posamezne dele. Takšen pojav nastane takrat, ko za* sirimo mleko s sipiščem, da se potem loči nevidni parakasein iz njega. Sirišče imamo v želodcih pri vseh domačih živalih. Na* haja se v največji množini v takozvanih siriščnih žlezicah, katere so v notrajnih želodčnih duplinah. Posebno velike, množine sirišča imamo pri onih živalih, ki vživajo samo mle* ko. To so v prvi vrsti teleta, jagnjeta in kozlički. Za sirarske namene se sirišče dobiva povečinomav iz telečjih želodcev, tako imenovanih siriščnikov. Ako hočemo imeti močno in dobro sirišče, morajo' biti želodci samo od zdravih in ne več kakor 3 tedne starih telet. Jako priporočljivoi je, da se dotič* na žival pred zakolom posti najmanje 12 ur, ker od tega je potem v veliki meri odvisna tudi moč ali vrednost siriščnika. Na zun-anji strani ne smejo biti želodci preveč rdeči ali pa preprečeni z rdečimi žilicami; morajo se čistiti na suh način, to se pravi, da se ne smejo izpirati preveč z vodo. Žalibog, da se pri nas to opaža povsod. Najpriprostejši način čb ščenja siriščnika je ta, da se ga takoj po zakolu skrbno in snažno očisti z rokami. Na zunanji strani želodca se odstrani vsa tolščoba, notranja stran pa se mora tudi previdno in dobro očistiti. Ta posel pa moramo vršiti tako, da si pač spb ramo roke, ne pa tudi siriščnika, ker dfugače izgubi preveč siriščnih snovi. Ko je to delo opravljeno, naj se siriščnik nas pihne in postavi na suh in zračen prostor, kjer se mora sušiti najmanje 2 meseca, predno se porablja. Čim starejše je siri* šče, tem močnejše je. Za neposredno uporabo pri zasirjenju mleka razločuje* mo naravno in tovarniško sirišče. Zadnje dobivamo v pro* metu v treh oblikah in sicer: siriščni izvleček, siriščni prašek in siriščne krogljice. V sirarnah, kjer se izdeluje samo trd sir, je dosedaj naj* bolje uspevalo naravno sirišče. Radi tega se mi zdi potrebno, da opišem najprvo to z ozirOm na njegovo uporabljanje. Tudi pri pripravljanju domačega sirišča, so sčasoma nastala različna mnenja, posebno pa še glede pripravljanja in shra* njevanja siriščnikov. — Toda o tem nekoliko več prihodnjič. Dr. K. M. Uzroci današnje novčane krize. Ppsljedice su velikog svijetskog rata 1914/18. godine u po* litičkom i u gospodarskom pogledu velike i teške u onom razmjeru, kao što je i sam rat bio zamašan. Političke su posljedice po nekim narodima i državama došle u dobro, a drugim u zlo: što su te posljednje izgubile, to su one prve na njihov račun stekle te se time ojačale. Drukčije je to u gospodarskom pogledu. Rat je bio nciz* mjerno skup, stao je silnih milijarda, a ništa manja nije ni škoda, nanesena krajevima, gdje se je odigravala strašna tra* gedija čovječanstva. To je moralo da odjekne u narodnom gospodarstvu. A tako i bi: i pobjedjeni i pobjedniei dobili su u baštinu nemilu ostavštinu rata, prvi posvema uništeno, a drugi tako poremcčeno i oslabljeno gospodarstvo, da je svim najsvijetlijim glavama, najboljim dr/avnicima postalo glav? nom zadačom, kako da se sve to ozdravi, kako da se spriječe teške posljedice gospodarske razrušenosti. I danas nema države, gdje to pitanje ne bi zadavalo teških briga. To je u Americi, gdje se tuže, da imadu previse zlata, tako je u Nje-mačkoj i u Rusiji, gdje ga obični smrtnik ni ne vidi, a tako je i u Italiji, kamo spadamo i mi. Ozdravljenje slabih državnih financa, obnovljenje porušenih krajeva, industrije i sličnih pouzeča te zapuštenih, za vrijcme rata propalih gospodar? stva, sve to zahtijcva silnih sretstava. silnog novca. To čini da je na trgu sve manje gotovog novca, da je kredit sve skupiji. I kod nas je torne tako. Svakim danom osječamo sve teže novčanu križu, nestašicu novčanih sretstava. Ne osim več navedenih uzroka sveopčih gospodarskih poteškoča, imadc kod nas još mnogo drugih, lokalnih razloga, koji na osobit način pooštravaju našu križu. U prvom redu dolazi u obzir teško gospodarsko stanje onih središta, od ko j ih su prije naši krajevi crpili veliku ko? rist, a to su Trst, Rijcka, Pula i Gorica. Ta posljednja je bila ratom porušena i ne može da se još oporavi. Pula je kao ve? liko vojničko središte izgubila danas malne posvema svoju važnost te se nalazi u stadiju naglog propadanja. Trst i Rijeka nemaju više uslijed novih političkih granica ni iz da? leka one važnosti za' svijetsku trgovinu, što ne su ju imali prije. U svim je tim gradovima naše pučanstvo našlo obilno zaslužka, bilo kao radnici, bilo kao mornari i obrtnici i sl., a . poljedjelac mogao je da tu svaki čas dobro unovči svoje raz? novrsne produkte. Dok su pomcnuti gradovi prije godimice davali m jesta hiljadama ljudi, koji se nisu mogli da prehrane u inačc siromašnoj okolici, danas teško prolaze i oni ljudi, što su več prije bili u gradovima te nema ni za njih dovoljno ni radnje ni zarade. Onaj odvlšak pučanstva u provinciji, koji je prije bježao u grad, mora sada da kuburi kod kuče te po? maže svojim izjedati tvrdu i nedovoljnu koru hljeba. Kao mora pak tišti naše vinorodne krajeve (veči dio Istre, Vipavsku dolinu i dio Krasa) vinska kriza. Ta se od? mah iza rata nije osječala. Pošto je za vrijeme rata vinogra? darstvo silno nazadovalo, to je bila produkcija malena te se je sve potrošilo kod kuče. No postopeno, kako su se obnav? Ijali vinogradi, rasla je i produkcija. Domači trg ne može da potroši svega, a to sve više, što se uslijed sve večeg siromaštva smanjuje i potrošnja. Preostatka se pak ne može da proda i to s jednostavnog razloga, što su naši krajevi prema novim političkim granicama otrgnuti od svojih prijašnjih tr* žišta, a osim tega su naša vina slabija, sadržavaju mnogo manje alkohola nego vina u starim talijanskim pokrajinama, pa je jasno da jim ne mogu da konkurirajo. Uz take prilike mora naš vinogradar ili da dade vino u bescijenje ili da ga us opče ne proda. Pošto je pak vino u večem dijelu Istre i u Vis pavskoj dolini jedini produkt, koji se dade unovčiti, oda šta si vinogradari pokrivaju sve svoje potrebe, to je naravno, da moraju da budu u velikoj stisci, kad vina uopče ne prodaju ili kad su prisiljeni da ga dadu ispod cijene, tako da si utrškom ne mogu da pokrivaju svojih največih potreba, kao uzdržas vanje poreže, kamate za dugove i sl. (Dalje.) Kletarstvo. u. ZATIRAJTE PLESNOBO V KLETI! Plesen je škodljiva v kleti, ker kvari vino, posodo in kles tarsko orodje. Proti nji postopamo najuspešnejše s tem, da. zračimo večkrat klet, da ne puščamo vode v klet, ter da ne hranimo v kleti poljskih pridelkov. Zelo nujno je tudi večs kratno brisanje vinske posode in drugega pr od j a s suho cunjo. Zelo dobro vpliva proti plesnobi tudi žvepleni dim. Zato je potrebno večkrat na leto zakaditi1 klet z žveplom. To storimo najlažje tako, da vsujemo zvečer malo pest žvepla na žerjavico v kaki stari železni posodi, ki jo postavimo v sredi dobro zaprte kleti. Nato ostane klet celo noč dobro zaprta. PRAVILNO POSTAVLJANJE SODOV NA PODK LADJE. Večina naših vinogradnikov ne zna pravilno polagati vinskih sodov na podkladje. Pri tem se namreč dela ta po* greška, da se polagajo sodi tako na podkladje, da se ga doti* kaj o samo na dveh oporiščih. S tem sodi mnogo trpijo, ker se spodnje doge na teh dveh mestih kaj rade poškodujejo. Ne* kateri pa, da bi temu odpomogli, iztešejo v podkladje okroglo vdolbino, v katero položijo sod. Ta način je seveda boljši, vendar pa iz mnogih vzrokov ni priporočljiv, ker iztesana vdolbina zmanjša trdnost podkladja. Najboljše je, da pod« taknemo pod sod štiri 20 cm široke lesene zagozde tako, da bo sod samo na teh štirih zagozdah ležal, ne da bi se dotikal podkladja. Med spodnjo dogo in podkladjem naj bo en prst razdalje. Tako dosežemo, da počiva sod na štirih oporiščih in da se spodnja doga ne kvari. U. Sadjarstvo. BOJ PEDICU! Mali pedic ali zmrzlikar prizadene spomladi lahko veliko škodo sadnemu drevju, zlasti pa erešnjam. Metulček te gose« niče, polaga za časa prvih slan kasne jeseni svoja jajčica na popje sadnega drevja. Iz teh jajčic se zvalijo spomladi škod« Ijive gosenice zelene barve, ki žro potem zeleno listje. Sa« mica tega metulčka pa ima zelo slabo razvita krila in zato ne more na drevo zletati, ampak mora zlesti po deblu gor. Na deblu mu torej lahko nastavimo past, $ katero ga gotovo ulovimo. Za past služi z lepljivo smolo namazan papir« nati pas, ki ga trdno privežemo na deblo v visokosti enega metra. Take pasove in posebno dobro lepilo, ki se ne osuši zlepa, ima v zalogi Slovensko kmetijsko društvo v Gorici. Ki« logram tega lepila stane 4.50 lir. Zdaj je ugoden čas za pritrjevanje takih pasov na debla sadnih dreves. Po zimi in spomladi ne koristijo nič več. C SKRBIMO ZA SADNO DREVJE! Sadjarstvo ,ki se pri nas. tako zanemarja, je gotovo ena izmed najbolj hvaležnih in dobičkanosnih strok kmetijskega gospodarstva. Posebno v krajih, kjer vinska trta ne uspčva tako dobro, kakor n. pr. na gornjem Krasu, itd., bi morali na« domestiti vinsko trto s sadnim drevjem. Saj ono zahteva iz« med vseh rastlin najmanj truda in dela in prinaša prav lepe dohodke. Pa ne samo tod, ampak po vsem našem ozemlju bi sc morali bolj intenzivno oprijeti sadjarstva. Jesen je tu. Pospravili bomo skoi*o vse poljske pridelke in listje je pričelo odpadati. Približal se je čas snaženja in gnojenja sadnega drevja. Pripraviti je treba, potrebno orodje, kakor žagico, škarje, nož, strguljo, ščeti, posodo s karboline* jem in čopič ter lestvo, da pričnemo že sedaj z delom, ker ne vemo, kakšna bo zima in kaj nam prinese pomlad. V krajih, kjer se pojavlja mali zimski pedic, je do srede novembra skrajni čas, da opašemo sadno drevje z lepljivimi pasovi. Ono gozdovjc starega sadnega drevja, ki se nahaja po neka? terih naših travnikih vse obraščeno z mahom in ki že več let ne rodi, iztrebimo in nadomestimo ga z novim izbranim sad= nim drevjem. Na ostalem sadnem drevju pa moramo pričeti s pokončavanjem mrčesa, čiščenjem in obrezovanjem. Za pokončavanje mrčesa primešamo 100 1 vode 10 do 15 kg karbolineja in s to tekočino poškropimo sadno drevje. Najprimernejša za to delo je škropilnica za trte. S tem sred* stvom pokončamo krvave, in ščitaste ušice, gosenčjo zalego, jabolčnega molja, cvetodera, hruškovega rilčkarja, zalego raznih listnih ušic, raka, smolike ter glivic, ki povzročajo grintavost in gnitje sadja. Škropiti se sme le takrat, ko je drevje golo. Kakor vsaka rastlina, tako tudi sadno drevje izsesava iz zemlje redilne snovi. Z gnojenjcrrt vrnemo zemlji to, kar ji vzamemo s pridelki. Brez gnojenja ne moremo pričakovati krepkega drevja in lepega in zdravega sadu. Najvažnejše redilne snovi, ki jih potrebuje sadno drevje so: dušik, kalij, fosforna kislina in deloma tudi apno. Hlevski gnoj vsebuje v večji ali manjši meri te snovi. Gnojiti je treba tako, da iz» kopljemo ob robu kapi krone naokiog 20 cm globok in 30 cm širok jarek, natrosimo vanj hlevski gnoj ter ga nato z izko* pano zemljo pokrijemo. Ponovi naj se to delo vsako četrto leto. — Ker gnojnici primanjkuje fosforne kisline, zato do* damo na vsakih 100 1 gnojnice Vn kg superfosfata. Gnojnice potrebujemo na vsak nr 5 litrov. Ker primanjkuje stranišnici kalija, zato je treba dodati na 100 1 2 kg kajnita ali % kg kali* jeve soli. Gnojitcv z gnojnico ali stranišnico naj se ponavlja vsaki 2 leti. Gnoji se lahko tudi po površini ali veliko boljše učinkuje gnojenje na prej navedeni način. KAKO, KEDAJ IN ZAKAJ BELIMO SADNO DREVJE? V goriški okolici in sploh v mnogih krajih, zlasti v onih, iz katerih je bilo ljudstvo v begunstvu na Štajerskem, je opas _________________Gospodarski vestnik___•__________33 žati, da so začeli beliti debla sadnih dreves, posnemajoč tam= kajšne sadjarje. To delo je tudi koristno in znači v sadjar* stvu korak naprej, le da se bi moralo vršiti pravilno in ob pravem času. Pravilno se izvrši to delo tako-le: V pozni je* šeni, ko začne drevju listje odpadati, ostržemo najprej z ostro ščetko, napravljeno iz žice, ali pa tudi z železno, ne preveč ostro sir^uljko, na lubadii se nahajajoči lišaj ali mah in šele potem namažemo' deblo z apnenim mlekom, kateremu smo pridali nekoliko ilovice, ali pa tudi nekaj saj. Ilovico, ali saje dodamo le radite^a, da štcdimo z apnom in da se drevje preveč ne beli, kar ni lepo za oko. Najprimernejša brozga za belenje je razstopina dveh kilogramov apna in pol kilograma saj v šestih litrih vode. Pobeli naj se celo deblo in nekoliko tudi debelejše veje. To belenje je koristno, ker z njim zatre* mo lišaj in mah, obvarujemo drevesa pred mzpokanjem lu* bada in uničimo škodljivo mrčes, ki se skriva čez zimo v raz* pokah lubada. Belenje mladih dreves, ki niso še rodila, je pa škodljivo, ker se z belenjcm zamašijo luknjice na mladem Ihbadu, ki služijo drevesu za dihanje. Zato ne belite prav mladih dreves! 4 U. ORGANIZACIJA KUPČIJE S SADJEM. Treba bo prav resno načeti to vprašanje. Vsled novih predpisov glede žganjekuhe so naši sadjercjei v hribih, a tudi drugod, hudo prizadeti. Kam naj spravijo svoje sadje, kako naj nadomestijo izgubo, ki jim je nastala vsled omejene žganjekuhe? To vprašanje se poraja vsepovsod. Dokler se ne dobi drugi izhod, bi bilo po našem mnenju najbolje, da se misli — in sicer morajo do izvesti neposredno prizadeti sami — na boljšo organizacijo sadne kupčije. Kaj se je do sedaj napravilo v tem pogledu v naših hribih? Malo, prav malo. Nimamo natančnih podatkov k letošnji sadni le* tini v gorah, a iz raznih dopisov sklepamo, da je tam nastalg. nekaka »sadna kriza« v veliko gospodarsko škodo prebivalstva. Da se temu udarcu kolikor toliko odpomore, bi se mo* rali sadjercjei organizirati in prirediti sami bodisi pri Sv. Luciji ali v kakem drugem prometno lahko dostopnem kraju nekak sadni semenj. Tja bi se prinesle razne vrste sadnega pridelka na ogled. Istočasno bi se določile dogovorno mec’ zastopniki sadjerejcev najvišje in najnižje cene za pesamez* no vrsto sadja. O prireditvi semnja, bi se morala obvestiti javnost, posebno prizadeti trgovci, potom časopisja in dru* gib reklamnih sredstev. To pa pravočasno, ne še le par dni poprej. Na čelu vse te organizacije bi stal poseben odbor, se= stavljen iz zastopnikov raznih krajev, ki bi moral skrbeti za vse: za denarna sredstva, za izbiro tržišča, za določitev kras. * ja in časa semnja, za reklamo, za pravočasno in primerno dos ločitev cen, za prehrano in prenočišče tujcem, itd. Prizadeti naj razmišljajo o tem osnutku. Pripravljeni smo priobčiti v listu vsaktero trezno mnenje o predmetu. — Vabimo sadjerejce, da povejo svoja naziranja, ker več oči, več vidi. Na podlagi skupnega razmotrivanja je lažje priti do uspešnega zaključka. Sirk Franc: O registracijskih pristojbinah. (Konec.) Pristojbine so sledeče: A. Za (pismene) kupne pogodbe: a) od kupne cene (vrednosti) nepremičnin do 200 I............................................... 470 % b) od kupne cene (vrednosti) nepremičnin nad 200 L do 400 L .................... . 6% c) od kupne cene (vrednosti) nepremičnin nad 400 L ..............................................8’60 %' d) če se kupljene nepremičnine spet prodajo v teku dveh let znaša pristojbina pod a) b) c) eno četrs tinko manj, pogodbe za nove stavbe so podvržene znižani pristojbini v zmislu člena II. zakona z ene 23. aprila 1911 št. 509. e) od kupne cene (vrednosti) premičnin .... 4% f) od kupne cene (vrednosti) živine in poljskih pridelkov........................................... 1% g) za predmete med trgovci..................... 1 % h) za razkošne predmete m’ed trgovci........... 2% B. Za daritne pogodbe med bližnjimi sorodniki 10 L in morebitna vpisnina med drugimi osebami po kr. odloku z dne 20. avgusta 1923 št. 1802. C. Za najemne (zakupne pogodbe)................N % D. Za zadolžnice ... t ... .....................1’30% E. Za pobotnice, nanašajoče se na zadolžnice in druge listine................................"... VzJo F. Za pobotnice posebej izdane, ki se nanašajo na kupne pogodbe........................................0’30% Pristojbine za zemljiškoknjižne vknjižbe znašajo: 1) Za vpis lastninske pravice za vsakih 100 lir . .L 075 (ta pristojbina je všteta pod A. črka a, b, c). 2) Za vpis zastavne pravice: a) na prvih 10.000 lir, za vsakih 100 lir........L 2’— b) za vsak višji znesek, za vsakih 100 lir . . . .L 2’50 Gospodarski drobiž. Vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici. — Za vložnike, ki jih ni /nalo v deželi, bo važno, ako vejo, da v zmislu kr. odlokaszakona z leži v gotovem razmerju s številom panjev. Moj današnji predlog je, da naj občni zbor sklene, da je dolžan vsak član podpisati po en delež za vsakih deset v zim: Ijenih panjev in da odlomki nad pet veljajo za desetico. Če se napravi tak sklep in če vsak včlanjen čebelar pris dobi par novih članov, potem pridemo kmalu do denarnih sredstev, da bode naša čebelarska zadruga zadostila svojemu namenu, da bode koristila posameznim čebelarjem in čebelarstvu sploh! Naloga naše zadruge se ne izčrpa samo v organizaciji razprodaje medu in v vnovčevanju voska in rojev, temveč ima še mnogo drugih nalog, ki jih bode morala načeti in res siti v prospeh čebelarstva. Naj na kratko omenim: ustanoviš tev opazovalnih in oplemenjevalnih postaj ter postaj za vzgo* jevanje čistokrvnih matic, organizacija pasišč, izvedba revi* zij čebelnjakov'z ozirom na čcbelne bolezni i. t. d. Če bode hotela zadruga vse to izvesti, bode morala imeti poleg za to vnetih čebelarjev tudi zadosti denarja. Do de« narja pride pa le z dobro organiziranim trgovanjem z medom in z drugimi čebelarskimi pridelki. Vse delovanje naše zadruge pa ostane hromo oziroma mora ostati vse samo pri dobrih sklepih, če ne bodemo imeli še enega sredstva in to je tisk. Dandanes je tisk skoro vsega* mogočen na svetu. Vse ideje se širijo s tiskom in vsa propa* ganda za politične stranke ter vsa trgovska in druga reklama se dela s tiskom. Pod silnim vplivom tiska se napovedujejo vojne in sc sklepajo mirovne pogodbe, s tiskom se odstav* Ijajo kralji in se dajajo državam druge oblike. Nujna potreba je, da si tudi naša zadruga zagotovi na eden ali na drugi način pomoč tiska pri svojem delovanju. Najboljši bi seveda bilo, če bi mogli začeti z izdajanjem lastnega čebelarskega glasila. Če bi se pa pokazalo, da ne bi mo* gli začeti z izdajanjem lastnega čebelarskega glasila, potem se bodemo morali nasloniti na kako* gospodarsko glasilo. Če bi se odločili za izdajanje lastnega čebelarskega glasila, ne bi bilo potrebno, da bi bilo to glasilo bogsigavedi kako obsežno in obširno. Dovolj bi bilo za začetek, če bi izhajalo samo na, • osmih straneh. Samo en pogoj mora biti trden, namreč da bi lastno glasilo oziroma čebelarski vestnik v kakem drugem listu moral izhajati redno vsak mesec. Jaz ne stavim v po* gledu izdajanja čebelarskega glasila oziroma čebelarskega vestnika za enkrat nobenega določnega predloga, ker hočem počakati, do kakih zaključkov pride razgovor o tem pred* metu. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Kako se plačujejo čebele v jeseni? Po stari navadi se plačujejo čebele v jeseni po skupni teži medu, voska in čebel, računajoč kilogram po ceni medu v drobni razprodaji. Če ni mogoče dognati čiste teže, je treba po. steno oceniti težo praznega panja, da se odbije tara od skupne umazan;« teže. Koliko tehta liter medu? Liter medu tehta od 137 do 143 dkg tedaj srednja teža enega litra medu (takoimenovana specifična teža) je približno 140 dkg. Kako-se reši panjdrotovec? Trotovec t. j. panj, ki je izgubil matico in v katerem gospodari trotovka ali trotovnjača in ki se spozna po izleta* vanju trotov in po trotovski (grbasti) zalegi v čebelnih .celicah, se reši na način, da se zjutraj, predno začnejo čebele izletavati, žrelo zapre in panj vzame s svojega mesta ter nese v stran. Na njegovo mesto se dene panj (soseden ali kteri drugi) z dobro matico. Na žrelo se d|ne lesa s tesnimi prehodi, skozi katere morejo le čebele. Par ur pozneje se iztresejo na rjuho ali plahto vse čebele iz trotovca, da počasi zletijo v panj, ki je bil položen na njegovo mesto. OBVESTILA. Sedež Slovenske čebelarske zadruge je pri Slov. kmetijskem društvu v Gorici Via Carducci 7ji na koncu dvorišča (vhod je tudi skozi glavna vrata zraven gostilne pri »Črnem Orlu« iz ulice Sv. Ivana.) Poživljamo vse člane, da čimprej pošljejo naročnino za Gospodarski vestnik, ki znaša za leto 1923 tri lire, za leto 1924 po deset lir. Primerno nagrado je določilo načelstvo Slov. čeb. zadruge za članke v čeb. vestniku. Z ozirom na majhen prostor, ki nam je na razpolago, naj se pišejo članki jederna|o. Cena medu v drobni razprodaji naj bode po kakovosti od L 10 do L 12 kg. Zadruga se bode držala te cene in poživlja vse čebelarje, naj ne prodajajo medu pod navedeno ceno, ker bi s tem delali sebi in drugim škodo. !! ! i | '1If Zaloge medu naj naznanijo čebelarji zadrugi v smislu obvestila v zad* njem Gospodarskem vestniku; vpošljejo naj tudi vzorce. Vosek kupuje zadruga v vsaki količini; plačuje ga po kakovosti in čistosti od L 7 do L 10; satje in voščine L 3—4 za kg. Čebelarsko orodje in čebelarske potrebščine naroči zadruga v večji množini v tujini. Poživljajo se čebelarji, da nam z dopisnico naznanijo, kaj potrebujejo. Tržne cene v Gorici dne 3. novembra 1923: slama L 18—20 za q, seno L 26—28 za q, — Jabolka za kg L 0.60—0.80, grozdje (v drobni razprodaji) 2.40, krompir 0.35, kapuzne glave 0.25, paradižniki 0.70, zeljnate glave 0.20, špinača 0.40, jajca L 0.70—0.80 za kos. (3. — XI. — 1923.) Tiska: Narodna Tiskarna. — Odgovorni urednik: Dominko Viljem. velika izbira - krasne sadike, sadno drevje ima FORČIČ IVAN. Preserje pošla KomeiKoino. Cenili na razpolago. Naročajte in razširjajte GOSPODARSKI VESTNIK ! Inserirajte v njem, ker je uspeh zagotovljen. Davčni upravitelj v pokoju FRANC SIRK naznanja, da je njegova pisarna za sestavljanje vlog v vseh davčnih in pri-stojbinskih zadevah odprta vsak dan od 8-12 in od 14 - 16 ure v Gorici, Via N. Sauro štev. 3/1. izraven sodnije). Ob nedeljah je urad zaprt. 5 KMEČKA BANKA J A Reglstrovana zadruga z omejeno zavezo £ V GORICI PIAZZA. DE AMICIS (prej Koren) štev. 12. S sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5%, večje in na daljšo rj odpoved vezane vloge, po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo m in poroštvo pod ugodnimi pogoji. tudi krasne namizne zvrsti, in krasno SADNO DREVJE ima v zalogi po ugodnih , cenah -- JOSIP ŠTREKELJ Komen (Comeno) DOMAČA TRGOVINA Bruno Sounigr - Gorico Via Carducci Štev. 7 v hiši Goriške ljudske posojilnice priporoča svojo bogato zalogo vseh, v čevljarsko in sedlarsko stroko spadajočih predmetov. Velika izbira najboljših bičev in bičevnikov. Goži za cepce in volovski jermeni — Sveče, vosek, kadila, med. l Narodno Icnjšparmci združena s papirnico Via Carducci št. 7 - v GORICI - Via Carducci št. 7 v Hiši „GorišKe ljudske posojilnice". Največja zaloga slovenskih knjig ulijskiKrajini. Posebna izbira kmetijskih knjig..... — Zaloga papirja, vseh pisarniških in šolskih potrebščin. — NA DEBELO I Telefon Št. 169. NA DROBNO I Kv3C=5^ia: l l. MARMOLJA & DELPIN | preje KUŠTRIN & MARMOLJA - Gorica na Kornu it. 7 © zraven palače Attems. 4 Trgovina špecerijskega kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov ® se priporoča najtopleje za obilen obisk. Na debelo! POSTREŽBH Nfl DOM. ^ Na drobno! 4 ► @ (9 4 © 4 © 4 ® 4 4 I :> :> ■; ' ; vpisana zadruga z omejenim jamstvom Gorica. Via Carducci 7 I. Lastno poslopje. Križišče tramvaja. Najstarejši slovenski zavod v Gorici, ustanovljen leta 1883. Obrestuje navadne hranil, vloge po 5°|0 Na odpoved vezane vloge obrestuje po dogovoru najugodnejše. Sprejema vloge na tekoči račun. Daje svojim članom posojila na vknjižbo, menice in zastave, ter jim otvarja pasivni tekoči račun. Uradne ure za stranke od 9-12 in od 15-17. Ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne je urad zaprt. ► . '.