FeStalae ploCaaa v e©tov4al. S URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik . I/II. V Ljubljani dne 22. septembra 1045 Številka 37. VSEBINA.: 263. Odlok o ustanovitvi in področju Odbora za prošnje in pritožbo prt predsedstvu Slovenskoga narodnoosvobodilnega sveta. 2C4. Odlok o imenovanju članov Odbora za prošnje in pritožbe. 265. Odlok o imenovanju podpredsednika vrhovnega sodišča federalne Slovenije. 266. Uredba o postavitvi in poslovanju izpostav Statističnega urada Slovenije. 267. Uredba o ustanovitvi narodnih in likvidaciji dosedanjih sodišč v Sloveniji. 268. Uredba o ustanovitvi in ustroju Zavoda za zaščito in znanstveno proučavanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije. 269. Uredba o ustanovitvi okrožnih Studijskih knjižnic. 270. Uredba o ljudskih knjižnicah. 271. Uredba o zasebnih tečajih učnega ali splošno izobraževalnega značaja. , "x 272. Uredba o disciplinski odgovornosti pripadnikov narodne milice. 273. Odredba o ureditvi nakupa sena in slame za vojaške po. trebe. 274. Obveznost delniških družb, družb z o. z. itd., da o svojih skupščinah obveščajo javnega tožilca za Slovenijo. 276. Začasna imenovanja v pravosodni službi. — Popravek. Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a 2G3. Odlok o ustanovitvi in področju Odbora za prošnjo in pritožbe pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Člen 1. Pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta posluje Odbor za prošnje in pritožbe; vanj imenuje predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta pet elanov, in ti izvolijo izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajnika. s Člen 2. Prošnje ali pritožbe je možno vlagati pri Odboru m prošnje in pritožbe takrat, kadar je redna instančna pot izčrpana ali kadar se zadeva zaradi pomanjkanja tozadevnih predpisov ne more rešiti pred drugimi organi narodne oblasti. * Člen 3. Prošnje in pritožbe morajo biti pismene in se vlagajo po predhodni overitvi podpisa vlagateljev. Podpis sme overiti kateri kol; organ narodne oblasti. Zn potrditev podpisa se ne plača nobena taksa. Prošnje in pritožbe se naslavljajo na Odbor pri •predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta; sprejema jih za odbor pisarna predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Člen 4. Odbor sklepa o prošnjah in pritožbah na sejah, ki jih po potrebi skličeta predsednik in tajnik odbora. Da je sklepanje veljavno, morajo biti navzočni vsaj štirje člani odbora. Odbor odloča z navadno večino gla- • sov; pri enakosti števila glasov prošnja oziroma pritožba propade. Člen 5. Odbor pretresa in rešuje prošnje in pritožbe sam ali pa jih odstopi pristojnemu oblastvu, če misli, da more zadevo rešiti drugo oblastvo v svoji pristojnosti. Odbor sporoča predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta zaradi potrditve in objave vse sklepe. Sklep izvrši pristojno oblastvo po nalogu predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Člen 6. Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta objavlja v Uradnem listu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije mesečno vse sklepe Odbora za prošnje in pritožbe. Člen 7. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 18. septembra 1945. St. 40. Za predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta; Tajnik: Predsednik: France Lubej s. r. Josip Vidmar s. r. 264. Odlok o imenovanju članov Odbora za prošnje in pritožbe Na podlagi člena 1. odloka o ustanovitvi in področju Odbora za prošnje in pritožbe pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 13. septembra 1945 odloča predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodil-nega sveta: Člen 1. Za Člane Odbora za prošnje in pritožbe pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega', sveta so imenovani: Fram? Finžga-r, Jože J e ra 3, Leopold Maček, Mira Tomšič, Marija Ziherl, Cleu 2, Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listne. Ljubljana dno 18. septembra 1945. St, 41. Za predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: France Lubej s. r. Josip Vidmar a. r. 205. Odlok o imenovanju jioilpredsednika vrhovnega sodišča federalne Slovenijo V smislu čl, 38. in 39, zveznega zakona o ureditvi narodnih sodišč z dne 26. avgusta 1945 (Ur. list DFJ št. 622/67 z dne 4. septembra 1945) in na podlag) pooblastila, danega na zboru odposlancev slovenskega naroda dne 8. oktobra 1943 v Kočevju, so Imenuje za podpredsednika vrhovnega sodišča federalne Slovenije dr. Milko Gaber, sodnik vrhovnega sodišča fede. ralne Slovenije. Ljubljana dne 18. septembra 1945. St. 42. Zn predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta: Tajnik: Predsednik: Franco Lubej a, r. Josip Vidmar a. r. Uredbe, odredbe in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije 266. Uredba o postavitvi in poslovna,ju izpostav Statističnega urada Slovenije Na osnovi pooblastila iz § 4. odloka prčtlsednišlva SNOS-a o ustanovitvi in organizaciji Statističnega urada Slovenije z dno 16. juuija 1945, Ur. list št, 104/10, se odreja: Člen 1. Pri okrožnih in okrajnih narodnih odborih se ustanovijo Izpostave 'Statističnega urada Slovenije, ki Jim načelujejo statistični referenti. Te izpostave so neposredno podrejeno Statističnemu uradu Slovenije. » » »r. ■L.r.i r .... ■■ —»—» — Člen 2. Statistične referente in njihovo pomočnike postavlja in vodi v staležu svojega osebja Statistični urad pri pred-sedništvu Narodno vlade Slovenije. Člen 3. Statistične izpostave izvajajo vse statistične popise na svojem območju po navodilu Statističnega urada Slo. venijo. Člen 4. Resorni okrožni in okrajni referenti morajo dajati statističnim referentom vso strokovno pomoč pri njihovem delu. Narodni odbori dajejo statističnim referentom na razpolago pomožno,pisarniško osebje in opremljene pišarniško prostore ter jih pri delu vsestransko pod. pirajo. Člen 5. Statistični urad Slovenije predpiše s posebnim prn. vilnikom nadrobno organizacijo in poslovanje okrožnih In okrajnih statističnih izpostav. Člen 0. Ta uredba velja od dneva objavo v »Uradnem listu«, Ljubljana dne 18. septembra 1915. Predsednik „ Narodne vlade Slovenije; Boris Kidrič e. r. Uredbe, odredbe in drugi razglasi • ministrstev Narodne vlade Slovenije 207. Na podlagi členov 22., 30. in 59. zakona o ureditvi narodnih sodišč z dne12(3. avgusta 1945, Uradni list DFJ št. 622/67, Izdaje ministrstvo za pravosodje Narodne vlade Slovenijo uredbo o ustanovitvi narodnih in likvidaciji dosedanjih sodišč v Sloveniji Člen 1. V. federalni Sloveniji Izvajajo pravosodblvp tale nm rodna sodišča: vrhovno sodišče federalne Slovenije e sedežem v, Ljubljani; okrožna sodišča v Celju, L j u bi j an 1 ,■ Ma ri* boru in Novem mostu; okrajna sodišča: a) v območju okrožnega sodišča Celje: okrajno sodišče v Celju, Gornjem gradu, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju tu Tr. bovljnli; b) v območju okrožnega sodišča v Ljubljani: okrajno sodišče v Grosupljem, na Jesenicah, v Kamniku, Kranju, Ljubljani, na Rakeku in v. Škofji Loki; c) v območju okrožnega sodišča v Mariboru: okrajno sodišče v Dol. Lendavi, Ljutomeru, Mariboru, Murski Soboti. Prevaljah, Ptuju in Rad. genij Stran 167. t d) v območju okrožnega sodišča vNovemmestu: okrajno sodišče v Črnomlju, Kočevju, Krškem, Novem mestu in Trebnjem. Člen 2. Upravna razdelitev ozemlja federalne Slovenije na okrožja in okraje po zakonu o upravni razdelitvi federalne Slovenije z dne 6. septembra 1945, Uradni list št 231/33, velja tudi za sodna okrožja in okraje. Člen 3. Vsako okrožno sodišče posluje za svoje okrožje, okrožno sedišče v Ljubljani pa za okrožno mesto Ljubljano in ljubljansko okrožje. Člen 4. Vsako okrajno sodišče posluje za svoj okraj. Okrajno sodišče v Celju posluje za okraj Celje-mesto in okraj Celje-okolica, okrajno sodišče v Ljubljani za okrožno mesto Ljubljana in okraj Ljubljana-okolica, okrajno sodišče v Mariboru pa za okraje Maribor-mesto, Maribor-desni breg, Maribor-levi breg. Člen 5. Arhiv in vso spise dosedanjih sodišč prevzamejo ustrezna narodna sodišča. Če se okoliš dosedanjega sodišča ne ujema z okolišem narodnega sodišča, prevzame arhiv in spise tisto' narodno sodišče, v čigar okolišu je kraj, ki je bil sedež dosedanjega sodišča. Arhiv in spise bivšega apelacijskega sodišča v Ljubljani'v stvareh'sodne uprave prevzame ministrstvo za pravosodje, ostale spise in arhiv pa vrhovno sodišča. Sodišča, ki prevzamejo spise, postopajo glede tekočih stvari po uredbi o povzemu sodnega poslovanja v Sloveniji z dne 14. septembra 1945, Uradni list št. 253/35. Člen 6. Vsako okrajno sodišče prevzame od dosedanjih okrajnih sodišč zemljiške knjige in mape za katastralne občine svojega okoliša. Zbirko listin hrani do nadaljnjega okrajno sodišče, v čigar okolišu je kraj, ki je bil sedež dosedanjega okrajnega sodišča. Člen 7. Posebni predpisi bodo izdani, če" bodo kje potrebe prebivalstva ali razcepitev posameznih katastralnih občin zahtevale posebno ureditev, ali za podobne izjemne primere. Člen 8. Računske posle, centralno knjižnico in ekonomat bivšega apelacijskega sodišča prevzame ministrstvo za pravosodje. Člen 9. Vsa v členu 1. našteta narodna sodišča začno takoj poslovati. Člen 10. Ta uredba velja od dneva objave v >Uradnem listuc. V Ljubljani dne 21. septembra 1945. Minister za pravosodje: Dr. Jože Pokorn s. r. 266. Uredba ministrstva za prosveto o ustanovitvi in ustroju >Za-voda za zaščito in znanstveno proučavanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije« člen 1. ) Na podlagi členov 2. in 19. zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti DFJ z dne 23. ju. lija 1945 so ustanavlja za območje, federalne Slovenije »Zavod za. zaščito in znanstveno proučavanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenijec' s sedežem v Ljubljani. Člen 2. Zavod deluje po predpisih zakona o zaščiti kultur- • nib spomenikov in prirodnih znamenitosti DFJ in te uredbe pod nadzorstvom ministra za prosveto. Člen 3. Naloga zavoda je, da raziskuje, znanstveno proučuje, registrira in spomeniško-upravno nadzira vse nepremične in premične kulturno-zgodovinske, umetnostne in etnološke spomenike ter prirodne znamenitosti zoolo-škega, botaničnega, geološko-palcontološkega, mineralno-, petrografskega in zemljepisnega značaja na ozemlju federalne Slovenije, bodisi da so na mestu postanka, po-rabe ali najdišča, bodisi da so v muzejih, galerijah in zbirkah, da stav; Vrhovfiemu institutu za zaščito in znanstveno proučavanje kulturnih spomenikov in. prirodnih znamenitosti v Beogradu predloge za priznanje lastnosti spomenika ali lastnosti prirodne znamenitosti za spomeniško pomembno nepremičnine ali premičnine, da nadzira nepremičnine in premičnine, kulturnozgodovinske, etnografske in umetnostne spomenike, po. stavljene pod državno zaščito, da bi jih nestrokovnjaško ne razkopavali, premeščali, predelovali, restavrirali, do-zidavali ter da bi jih brez njegove odobritve ne rušili, da skrbi za to, da bj nepremičnih in premičnih pri. rodnih spomenikov in znamenitosti zoološkega, botaničnega, geološko-paleontološkega, mineralno-petrografske-ga in zemljepisnega značaja, za katere je proglašena državna zaščita, nestrokovnjaško ne urejali, odkopavali in zbirali ter da bi jih brez njegovega dovoljenja ne ubijali, trgali, lomili alj kakor koli uničevali, da izdaja dovoljenja za gradnje ali kakršne koli spre-membe oblik te.rena v mejah, določenih za zaščito pri. znanega spomenika ter da v primerih prekršitve določbe člena 5. zakona o zaščiti kulturnih spomenikov In prirodnih znamenitosti DFJ odreja na stroške lastnika rušenje tam zgrajenih objektov, da se teren povrne v prejšnje stanje, da izdaja dovoljenja o odsvojitvi, zastavitvi ali izvozu v inozemstvo zaščitenih premičnih spomenikov, da dajo navodila, kako vzdrževati, popravljati, restavrirati in dozidavah vse vrste z zakonom o zaščiti ku. .rnih spomenikov in prirodnih znamenitosti DFJ zaščitenih spomenikov, da nadzira Izvrševanje teh navodil in kako morajo lastniki ter druge fizične ali pravne osebe, k; povzroče škodo na kakem zaščitenem spomeniku, spraviti spomenik v prejšnje stanje ali povrniti ške \ . da po svoji uvidevnosti izvaja na državne stroške vsa dclH. ki ' r> 'rebria za popravila in vzdrževanje za-ščitenega spomenika, da izdaja dovoljenja za znanstvena izkopavanja in preiskavanja ter da jih nadzoruje, da izdaja dovoljenja za strokovno fotografsko ali filmsko snemanje znotraj zaščitenih spomenikov ter za merjenje in risanje zaščitenih premičnih ali nepre-niičnih spomenikov, da predlaga pristojnim oblastvom višino davčno olajšave za lastnika zaščitenih nepremičnih spomenikov v smislu člena 14. zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti DFJ, da upravlja vse nepremične ali premične spomenike, odVzete ali razlaščeno v državno korist po predpisih zakona o zaščiti kulturnih spomenikov ali prirodnih znamenitosti DFJ, da slavi okrožnim narodnim sodiščem predloge za razlastitev ali odškodnino lastnikom spomenikov v smislu členov 7., 8., 9. in 16. zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in' prirodnih znamenitosti DFJ, da nadzira, alj narodni odbori izvajajo določila Člena 17. zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti DFJ, da namreč zavod obveščajo o predmetih znanstvenega alj kulturno-iimetnostnega značaja ter pfjrodnih redkosti, M so ali ki so bili najdenj na njihovem območju, t da vodi register spomenikov, postavljenih pod dr- žavno zaščito, ki so na ozemlju federalne Slovenije. Člen 4. Zavodu za zaščito kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitost] Slovenije načeluje ravnatelj urada; postavi ga minister za prosveto iz vrst akademsko z doktoratom graduirnnih strokovnjakov iz umetnostne zgodovine ali prazgodovine in arheologije, ki so se že uveljavili v spomeniško-konservartorskem poklicu. Ravnatelj opravlja hkrati referat svojo stroke. Člen 5. Ravnatelju so dodeljeni pomočnik, eden ali več kustosov ali asistentov, častni strokovni referenti, intendant, pisarniško osebje in tehnični pomočniki. Pomočnik ravnatelja se izbira iz vrst akademsko grnduiranih tehnikov-arhltektov, umetnostnih, zgodovinarjev, prazgodovinarjev ali arheologov po službeni starosti strokovnega osebja na zavodu. Telmik-arhitekt opravlja posle tehnične konservaoljo in varstvenega urbanizma. Kustosi ali asistenti se izbirajo iz vrst akademsko graduiranih tehnikov-nrhilektov, umetnostnih zgodovi-narjev, prazgodovinarjev ali arheologov. Kustosi in asistenti opravljajo referate svojih strok; častno zavodu dodeljeni referenti za spomeniške stroke, ki niso zastopane v uradu s stalnimi strokovnimi močmi, ee imenujejo na va**natcljev predlog iz vrst direktorjev ali kustosov narodnega (kulturno - zgodovinskega), etnografskega in naravoslovnega muzeja v Ljubljani. Intendant je šef pi-, savne In se. izbere iz vrsfpravnikov upravnih strok, rešuje tudi pravna vprašanja spomeniškega varstva. Za pi-.snnvško osebje veljajo načela, po katerih se Izbirajo pisarn'ške moči Tehnični pomočnik} zavoda se izbirajo predvsem iz vrst risarjev, fotografov in laborantov po akademični ozir. polni strokovni kvalifikaciji. Člei. 6. • Vse stopnje narodne oblasti’ tnorajo v svojem področju podpirati prizadevanja zavoda. Okrožni parcelni odbori ga morajo vrh toga v smislu člena 17. zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in 'prirodnih znamenitosti DFJ tudi v najkrajšem roku obveščati o vsakem predmetu znanstvenega ali kulturno-umctnoslnega' značaja ali prirodne redkosti, ki jo ali kn se najde na njihovem območju. Da so prepreči nepopravljiva škoda na urbanističnih in krajevnih lepotah in zanimivostih, so gradbene oblasti glede na določila členov 4. in 5, zakona o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti DFJ dolžno pritegniti k reševanju urbanističnih vprašanj in načrtov zavod ali od njega pooblaščenega sirokovnjaka-zaupnikn. Člen 7. Po predlogu zakona bo zaradi zanesljivejšega nadzorstva nad zaščitenimi spomeniki minister za prosveto imenoval za vsak okraj vsaj po enega zaupnika iz vrst domačih strokovnjakov ali ljubiteljev umetnosti, zgodovine ali narodopisja. Člen 8. Funkcija zaupnikov je častna. S to službo združeno dejanske izdatke jim povrne zavod iz svojih sredstev. Člen 9. Dolžnost zaupnikov jo opazovati spomenike svojih okrajev, opozarjati krajevne oblasti ali zavod na ne. varnosti, ki grozijo spomenikom in na nova odkritja, polog tega pa opravljajo posebne, od zavoda zaupane' jim naloge. Člen 10. Uradnikom zavoda in drugipi nameščencem spomeniške uprave je prepovedano imet} privatne zbirko z zbirateljskih področij, ki so predmet zaščite po zakonu o zaščiti spomenikov z dne 23. juiijn 1945. zbirali take predmete za zasebnike ali posredovati nakupe. Člen 11. Natančnejšo odredbe o ustroju in poslovanju zavoda bo po potrebi predpisal minister za prosveto s sodelovanjem zavoda a posebnim pravilnikom ali navodili, Člen 12. Novo ustanovljeni Zavod za zaščito in znanstveno proučavanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije prevzame pisarno, knjižnico, arhiv in študijsko zbirko spomeniškega (konservatorskega) urada v Ljubljani, čigar delo preneha, osebje pa dobi ustrezajoče funkcijo v novem zavodu. Člen 13. Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu*. Ljubljana dne ?7. avgusta 1945. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 269. Urcdlia ministrstva zn prosveto o ustanovitvi okrožnih * , študijskih knjižnic Člen 1. Na sedežih okrožij eo ustanove okfožne študijske knjižoico. Namen teh knjižnic je; 1. nuditi oblastvom in ustanovam okrožja priročno strokovno knjižnico, društvom pa pripomočke za kultur, no delo; 2. dajati znanja željnim sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje; 3. zbirati slovstveno, zgodovinsko in narodopisno tiskano in rokopisno gradivo, ki se tiče okrožja. Člen 2. - Knjižnice se izpopolnjujejo s tem, da se jim obvezno in brezplačno pošilja po en izvod vseh tiskanih del in grafičnih izdelkov, ki izidejo v Sloveniji, ter z nabavo knjig, izdanih v drugih federalnih enotah in v inozemstvu. Člen 3, Okrožne študijske knjižnice morajo voditi o svoji knjižni imovini kartoteko, ki se upravlja po enotnih knjižničarskih načelih. Za upravljanje in poslovanje študijskih knjižnic predpiše ministrstvo za prosveto pravilnik. Člen 4. Vsaka okrožna študijska knjižnica bo ustanovljena s posebno odredbo tega ministrstva. Člen 5. Začasno, do zakonite ureditve državnega arhiva Slovenije, prevzemajo okrožne študijske knjižnice vse arhi-valije krajevnega značaja (zemljiške knjige, spise sodišč in civilne uprave zgodovinske vrednosti, ki niso pri sodiščih in civilni upravi več v rabi). Arhivalije se posebej inventarizirajo in so o njih vodi razvid. Člen 6. Potrebe okrožnih in študijskih knjižnic se ob podpori ministrstva za prosveto krijejo iz proračuna okrožij, ki morajo tudi skrbeti m potrebna materialna sredstva in upravno osebje. Strokovno knjižničarsko osebje pa na-stavlja ministrstvo za prosveto, kj mu je to osebje tudi neposredno odgovorno. . . Člen 7. Ta uredba velja od dneva objave. Ljubljana dne 10. septembra 1945. St. 3632/2. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 270. ' Uredba ministrstva za prosveto o ljudskih knjižnicah Člen 1. Ljudske knjižnice omogočajo najširšim plastem naroda vsestransko spoznavanje Življenja in kulture naših in drugih narodov, splošno in strokovno izobrazbo ter razvedrilo. Da se ta nhloga kar najbolje izpopolni, se za območje vsakega krajevnega KDO — če take knjižnice tam še ni — ustanovi ljudska knjižnica, ki naj ima po možnosti tudi čitalnico. Cler, 2. Praviloma je taka knjižn’ra na sedežu vsakega krajevnega H00. Po krajevnih razmerah se sme ustanovili ------ ■ ■■ a---------------------------------- po ena knjižnica in čitalnica za več krajev, v večjih mestih pa po več knjižnic (na pr. po posameznih četrtih). Potrebe ljudskih knjižnic se krijejo iz proračuna krajev oz. mest, ki morajo tudi skrbeti za potrebna materialna sredstva in upravno osebje, kolikor ne gre za knjiž. race društev, sindikalnih ali drugih dovoljenih organizacij. Knjižnica se imenuje po kraju, kjer deluje, na pr. Ljudska knjižnica v Loškem potoku, Ljudska knjižnica Rakovnik v Ljubljani in pod. Člen 3. Za območje okrožja imenujejo prosvetni odseki okrožnih (mestnih) NOO okrožne knjižnične odbore, ki jih sestavljajo: prosvetni referent, vodja okrožne študijske knjižnice, vodje mestnih knjižnic in dva člana izmed bralcev. Ti odbori nadzorujejo in usmerjajo delo ljudskih knjižnic, potrjujejo knjižničarje in izvedejo potrebno reorganizacijo (združitev ali razdružitev) obstoječih knjižnic. Da se vzbudi čim več zanimanja za knjižničarstvo, organizirajo okrožni knjižnični odbori občasne točaje za vzgojo knjižničarjev. Člen 4. Ljudske knjižnice krajev oz. mest so obvezno včlanjene v Zvezi ljudskih knjižnic Slovenije, kj ima svoj sedež v Ljubljani. Člani zveze morajo biti tudi knjižnice sindikalnih organizacij in dovoljenih splošnih izobraževalnih društev. Zasebne javne knjižnice niso dopuščene. Zveza ima svoj poslovni odbor, ki ga na letnem sestanku izvolijo odposlanci ljudskih knjižnic. Poslovni odbor Zveze pomaga krajevnim knjižnicam pri nabavi knjig in reševanju tehničnih nalog, opravlja posel knjižničarske posvetovalnice, sodeluje pri osrednjem glasilu knjižničarjev s poročil j in pregledi knjižničarskega poslovanja v Sloveniji, ocenjuje knjižne izdaje in predstavlja vez med ljudskimi knjižnicami in oddelkom za ljudsko izobraževanje pri ministrstvu za prosveto. S pripomočki za tehnično poslovanje zalaga ljudske knjižnice po navodilih poslovnega odbora Zveze Državna založba Slovenije. Člen 5. Vsaka ljudska knjižnica mora imeti po.-H.e n '^ladinski oddelek. Člen 6, Ljudska knjižnica poroča vsako leto o svojem delu prosvetnemu odseku okrožnega NOO in Zvezi ljudskih knjižnic Slovenije, ki na osnovi teh podatkov poročata ministrstvu za prosveto, oddelku za ljudsko izobraževanje. Ta oddelek ima tudi vrhovni nadzor nad delom in poslovanjem vseh ljudskih knjižnic v Sloveniji. Člen 7. Natančnejše odredbe o organizaciji ljudskih knjižnic, delovanju in nadzorstvu, zbiranju knjižničnih sredstev in vzdrževanju knjižnic predpiše minister za prosveto s posebnim pravilnikom. Člen 8. Ta uredba velja od dneva objave. Ljubljana dne 10. septembra 1945.. Štev. 3632/2. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak e. r. 271. Zaradi nadzorstva nad zasebnimi tečaji za srednje in druge šole in nad splošno izobraževalnimi tečaji, ki ee bavijo s poukom raznih jezikov, zgodovine osvobodilne borbe in podobno, izdaje ministrstvo za prosveto tole uredbo o zasebnih tečajih učnega ali splošno izobraževalnega značaja CIcn 1. Za tečaj se šteje vsako redno jn organizirano poučevanje in izobraževanje, ki se ga udeležuje ved kakor 6 ljudi. Vsak tečaj učnega ali splošno izobraževalnega zna. Čaja mora odobriti ministrstvo za prosveto, oddelek za ljudsko izobraževanje. , Člen 2. Zasebni učni zavod; in fer zasebni prireditelji tečaja morajo v prošnji za dovoljenje tečaja, ki se vlaga pri pristojnem krajevnem narodnoosvobodilnem odboru, navesti: obseg in smer tečaja, seznam učnih oseb in podatke o njih Strokovni kvalifikaciji, kraj in čas tečaja. Ta odbor poda mnenje o krajevni potrebi tečaja, o tem, če stn primerna čas in prostor pouka, kakor tudi o politični zanesljivosti prireditelja in učnega osebja ter napoti prošnjo z ustreznim predlogom neposredno oddelku za ljudsko izobraževanje v ministrstvu za prosveto. Viru 3. Množičnim organizacijam OF in sindikalnim organi-zacijam ni treba prositi dovoljenja za prireditev tečaja, temveč tečaj samo obvezno prijavijo neposredno oddelku za ljudsko izobraževanje v mlnlslsetn.' ts prosvete. Člen 4. Na zasebnih tečajih se smejo uporabljati le: a) od oblasti potrjene učne in druge knjige, b) knjige, ki so v javni prodaji na vsem ozemlju Jugoslavije. Za uporabo drugih Imjig je treba posebnega dovoljenja ministrstva za prosveto. Člen 5. Ta odredba velja od dneva objave. Ljubljana dne 10. septembra 1945. ,6t. 3632/2. Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 272. Uredba ministrstva za notranjo zadevo o disciplinski odgovornosti pripadnikov parodne milico Člen 1. Disciplinska odgovornost, predpisi Pripadniki narodne milice so disciplinsko odgovorni za prekisitve dolžnosti svojim poveljnikom in organom ljudske oblasti. Disciplinski prekrški se preganjajo in kaznujejo po določbah te uredbe, smiselno pa se uporabljajo tudi določbe, ki veljajo za pregon kaznivih dejanj in predpisi naredbe o disciplinski odgovornosti vojaških oseb. člen 2. Disciplinski prekrški Za disciplinske prekrške so štejejo vsa dejanja ozi-. roma opustitve v službi ali izven nje, s katerimi so kršijo red, disciplina, miličniške dolžnosti, službeno in tovariško razmerje, ugled ljudskih oblasti, ugled stroke in podobno, kakor: 1. neredno prihajanje, odhajanje in izostajanje iz službe. 2. slabo čuvanje miličniške opreme, orožja, streliva in drugih predmetov, ki so pripadnikom NM zaupani v oskrbo ali upravljanje, in zanikrno ravnanje z navedenimi predmeti; 3. razsipavanje službenega materiala; 4. malomarno opravljanje službenih dolžnosti; to se pokaže zlasti v lahkomiselnem, površnem in nerednem delu, kakor tudi v pomanjkanju smisla za izpopolnitev v stroki; G. nedostojno vedenje proti starešinam in organom ljudskih oblasti;. 6. neizvršavanje in omalovaževanje nalogov in zapovedi nadrejenih starešin; 7. sebično in pristransko opravljanje službe; 8. zanikrno izvrševanje starešinske .oblasti proti podrejenim in slabo ravnanje z njimi; 9. netovariško vedenje in prepirljivost; 10. nedostojno občevanje s strankami; 11. nedopustna kritika delovanja organov ljudsko oblasti; ' . 18. pijančevanje, igranje na slepo srečo in lahkomiselno zadolževanje; 13. namerno povzročanje imovinske škode; 14. druga dejanja nb' opustitve, ki se ocenijo za pro-kršitve službenih dolžnosti ali ugleda MM.- Člen 3. Stek disciplinskega prekrška in kaznivega dejanja Ako ima disciplinski prekršek tudi znake kaznivega dejanja, za katero je pristojno redno narodno sodišče ali pa vojaško 'sodišče, mora organ, ki je pristojen za pretres disciplinskega prekrška, poslali po službeni dolžnosti javnemu tožilcu ali vojaškemu sodišču prijavo; v njej je treba navesti poleg osebnih storilčevih podatkov popis dejanja in bistvenih okoliščin, ki govorijo za storilčevo krivdo. Ako je pripadnik NM z nepravilnim ali nezakonitim ravnanjem pri izvrševanju službe namerno kršil tuje imovinske koristi, je treba med disciplinskim postopanjem o tem obvestili Javnega tožilca. Disciplinsko postopanje se zaradi tega ne ustavi, ampak se mora nadaljevati in dokončati, kakor to določa to uredba. V Člen 4. , Poboljševalni ukrepi in disciplinsko kazni Disciplinski prekrški se kaznujejo s poboljševalnimi ukrepi in disciplinskimi kaznimi. Ako je dejanje po svojih okoliščinah navadna nečednost in ako niso v znatni meri ogrožene koristi službe, disciplina, ugled narodne milice in ljudske oblasti tor tovariško razmerje, so odredijo za lake lažjo prekrške poboljševalni ukrepi, in sicer: opomin, ustni ukor vpričo tovarišev, prelrorednn služba in težja služba. Kadar gre za hujše prekršitve, se mora vselej izreči disciplinska kazen. Disciplinske kazni so: pismeni strogi ukor, zapor v vojašnici do 16 dni, izključitev iz NM. Ako zaporne kazni dosežejo v 1 letu 60 dni, se mora pripadnik NM Izključiti. Poboljševalni ukrepi in disciplinske kazni ae izbirajo po teži in posledicah dejanja ter stopnji storilčeve odgovornosti (malomarnost, naklep, odgovornost službe, izobrazba); pri tem je treba upoštevati storilčevo preteklost, politično izgrajenost In druge olajševalne in ob-teževalne okolnosti. Disciplinska zaporna kazen se mora izreči tudi pogojno za čas od 1 do 6 mesecev v primerih, ko se lahko upravičeno pričakuje, da so bo storilec poboljšal. Člen 5. . Pristojnost za izrek poboljševalnih ukrepov in kazni Miličnikom izrekajo poboljševalne ukrepe in disciplinske kazni pismenega strogega ukora in zapora neposredni starešine. Člane poveljstva narodne milice kaznuje s poboljševalnimi ukrepi in disciplinskimi kaznimi pismenega strogega ukora in zapora neposredni starešina v sporazumu s pristojnim izvršnim NO. Kazen izključitve izrekajo miličnikom in članom poveljstva na predlog pristojnega izvršnega NO nadrejena poveljstva, oziroma ministrstvo za notranje zadeve. Člen 6. Disciplinski postopek Disciplinski postopek se uvede po službeni dolžnosti, brž-ko se izve za prekršek iz člena 2., ali po prijavi od kjer koli. Postopek mora biti hiter in kratek. Storilca je treba zaslišati, preizkusiti njegov zagovor ter oceniti dokazila. V lažjih primerih se to izvrši ustno, y hujših primerih pa z zapisnikom, ki mora vsebovati bistvene okoliščine, ki so odločilne za presojo storilčeve krivdo. Postopek se srne končati v lažjih primerih tudi ustno; pri tem je treba navesti storilca, dejanje, dokazana dejstva in poboljševalni ukrep, ki se je izrekel. Odločba se mora izreči v 3 dneh po uvedbi postopanja. t(t Če je" storilec obsojen na disciplinsko kazen, se odločba izda pismeno s kratko utemeljitvijo in e pristavkom, da je zoper odločbo dopustna pritožba. Pri disciplinski kazni izključitve se izreče hkrati suspenzija, ki se mora takoj izvršiti. Zoper izrek o suspenziji ni posebne pritožbe. Člen 7. Pritožba, izvršitev kazni in pregled Zoper odločbo, s katero so odrejeni poboljševalni ukrepi, ni pritožbe. Miličnik ima možnost pritožbe zoper odločbo o disciplinski kazni, razen kazni izključitve, na poveljstvo neposredne višje stopnje,- člani poveljstva pa na izvršni NO neposredne višje stopnje, ki mora rešiti pritožbo v sporazumu s poveljstvom NM, ki mu je pri-deljeno, oziroma na ministrstvo za notranje zadeve. Pritožbe zoper kazen izključitve rešuje NO. višje stopnje v sporazumu s prideljenim poveljstvom oziroma ministrstvo za notranje zadeve. Zoper odločbo ministrstva za notranje zadeve o izključitvi ni pritožbe. Člen 8. Pritožba se mora vložiti pismeno v. 3 dneh po vročitvi odločbe oziroma priobčitvi, in sicer neposredno pri organu, ki je kazen izrekel. Le-tš mora poslati pritožbo in spise pritožbeni oblasti. Organ, ki odloča o pritožbi, ima pravico, da izrek o kazni potrdi, spremeni ali pa razveljavi. Pritožbo mora rešiti v 3 dneh, kadar gre za kazen izključitve pa najdalj v 15 dneh. Vložena pritožba zoper odločbo o disciplinski kazni ima odložilno moč. Za izvršitev poboljševalnih ukrepov skrbi pristojni starešina oziroma poveljnik, za izvršitev disciplinskih kazni pa pristojni izvršni NO odbor, v čigar področju je prizadeti pripadnik NM. Vse kazni (poboljševalni ukrepi in disciplinske kazr \ ni) se vpišejo v posebno knjigo, ki jo vodi neposredni starešina oziroma poročevalec za notranje zadeve izvršnega NO odbora. 0 kaznih se predlagajo redna mesečna poročila nadrejenim izvršnim odborom oziroma ministrstvu za notranje zadeve (oddelku za javno varnost), ki zbira vsa poročila in ima pregled o disciplini pripadnikov NM celotnega področja. Člen 9. Določila te odredbe veljajo tudi to pomožne (ne. stalne) pripadnike NM, vendar samo tedaj, kadar se v službi. Člen 10. Zastaranja Disciplinski prekrški zastarajo v enem letu. člen 11. Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu<. Ljubljana dne 17. septembra 1946. Št 1217/4—1946. Minister to notranje zadeve: Polič Zoran s. r. 278. Odredba ministrstva za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije o ureditvi nakupa sena in slamo za vojaške potrebe Člen 1. Da se zagotovi potrebna količina sena in slame za vojaštvo, se ustanove mešane komisije, sestavljene iz treh članov, in sicer enega Člana pristojne vojaške intendanture, enega člana tistega krajevnega narodnega od-bor, kjer ee poslovanje vrši in člana okrajnega narodnega odbora, ki je nadrejen temu Jeraju; ta je hkrati predsednik. • \ Člen 2. V členu 1. omenjena komisija ima pravico pregie-dati zaloge sena in slame pri posameznih posestnikih. Ti morajo na poziv komisije pokazati vse zaloge sena in slame. Ce komisija ugotovi, znčasni uredbi o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani«, objavljeni v »Uradnem listu: z dne 19. septembra 1915, št. 200/30, je bila tretja vrsta člena 1. zalomljena in so mora pravilno glasiti: >so združeni najbolj vidni visoko kvalificirani znanstve-«. ftilajnla: Predsedstvo SNOS in Narodna vlada Slovenije v Lipljani, Urednik: Pohar Robert; tisk in založba; tiskarna Merkur — obn v Ljubljani. — Izhaja vsako sredo In soboto Naročnina: mesečno: din 24.—, četrtletno! din 70,—, polletno: diu 183,—. ceioielno: din 200.—, Posamezno Številka: prva pota din 2.50, vsaka nadaljnja začela polu din 2.—, — Uredništvo in upravaištvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul, 23, Tek 8t, 2o-i>2. URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/II. Priloga k 37. kosu z dno 22. septembra 1945. Številka 23. Narodna vlada Slovenije 779 Razglas Na osnovi 31. 208, trgovinskega zakona v zvezi z odlokom ministrstva za trgovino in preskrbo DFJ z dne 12. ma-ja 1945, št. 7676, Ur. list DFJ št. 301/33 sem tov. Kreutzcrju Pavlu in dr. Schau-erju Rudolfu, oblastveno odrejenima pooblaščencema in zastopnikoma federalne Slovenije dovolil ustanoviti del-Disko družbo »Gosadc, podjetje z gozdnimi sadeži, semeni in deželnimi Pridelki, d. d. v Ljubljani, ter sem odobril pravila nove družbe. Osnovna glavnica je vplačana in znaša din 1,000.000.—. Porazdeljena jo na 1000 delnic po din 1000.—. Delnice se glase na ime. . Družba je osnovana za nedoločen čas Ur imn namen, vršiti vso posle, ki so v zvezi z nakupom, prodajo in predelavo gozdnih sadežev, semen, deželnih pridelkov ter suhega sadja za prehrano to V industrijske namene. Ljubljana dne 13. avgusta 1945. II. št. 358/1. Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Lado Vavpetič s. r. * 778 Razglas Na osnovi 31. 208. trgovinskega zakona v zvezi z odlokom ministrstva za ■rgovino jn preskrbo DFJ z dne 12. ma-Ja 1945, št. 7676, Ur. list DFJ št. 301/33 8em tov. Kreutzerju Pavlu in dr. Schau-6riu Rudolfu, oblastveno odrejenima Pooblaščencema in zastopnikoma fede-rah:o Slovenije dovolil ustanoviti Sadje<<, podjetje s snd-Jem in zelenjavo ter njihovimi izdelki, d. d. v Ljubljani, ter sem odobril pra-v,ln nove družbe. > Osnovna glavnica je vplačana in zna-Va din 1,000.000.—. Porazdeljena je na lOOO delnic po din 1000.—. Delnice se 8'ase na ime_ . Družba je osnovana za nedoločen čas ’D ima namen, vršiti vse posle, ki so v - ypzi z nakupom, prodajo in predelavo ^adin jn zelenjave ter njunih izdelkov. Ljubljana dne 13. avgusta 1945. D. št. 357/1. Minister za trgovino in preskrbo: Dr. Lado Vat petič s. r Sodna oblastva Og" 12/45—7, 769 Amorfizacija Na prošnjo Gerbca Anteja v Ljubljani, Marmotova ul. 47/11, se uvaja postopek zn amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih po objavi v Uradnem listu svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilno knjižice: 1. Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 335 (učenec) noe Gerbec Vida s saldom din 15.30 in št. 802 (učenec) noe Gerbec Vida s saldom din 7.20; 2. Ljubljanske kreditne banke v Ljubljaui Št. 20677, glaseče se na ime Ante Gerbec s saldom Lit 2.070.—. Okrožno sodišče v Ljubljani dne 16. septembra 1945. Trgovinski register Spremembe in doflatki: 107. Sedež: Ljubljana, Dan vpisa: 15. septembra 1945. Besedilo: >Arbor< lesna trgovska in industrijska družba z o. z. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za trerovino jb preskrbo z dne 30. maja 1945, zap. št. 10/38, se vpiše delegat Gruden Vladislav iz Ljubljane, Kržičeva št.'6. Izbrišejo se poslovodje: Reschitz Anton, Grassi Peter in dr. Marn Rudolf. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 14. septembra 1945. Rg G V 239/4 108. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. septembra 1945. Besedilo: >Afeba< kemični proizvodi, družba z o. z. Na podlogi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani z dne 7. junija 1945. zap. št. 459T. se vpiše delegat ing. Morel Adolf jz Ljubljane. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani * dne 14.'septembra 1915. Rg C V 343/4 109. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. septembra 1945. Besedilo: Dr. 'rk. & G. Bolimo d. d. Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani z due 2. junija 1945, zap. št. 340/T, t>e vpiše delegat, ing. Morel Adolf iz Ljubljane. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 14. septembra 1945. Rg B III 162/2 110. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. septembra 1945. Besedilo: Gradbeno podjetje S ver & Kosi, družba z o. z, S sklepom občnega zbora z dne 1. IX. 191' se je spremenila družbena pogodba v odstavku Osmič, ki se sedaj glasi: >Načelstvo družbe obstoji iz uiega ali več poslovodij, ki jib izvoli občni zbor družbenikov z navadno večino, pri katerem občnem zboru pa mora biti zastopana najmanj polovica osvnovne glavnice. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pristavi poslovodja svoj podpis pod družbeno tvrdko, ki je od kogar koli napisana, natiskana ali s pečatom odtisnjena. Ako se postavi prokurist, podpisuje ta tvrdko samostojno s pristavkom: pp. (por procura).< Izbriše se poslovodja Šver Martin, Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 14. septembra 1945, Rg C V 260/3 Ul. Sedež: Ljubljana, Dau vpisa: 15. septembra 1945. Besedilo: Ljudska tiskarna in knjigarna družba z o. z. Na osnovi dekreta ministrstva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani z dne 19. junija 1945, zap. st. 659. T, so vpiše delegat tov. Plevel Franc-Joki iz Ljubljane. Okrožno narodno kirt trg. sodišče v Ljubljani due 14. septembra 1945. Rg C V 226/11 * 112. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 15. septembra 1945. Besedilo: Narodna banka Jugoslavija. | podružnica Ljubljana, Stran 52. Štev. 23. Na podlagi odlokov Narodne banka Jugoslavije v Beogradu z, dne 21. julija in 21. avgusta 1945, št. 15223 iti 19591, se vpiše: 1. Košenina Janko kot vršilec dolžnosti upravniku podružnice; 2. Smerduju Maksu, vršilcu dolžnosti pomočnika up ravnika podružnice, in Manfredi Branku, uradniku podružnice, podeljena pravica kolektivnega podpisovanja tvrdkine podružnice. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 1-1. septembra 1915. Bg B III 34/17 • 113. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 17. septembra 1945. Besedilo: »Sad«, družba z o. z. Izbrišejo se poslovodjo Stele Ljubomir, Pielick Ivan ml. in Kompare Milan. Poočituje se, da je namestnik predsednika poslovodij dosedanji poslovodja Cerar Emil. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 15. septembra 1945. Bg C V 350/3 * 114. Dan vpisa: 17. septembra 1945. Sedež: Domžale. Besedilo: Škrob - Dckstrin, združene tvornico družba z o. z. Na podlagi odloka Narodne vlado za Slovenijo, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dno 24. junija 1945, št, 744, se vpiše delegat Goljar Srečko iz Ljubljane. Izbrišeta se poslovodji Medič Franjo in Golile Viljem. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 11. septembra 1945. Bg C V 201/3 * 115. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 14. septembra 1945. Besedilo: Jugoslovanske tvornice gumo, družba z o, z. Na p Pozivajo se vse delniške družbe, da ^ roku 20 dni po objavi tega poziva pri-Pr»vij0 in pošljejo naslednje podatke: L višino akcijskega kapitala podjetja (skupno število delnic in njihovo nominalno vrednost); 2- seznam delničarjev: a) Nemcev — državljanov nemškega Rajha, b) Nemcev — jugoslovanskih dr-žavljanov, c) oseb nemške narodnosti z označbo državljanstva ter navedbo števila delnic, katere posedujejo; ■L seznam delničarjev, obsojenih na zaplembo imetja in delničarjev, ki so v solni preiskavi. Pozneje ob.so. jene - delničarje je treba prijaviti najhitreje Komisiji za upravo narodne imovine; 4. seznam odsotnih delničarjev oziroma delničarjev, katerih bivališče je neznano — z navedbo, od kdaj so te osebe odsotne in od kdaj je njih bivališče neznano. Naznačiti je mesto, kjer so delnice sedaj deponirane. V primeru, da je podjetju znano, da deponent ni dejanski lastnik, temveč je deponiral delnice mesto pravega lastnika, je treba javiti ime pravega lastnika. Seznam naj bo urejen po abecednem redu delničarjev. Delniške družbe so dolžne v odrejenem roku te podatke dostaviti Komisiji za upravo narodne imovine pri pred-sedništvu NVS v Ljubljani. Opustitev prijave ali oddaja nepopolne ali netočne prijave teh podatkov ima za posledico kazensko odgovornost. Komisija za upravo narodne imovine pri predsedništvu Narodne vlado Slovenije v Ljubljani * 777—2—1 Razglas Tvrdka Dolničar & Richter v Ljubljani je zaprosila za obrtno policijsko odobritev tovarne za izdelavo mila, pralnih praškov, sveč in mazil za čevlje, ki jo namerava zgraditi na zemljišču parcel št. 737/1, 737/2, 726, 711/2 in 712 k. o. Vič. Projekt določa tudi še gradnjo kanala za odpadne vode z izlivom v potok Mali graben. Da se ugotovi dejansko in pravno stanje v pogledu zaščite občih javnih koristi in koristi ter pravic sosedov mejašev, katere bi utegnile biti prizadete po gradnji predmetne naprave, razpisuje MNOO, obrtno-industrijski oddelek, na osnovi §§ 107., 108. in 109. obrtnega zakona in §§ 2., 23. in 54. zakona o rabi, napeljevanju in odvajanju voda javno komisijsko razpravo za dan 6. oktobra 1945 na kraju, kjer se bo tovarna gradila, t. j. na parceli št. 737/1 i. sl. k. o. Vič. Sestanek komisije je pri hiši št. 45 Ljubijana-Vič na zapadnem koncu Ceste dveh cesarjev ob 8. uri zjutraj. Interesenti in mejaši se s tem obveščajo, da so jim tozadevnj načrti in opisi na vpogled do dneva razprave v obrtno-induslrijskem oddelku MNOO, Beethovnova ul. št. 7/11, soba št. 30, in s;rer vsak dan ob uradnih urah od 8. 13. ure. Interesenti in mejaši imajo pravico podati glede nameravane naprave eventualne svojo ugovore bodisi pisme, no ali pa ustno na zapisnik do dneva razprave v obrtnem oddelku MNOO ali pa na samem razpravnem naroku. Ce se ugovori ne bi pravočasno podali, se bo naprava oblastveno odobrila, kolikor ne bo ovir iz javnih ozirov. Ljubljana dne 20. septembra 1945. Mestni nare Inoosvobodilni odbor, predsednik: Albreht Fran e. r. Razno * 785 Vabilo na u s t a .i o v n o skupščino »VINO«, podjeljc z vinom in alkoholnimi pijačami «1. tl. v Ljubljani, ki bo dno 2. oktobra 1946 ob 15. uri v prostorih Zbornice TOI v Ljubljani, Bcethov-nova ul. št. 10, e temle dnevnim redom: 1. Začetek in konstitairauje skup- 2. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in končnoveljavna ugotovitev družbene pogodbe; 3. volitev enajstih članov upravnega odbora; d. volitev petih članov nadzornega odbora in petih namestnikov. V Ljubljani dne 21. septembra 1915. Kreutzer Pavel, Schaaer Doife, oblastveno poslovljena pooblaščenca % * 780 Vabilo na ustanovno skupščino »P A VIR PROM IflV, podjetje za papir in graličnc potrebščine, tl. III. Brest a) 1. turnirski hlodi s srednjim premerom po 45 cm in več.............................. 5.000.-^ b) 1. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 30—39 cm...............................4 GOO,— 2. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 40 cm in več 800.-r IV. Gaber 1. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 30 cm in več ..... s ... . 800.—* V. Bukev a) 1. turnirski hlodi s srednjim premerom po 50 cm in več.............................. 3.000.— b) 1. hlodi za majenje, s srednjim premerom po 85 cm in več . . . .. . . . 2.200 —> c) 1. hlodi I./II. razred s srednjim premorom po 25 cm in več .... j , C00.— VI. Beli javor a) 1. turnirski hlodi s srednjim premerom po 40 cm in več.............................. 5.500.— b) 1. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 30 cm in več 1.050,—> VII. Javor 1. hlod j I./II. razred s srednjim premerom - po 30 cm in več . , 6S0.—« VIII. Cer ’ 1. hlodi I. razred s srednjim premerom po 30 cm in več 600.— IX. Akacija 1. hlodi I. razred s srednjim premerom po 30 cm in več . „ . , , ... 820.—1 X. Lipa a) 1. turnirski hlodi s srednjim premerom po 40 cm in več............................ 2.000,— b) 1. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 25 cm in več i 830.— XI. Jelša in breza a) 1. hlodi za majenje s srednjim premerom po 30 cm in več , , . . 2.000.— b) 1. Iliadi I. razred b srednjim premerom po 25 eni in več.......................... C50.— c) 1. Iiiodi II, razred s srednjim premerom po 20 cm in več.......................... 450.— XII. Topola in vrb« a) L Modi za majanje s srednjim premerom po 35 um in več...........................1.800.— b) 1. hlodi 1. razred s srednjim premerom po 80 cm in več .......................... GOO,— c) 1. hlodi H. rnzred s srednjim premerom po 25 cm in več........................... 420.— XIII. Oreh 1. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 80 cm ju več............... , , . . 3.000.— XIV. čreSiij« a) 1. iurnirski hlodj s srednjim premerom po 40 cm in več........................... 5.000.— b) 1. hlodi I./ll. razred s srednjim premerom po 30 cm in več 1.000.— XV. Hruška a) 1. hlodi 1./I1. razred s srednjim premerom po 40 cm in več........................ 4.000.— b) 1. hlodi I./II. razred s srednjim premerom po 30 cm in več........................ 920.— XVI. Bor 1. hlodi za rezanje s srednjim premerom po 25 cm in več 740.— XVII. Jelka in smreka 1. Modi za rezanje s srednjim premerom po 20 cm in več................ G90. XVIII. Macesen 1. hlodi za rezanje s srednjim premerom po '20 cm in več....................... 1.000. Izjemoma se zaradi telklh delovnih pogojev in Izvoza lesa na območju federalne Srbije (razen Vojvodine) in federalno Makedonije določajo posebno cene za naslednjo vrste in sorlirnente lesa: I. Bukev o) 1. hlodi I./II. rnzred s srednjim premerom od 25—80 cm........................ . 700.— 2. blodi I./II. razred, s srednjim premerom po 40 cm in več ... t .... . 900.— II. Bor 1. Modi za rezanje s srednjim premerom po 25 cm in več..................... « « 950. IH. Jelka in smreka 1. blodi za rezanje s srednjim premerom po 25 cm in več ........... 800,— Člen 2. Prednje cene se razumejo franko natovorjeno na vagon ali vlačilec za en kubični meter okroglega tehnič-nega lesu. Clon 3. Ceno lesu franko žuga v g^zdu ali na izvozni polt določj uprava za cene pri zveznem ministrstvu za trgo. vino in preskrbo na podlagi posebnih kalkulacij, po zaslišanju mnenja pristojnega federalnega ministrstva za gozdarstvo. Člen 4, V členu 1. to odločbo določene cene za Idode nad 6 m dolžine, ki se no predelajo v rezan stavbnj les, so smejo zvišati največ za 25%. Člen 5. Za tiste vrste lesa, ki niso navedene v tej odločbi, določi cene uprava za cene pri zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo na podlagi posebnih kalkulacij. Člen G. Rebrasti les kakor tudi furiiirskj hlodi posebne teksture se prodajajo po cenah, določenih s svobodno pogodbo. Člen 7. 7.a proizvod n iški okrogli les, k| je njegov kraj sečnjo oddaljen nad 25 km od mtjbližje nakladalne postaje ali ki so izvaža ob posebno težavnih okolnost ih, sme uprava za ceno pri ministrstvu za trgovino in preskrbo določiti nn podlagi posebnih kalkulacij tudi višje cene po zaslišanju pristojnoga federalnega ministrstva za gozdar, stvo, po katerem se kalkulacija posije upravi za cene, Člen 8. Razredba hlodov po kakovosti so določi na naslednji način: 1. pri listavcih: I. razred, — Hlodi popolnoma zdravi in ravni, ravne Žile, uvrsti brez grč; ne smejo biti krož.ljivi, razzebli, gnilj ali mušičasti. Dovoljena je ena ravna razpoka, ako ni daljša od poloviee srednjega premera hloda ali pa ena razpoka od mraza. Pri hlodih nad 3 m dolžine je dovoljena krivina na eni strani z višino lokn največ do lOcin in na vsakem nadaljnjem metru po ena zdrava, dobro olesana grča, s premerom največ 10 eni in najmanjšo razdaljo 1 m od sredine euc do sredine druge grčo. Razred turnirski hlodi. — Turnirski hlodi morajo imeti razen navedenih lastnosti Uidi še pravilne in lepo letnice, enolično barvo iu srce približno v sredini. Grče morajo bili v eni smeri, razpoko od mraza niso dovoljene. I II. razred, — Hlodi zdravi, šiljasti. Dovoljena je na vsak meter po ena dobro oternna zdrava prva s premerom največ 20 um. krivina na eni stran) do 20 cm višino loka, manjša zaaukanojl, po ena ravna razpoko na vsakem koncu, ki pa ne sme biti daljša od srednjega premeru, in nekoliko črvojedine nn eni strani, nekoliko mušičavosti, dve. razpoki od mraza in krožljivost do ene četrtine premera. Namesto grče je dovoljena po ena grunlca do 10 cm v premeru. III. razred. — Zdravi hlodi z večjimi napakami, šiljasti. nagniti, z več grčami. 9 trhlimi grčami, krožlllvl in razpokani, toda samo s takimi napakami, kt ne izklltt-čnjejo sposobnosti za tehnično uporabo: za žaganje, klanje ali tesanje. 2. pri igla vri h: Hlodi morajo biti zdravi in brez stržena, brez loma in raka in ne smejo biti luknjičasti. Dovoljenj so komadi, ki so samo deloma rdeče ali belo natrolmeli (piravl), in to s konca najgloblje do 10 cm, s površinske strani pa do 3 cm; dalje: okrožljivost (merjena po tetivi) največ do ene četrtine premera tega konca, ravna razpoka največ za dolžino premera, a povprečna do polovice premera na tistem kraju, nato zavitost največ do Četrtine kroga v dolžini 3 metrov in krivina v eni smeri največ do višine loka 10 cm na dolžino 3 metrov. Člen 9. Hlodi se obračunavajo po kubičnih metrih in se merijo tako, da se posebej merita dolžina in premer, na kar se iz tega določi kubična vsebina z dvema decimalkama. Dolžina hloda se meri na najkrajšem mestu, znokro-ženo na cele decimetre, tako da se nepopolni decimeter ne upošteva. Premer se meri brez skorje v sredini hloda na križ, povprečno (največji in najmanjši), na kar se vzame aiit-metična sredina v celih centimetrih, zaokrožena navzdol. Ce je v sredini hloda, kjer se meri premer, kakšna grča ali bula, se premer meri na križ pred tem mestom in za njim na enaki razdalji ter se nato vzame aritmetična sredina. Pri hlodih in pri stavbnem lesu, nad 6 m dolžine je treba bodisi na prodajalčevo alj na kupčevo zahtevo ugotoviti telesnino po sekcijah. Člen 10. Ta odločba velja od dneva obiave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 19. avgusta 1945. 9t. 6091. Pomočnik ministra za trgovino in preskrbo: L. Sokolov s. r. 615. 5. odločba o določitvi cen za tekstilne izdelke, ki jih dobavljata ML in UNRRA (pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 6969 z dne 23. avgusta 1945). i 616. Na podlagi člena 1. o urejanju cen izdaje zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene naslednjo odločbo o določanju cen sobam za prenočevanje na območju „ vse države Člen 1. Federalna ministrstva za trgovino in preskrbo oziroma pokrajinski glavni narodni odbori se pooblaščajo, di določijo cene sobam za prenočevanje v hotelih, vilah in drugih prenočiščih na svojem območju. Člen 2. Ob določanju cen sobam za prenočevanje naj se upoštevajo krajevne razmere, stopuja udobnosti sob, število služinčadi in njihove mezde in plače ter višina sta. narine, javne davščine in druga rež-ija, amortizacija inventarja, mesečni promet in ostale zadevne okoliščine. Glede na vse te okoliščine morejo biti cene sobam za prenočevanje različne tako po hotelih in vilah v istem kraju kakor tudi po sobah v istem hotelu alj vili in naj se zaradi tega delijo na ustrezne razrede: hoteli L, II., III. itd. vrele. Za letni čas, ko se sobe kurijo, se določi pribitek za kurjavo po kurilnih napravah in potrošeni količini in vrsti kuriva. Člen 3. Sobam za prenočevanje predpisane cene morajo overiti oblastva, ki so jih predpisale, in morajo biti raz. obešene na vidnem kraju v hotelu, vili ali prenočišču. Člen 4. Federalna ministrstva za trgovino in preskrbo oziroma pokrajinski glavni narodni odbori smejo pooblastiti okrožne, okrajne in krajevne naredne odbore, da na svojih območjih določijo cene sobam za pieuočevauje, s pridržkom revizijske pravice glede cen, ki jih tl od. bori določijo Člen 4. Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 24. avgusta 1945. Št. 7268. Pomočnik ministra za trgovino in preskrbo; L. Sokolov s, r. 617. Odločba o določitvi cen rezanemu stavbnemu lesu iglavcev za območje Crne gore (pomočnik ministra za trgovino in preskrbo št. 6448 z dne 17. avgusta 1915). z------------ SlevItUfa fvCi as cine 1. septembra 1945. 618. Ukaz o razpisu volitev v Ustavotvorno skupščino (Zvezno skupščino in Skupščino'narodov) Na podlagi členu 2. zakona o volitvi narodnih po- slancev .V Ustavotvorno skupščino (Zvezno skupščino invembra 1945, Skupščino narodov) in na predlog ministrskega sveta demokratske federativne Jugoslavije je predsedništvo Začasne narodne skupščine sklenilo In proglaša: 1. Volitve v Ustavotvorno skupščino (Zvezno skupščino in Skupščino narodov) bodo v nedeljo dne H, no- 2. Ta ukaz se začne izvrševati 10. septembra teya leta, t. j. od tega dne se računata desetdnevni rok za prijavo zveznih list po členu 20. zakona o volitvi narodnih poslancev v Ustavotvorno skupščino (Zvezno skupščino in Skupščino narodov) z dne 22. avgusta 1945 in rok 14 dni za popravke v volivnili imenikih po predpisih člena 20. zakona o volivnili imenikih z dne 10, avgusta 1945. Beograd dne 1. septembra 1945, Prcdsedništvo Začasne narodne skupščino demokratske federativno Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M. Pcruničić s. r. Dr. I. Hi bar s. r. (519. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucijo z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije in na predlog zveznega ministra za notranje zadevo izdaje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije naslednji zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo* Člen 1. Dokler se ne izda kazenski zakonik demokratske federativne Jugoslavije, se kazniva dejanja zoper narod in državo kaznujejo po tem 'zakonu. Člen 2. 1. Za kaznivo dejanje zoper narod in državo se šteje vsako dejanje, ki meri na to, da bi se z nasiljem odpravila aU ogrozila obstoječa državna ureditev demokratske federalivne Jugoslavije ali se ogrozilo njena zunanja varnost ali pa temeljne demokratske, politično, narodnostne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev državo, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov ter ljudska oblast, 2. Kot kaznivo dejanje po tem zakonu se kaznuje tudi vsako dejanje iz prejšnjega odstavka, ako jo namerjeno zoper varnost drugih držav, s katerimi ima demokratska federativna Jugoslavija pogodbo o zavezništvu, prijateljstvu ali sodelovanju na temelju vzajemnosti. Clon 3. Kot kaznivo 'dejanje po členu 2. se kaznuje: 3. kdor započne dejanje, ki meri na to, da bi se r silo odpravilo narodno predstavništvo demokratske federativne Jugoslavije ali zavezniških držav ali s silo odstavili zvezni ali federalni orgmij vrhovne državne uprave ali krajevni organi državno oblasti ali se jim z grožnjo silo preprečilo vršiti njihove zakonite pravice in dolžnosti ali bi se prisilili, da bi jih Izvrševali v smeri, kakor to hoče storilec nasilja; 2. državljan Jugoslavije, lq stori dejanja, s katerimi škoduje vojaški sili, obrambni sposobnosti ali gospodarski moči demokratske federativne Jugoslavije * Upoštevan je popravek, objavljen v Uradnem listu DFJ št. 67 L dne 4, septembra 1915, str. 664, alj se ogroža neodvisnost ali nedotakljivost njenega ozemlja; 3. kdor stori vojno zločinstvo, t. j. kdor v času vojno ali v času sovražnikove okupacije deluje kot pobudnik, organizator, naredbodavce, pomagač ali neposredni storilec ubojslev, obsodb na smrtno kazen in njih izvršitve, zapiranja, mučenja, prisilnega izseljevanja ali odpeljavo prebivalstva Jugoslavije v koncentracijska taborišča, v internacijo ali na prisilno delo; kdor namerno vrši iz-gladovanje prebivalstva, nasilno raznarodovanje, prisilno mobilizacijo, odvajanje v prostitucijo in posilstvo, prisilno spreobračanje v drugo vero; "kdor ob enakih pogojili ovaja, kur ima za posledico v tem odstavku navedene teroristične ukrepe in nasilja ali kdor ob enakih okoliščinah odreja ali izvršuje požige, uničevanje ali plenjenje javne ali zasebne imovine, kdor poslane funkcionar terorističnega aparata ali policijskih formacij okupatorjevih ali uslužbenec v zaporih, koncentracijskih in delovnih taboriščih ali nečloveško ravna z jugoslovanskimi državljani in vojnimi ujetniki; 4. kdor v času vojne organizira ali vabi druge, naj vstopijo ali sam vstopi v oborožene vojaške ali policijsko formacije, sestavljene iz jugoslovanskih državljanov, z namenom, podpirati sovražnika in se skupno z njim boriti zoper svojo domovino ter sprejme od sovražnika orožja in se pokorava njegovim odredbam; 5. kdor v času vojne zoper Jugoslavijo ali njeno zaveznike sprejme službo v sovražnikovi vojski ali sodeluje kot borec v vojni zoper svojo domovino ali njene zaveznike; fi. kdor v času vojne ali okupacijo politično sodeluje alj sprejme službo pri organih sovražnikove oblasti in jim pomaga pri opravljanju rekvizicij, odvzemanju hrane in drugih stvari ali pri izvajanju kakršnih koli prisilnih ukrepov zoper prebivalstvo Jugoslavije; 7. kdor organizira oboroženi upor alj v njem sode-lujo ali organizira oborožene tolpo ali njihov prehod na ozemlje države, da bi izvrševal dejanja iz člena 2. tega zakona ali kdor zajmsti svoje bivališče j n vstopi v skupino, oboroženo in organizirano za izvrševanje takih dejanj; 8. kdor v državi ali zunaj nje organizira kako društvo s fašističnimi smotri radi izvrševanja zločinov iz člena 2, tega zakona; 9. državljan Jugoslavije, kj hujska tujo državo na vojno zoper, svojo domovino in na oboroženo intervencijo, na gospodarsko vojno, zasego imovino demokratsko federativne Jugoslavije ali njenih državljanov, prekinitev diplomatskih odnošajev, razdor mednarodnih pogodb ali vmešavanje v notranje zadeve svoje domovine ali ki kakor koli podpira tujo državo, ki je v vojni z Jugoslavijo; 10. kdor vohuni, t. j. daje ali krade ali zbira podatke in listine, ki so po vsebini posebno varovana državna ali vojaška tajnost, d n bi jih izročil tuji državi, sovražniški fašistični organizaciji ali kateri koli nepoklicani osebi; 11. kdor v vojnem času započne dejanje, ki meri na to, da bi obrambni objekti ali vojaški položaji ali kakršna koli sredstva za vojskovanje ali kake drugo vojno potrebščine prišli v sovražnikove roke ali so uničil j ali napravili za neporabne ali se spravili v nered glede njihove namembe; da- bi Jugoslovanska vojaka ali vojska zavezniških držav ali posamezni vojak; prišli sovražnikom v roke ali bi se vojaška podjetja ali vojaški ukrepi ovirali ali spravili v nevarnost; 12. kdor usmrti vojaško osebo ali predstavnika ali uslužbenca narodne oblasti pri izvrševanju ali zaradi opravljanja njegove »uradne dolžnosti alj prav takšne osebe zavezniških in prijateljskih držav; 13. kdor v namenu iz člena 2. poruši ali z rušenjem, požigom ali na kak drug način poškoduje prometne naprave ali druge javne zveze, vodovod, javna skladišča ali sploh javno imovino. Člen 4. 1. Dejanja iz člena 3. in točke 2. člena 2. se kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj 3 let, z zaplembo imovine in izgubo političnih in državljanskih pravic; če so posebno obtežujoče okoliščine, pa s smrtno kaznijo. 2. A ko se storijo ta kazniva dejanja v času vojne nevarnosti, kazen odvzema prostosti s prisilnim delom ne more biti krajša od petih let. 3. Vsako dejanje iz člena 2. ima za posledico pripor krivca. Člen 5. A ko storilec kaznivih dejanj iz točk 1. do 13. člena 3. pobegne s sovražnikom iz države ali v inozemstvu deluje za izvršitev takih kaznivih dejanj, se kaznuje tudi z izgubo državljanstva. Člen 6. 1. Soudeleženci in člani organizacij, ustanovljenih za izvrševanje zločinov iz člena 2., se kaznujejo, ako je kaj olajšujočih okolnosti, s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj leta dni. 2. Član organizacije iz točk 7. in 8. člena 3., ki se prostovoljno preda oblastvom in odkrije organizacijo ali sporoči o njej važna dejanja, preden sam ali pa organi -zacija storita kako po tem zakonu kaznivo dejanje, se oprosti kazenske odgovornosti. Ako pa je dejanje že storjeno, se kaznuje z najnižjo kaznijo, ki je določena za izvršeno dejanje. člen 7. Za težko telesno poškodbo oseb, navedenih v točki 12. člena 3., storjeno ob enakih okoliščinah, kot se navajajo za dejanje usmrtitve, se storilec kaznuje s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj leta dni. Člen 8. 1. Kdor jo vedel, da se pripravlja ali da se je izvršilo katero izmed zločinstev iz člena 2., pa o tem ni obvestil oblasti, se kaznuje s prisilnim delom najmanj leta dni. 2. Vojaška oseba, ki je vedela, da se pripravlja ali 'da se je izvršilo izdajstvo ali vohunstvo (točke L, 2. in 10. člena 3.), pa o tem ni obvestil oblasti, se kaznuje s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj 2 let- Člen 9. 1. Propaganda ali agitacija, ki vsebuje poziv na nasilno odpravo obstoječe državne ureditve, se kaznuje s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj lota dni. 2. Če se je storilo dejanje s tiskom ali po radiu, se šteje to za obtežujočo okolnost. 3. Ako izzovejo dejanja iz odstavka 1. iA 2. tega člena hujšo posledice in se storijo v času vojne ali v krajih pod vojaško upravo, se kaznujejo kot kazniva dejanja iz člena 2. tega zakona. 4. Lastniki tiskarn oziroma za tiskarno odgovorne osebe, ki natisnejo spise alj, stvari, vsebujoče propa- gando ali agitacijo s smotrom, navedenim v odstavku 1. tega člena, se kaznujejo z odvzemom prostosti; ako se je dejanje storilo iz malomarnosti, pa z denarno kaznijo. Člen 10. Osebe, ki v času vojne gospodarsko sodelujejo s sovražnikom oziroma okupatorjem, t. j. Osebe, ki dajo svoja industrijska, trgovinska, prevozna ali druga podjetja ali svojo strokovno izobrazbo na razpolago sovražniku za proizvodnjo, oziroma sami izdelujejo predmete, ki krepijo gospodarsko moč in vojaški potencial sovražnika, ali ki njiliovo sodelovanje s sovražnikom vsebuje posebno hude oblike izkoriščanja in pritiska na delavce s pomočjo okupatorskih oblastev, se kaznujejo s kazn jo odvzema prostosti s prisilnim delom do 10 let in zaplembe imovine. Člen 11. Kdor na kakršen koli način podpira oborožene tolpe ali podobne organizacije ali daje njihovim aktivnim članom zavetišče, jim dobavlja, skriva ali prevaža orožje, hrano, material, denar in drugo, jim služi za vzdrževanje zveze ali jim sicer kaj stori ali ovira oblastva pri njih izsledovanju in prijemanju, se kaznuje s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom najmanj leta dni. Člen 12. Kdor daje, krade ali zbira gospodarske podatke, ki po svoji vsebini niso posebno varovana tajnost, toda se po izrečni zakonski prepovedi ali po odredbi vodilnih gospodarskih organov ne objavljajo, da bi jih oddal za nagrado alj brez nagrade tuji državi, sdvražniškim ali fa-šističnim organizacijam ali nepoklicanim osebam, so kaznuje z odvzemom prostosti od treh mesecev do treh let. >• Člen 13. 1. Poskus kaznivega dejanja po tem zakonu se kaznuje kakor izvršeno kaznivo dejanje. 2. Za kazniva dejanja po tem zakonu sme sodišče tudi tam, kjer ni izrečno odrejeno, izreči poleg glavno kazni še druge stranske kazni po zakonu o vrstah kazni. Člen 14. 1. O kaznivih dejanjih po tem zakonu sodijo na prvi stopnji narodna okrožna sodišča, vojaškim osebam pa vojaška sodišča. 2. V posebno važnih primerih sodijo o kaznivih dejanjih iz Člena 2. tega zakona federalna vrhovna sodišča; če ima tako dejanje, splošen državni pomen, pa vojaški senat zveznega vrhovnega sodišča oziroma zvezno vrhovno sodišče. 3. V tem primeru sodijo ta sodišča na prvi in poslednji stopnji. Člen 15. 1. Zaslišanje osumljenca v pripravljalnem postopku in prisotnost obtoženca na glavni razpravi zaradi kaznivih dejanj po tem zakonu sta obvezna. 2. Razprava se sme brez prisotnosti obtoženca opraviti samo v primerih: a) če obtoženec izjavi, da v to privoljuje; b) če je dokazano, da se obtoženec skriva pred oblast vi ali da je pobegnil iz države ali da v inozemstvu deluje za izvršitev kaznivih dejanj po tem zakonu. 3. Odsotnemu osumljencu postavi sodišče branilca že v pripravljalnem postopku. Člen 16. * Zoper sodbe sodišč prve stopnje je dopustna pritožba na sodišče višje stopnje, katerega sodba je izvršna. Člen 17. Postopek o dejanjih po tem zakonu je nujen. Člen 18. 1. Dejanja, storjena preden je stopil v veljavo ta zakon, o katerih še ni izrečena sodba, se kaznujejo po tem zakonu, ako so njegovo določbo milejše od prejšnjih zakonskih predpisov. 2. Predmeti, ki so v postopku pri vojaških sodiščih, o katerih se pa do uveljavitve tega zakona še ni izrekla sodba na prvi stopnji, se odstopijo v nadaljnji postopek sodiščem, pristojnim po tem zakonu. Člen 19. Zvezni minister za pravosodje predpiše potrebna navodila za izvrševanje tega zakona. Člen 20, Ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo določbam tega zakona. Člen 21. Ta zakon volja od dneva objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 25, avgusta 1945. ] Predsedništvo Začasno narodno skupščino demokratsko federativne Jugoslaviji. Tajnik: Predsednik: M. PeruniČid s. r. Dr. I. IHbar s. r. 620. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucijo z dne 10, avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega evola narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratsko federativno Jugoslavije in na predlog narodnega poslanca Josipa Vidmarja izdaje predsedništvo Začasne narodne skup. ščine demokratske federativne Jugoslavije naslednji zakon o spremembi zakona o podeljevanja amnestije in pomilostitve Člen 1. Člen 1. zakona o podeljevanju amnestije in pomilostitve z dne 5. julija 1945 se izpreminja in se glasi: »Pravico pomilostitve in pravico amnestije za kazniva dejanja, ki se sodijo po zakonih demokratske fe. doralivno Jugoslavije aij. so bila sojena po jugoslovau-skih zakonih do 6. aprila 1941, izvršuje ožje predsedni. štvo Začasne narodne skupščine demokratske Icderativ-ne Jugoslavije.< V členih 3., 4. in 6. se namesto naziva »Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavijec postavlja naziv: »Začasna narodna skupščina demokratske federativ-ne Jugoslavije.< Clcn 2. Ta zakon velja od dnova objave v Uradnem listu demokratske federativno Jugoslavije. Beograd dne 31. avgusta 1945. Predsedništvo Začasne narodno skukščine demokratsko federativno Jugoslavijo Tajnik: ■ Predsednik: Omer Gluhtd s. r. Dr. I. Ribar s. r« 621. Na podlagi Člena 9. ukaza o splošni amnestiji in po* milostilvj z dne 8, avgusta 1945 izda jem naslednje pojasnilo k ukazu o splošni amnestiji in pomilostitvi Ako je kdo obsojen na eno enotno kazen zaradi več dejanj, od katerih so nokatora obsežena s Členom 1, ukaza, druga pa ne, mora sodišče pred katerim so jo vodil postopek na prvi stopnji (člen 8. ukaza), najprej odločiti, kateri dol knznj odpada na dejanja iz Člena 1. ukaza in na ta del kazni uporabiti določbo člena 5. ukaza, nato pa na oslanck kazni uporabiti določbo člena 6, ukaza. Ako je bilo sodišče, ki je sodilo na pr,vi stopnji, uki. njeno, izda predhodno odločbo o tom, kateri del kazni odpada na dejanja iz člena 1. ukaza, tisto sodišče, ki je prevzelo prielojnost ukinjenega sodišča. Beograd dne 28. avgusta 1945. Zak. št. 581, Minister za pravosodje: Franc Frol s. r. 622. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943. o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem pred-Blavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti y Jugoslaviji, na podlagi resolucijo z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva 'Anfifn$is(ič. nega svela narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije In na predlog ministrstva zn pravosodje izdaje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije naslednji zakon o ureditvi narodnih sodišč Splošne določbo Člen 1. V demokratski federativni Jugoslaviji izvršujejo pravosodje: vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije, vrhovna sodišča posameznih federalnih enot, vrhovno sodišče Vojvodine, okrožna sodišča in okrajna sodišča. S posebnimi zakoni se lahko ustanovijo posebna sodišča in pooblastijo federalne enote, da ustanavljajo mirovna sodišča, ki se jim hkrati tudi dodeli ustroj in pristojnost. Člen 2. Glavne naloge sodišč pr; izvrševanju pravosodja so: 1. ščititi demokratske pridobitve narodno osvobodilne borbe, ščititi pravice in z zakonom zaščitene koristi ustanov, podjetij in organizacij javnega in zasebnega značaja ter ščititi osebne in imovinske pravice in z zakonom zaščitene koristi državljanov Jugoslavije; 2. zavarovati natančno izpolnjevanje zakonov in predpisov z zakonsko močjo po vseh ustanovah, podjetjih, organizacijah, uradih, osebah in državljanih Jugoslavije; 3. vzgajati državljane v duhu vdanosti domovini, v duhu pravilnega izpolnjevanja zakonov in poštenega vršenja državljanskih pravic in dolžnosti. demokratske federativne Jugoslavije in predsedniki vrhovnih sodišč federalnih enot oziroma vrhovnega'sodišča Vojvodine. Člen 10. Javni tožilec demokratske federativne Jugoslavije ima pravico vložiti nadzorstveno pritožbo zoper vsako pravnomočno sodno odločbo. Predsednik vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije ima pravico vložit; nadzorstveno pritožbo zoper vsako pravnomočno sodno odločbo, razen zoper pravnomočne odločbe vojaških sodišč. Javni tožilci federalnih enot oziroma javni tožilec Vojvodine in predsedniki vrhovnih sodišč federalnih enot oziroma vrhovnega sodišča Vojvodine imajo pravico vložiti nadzorstveno pritožbo zoper vsako pravnomočno sodno odločbo, ki jo izdajo sodišča v njihovi federalni enoti ali pokrajini, kolikor niso to vojaška sodišča. Člen 11. 0 nadzorstveni pritožbi zoper pravnomočne odločbo okrajnih sodišč in okrožnih sodišč odloča vrhovno, sodišče tiste federalne enote oziroma vrhovno sodišče Vojvodine; o nadzorstveni pritožbi zoper pravnomočne odločbe vrhovnih sodišč federalnih enot in vrhovnega sodišča Vojvodine odloča vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije; o nadzorstveni pritožbi zoper odločbe senata vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugo. slavije odloča obča seja tega sodišča. Člen 8. Vsi državljani so pred sodišči enaki ne glede na spol, družbeni, materialni in službeni položaj, na narodno, versko ali plemensko pripadnost. Člen 4. Pri vseh sodiščih so razprave javne, kolikor niso z zakoni določene izjeme. Člen 5. V vseh postopkih je tožencu zajamčena pravica do obrambe. Člen 6. Člen 12. Sodišča so dolžna dajati drugo drugemu pravno po-moč. Člen 13. Vsako sodišče, kadar sodi na prvi stopnji, sodi praviloma v senatih, v katerih sodelujejo en sodnik in dva sosodnika. Kadar sodijo sodišča o pritožbah na drugi stopnji in o nadzorstveni pritožbi, kjer ne gre za odločbo senata vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije, odločajo v senatih treh sodnikov. Člen 14. Postopek se vodi v jeziku naroda tiste federalne enote oziroma pokrajine, kjer je sodišče, osebam pa, ki tega jezika ne znajo, ee omogoči po tolmaču, da seznajo dokazno gradivo id sledijo delu sodišča. Vsakomur je do. voljeno govoriti pred sodiščem v svojem materinem jeziku. Člen 7. Sodišča izrekajo svoje razsodbe: >7 imenu naroda.* Člen 8. Zoper odločbe sodišč prve stopnje, razen ako so to vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije in vrhovna sodišča posameznih federalnih enot oziroma vrhovno sodišče Vojvodine, je praviloma dopustna pritožba na sodišče druge stopnje. Odločba sodišča druge stopnje je pravnomočna. Člen 9. Zoper pravnomočne sodne odločbe imajo pravico nadzorstvene pritožbe javni tožilec demokratske federativne Jugoslavije, javni tožilec federalnih enot oziroma javni tožilec Vojvodine, predsednik vrhovnega sodišča Sodniki so osebe, ki opravljajo sodniško dolžnost nepretrgoma ves čas, za katerega so izvoljeni, sosodniki pa so osebe, ki se kdaj pa kdaj pozovejo na sodišče za opravljanje sodniške dolžnosti. V času sodelovanja pri sojenju imajo eoeodniki isto pravice kot sodniki. Člen IS. Sosodniki so porivajo na službo k sodišča po eema-mu izvoljenih sosodnikov, tako da se vsak eoeodnik pra- vilopia pozove največ za 15 dni v letu. V času opravljanja sodniške dolžnosti gre sorodnikom pravica do plače, ki jo imajo kot nameščenci ali delavci. Tisti sosodniki, ki ne prejemajo plače, dobijo povračilo stroškov po predpisih, ki jih izdajo federalne enote. V vsakem primeru gre sosodnikom povračilo dejanskih stroškov za potovanje iz njihovega bivališča. Člen 16. Sodišča se sestavljajo po votivnem načelu. Vsak državljan, ki ima votivno pravico, sme biti iz-I voljen za sodnika ali sosodnika. Clon 17. Vso sodnike in sosocinike od okrajnih sodišč do zveznega vrhovnega sodišča volijo ustrezni narodni pred. stavniški zbori, katerim so sodniki in sosodniki odgovoril; za svoje delo. Predstavniški zbori, ki so jih izvolili, morejo sodnike in sosodniko odpoklicati pred pretekom časa, za katerega so izvoljeni, ako je za to zakonitih razlogov. Pri postavljanju kandidatov za sodnike je treba pazit; na to, da se po možnost; zadovoljijo potrebe sodišč po sodnikih, ki imajo strokovno izobrazbo, biti pa morajo to osebo, ki bodo moglo opravljati naloge po členu 2. tega zakonu. Clon 18. Pri sojenju so sodniki neodvisni In sodijo po zakonu. Clon 19. Kazenski postopek zoper sodnike sc uvede j n se s tem v zvozi sodniki odstranijo od sodniško dolžnosti, in lo: sodniki vrhovnega sodišča demokratsko federativne Jugoslavije z odločbo javnega tožilca demokratske federativno Jugoslavije, sodniki ostalih sodišč pa z odločbo javnega tožilca federalne enote oziroma javnega tožilca Vojvodine. Odločbo javnega tožilca demokratsko federativne Ju. postavi jo mora potrdili Začasna narodna skupščina demo. kratske. federativne Jugoslavije, odločim Javnega tožilca federalne enote federalno narodno predstavništvo le eno-te, odločbo javnega tožilca za Vojvodino pa pokrajinska skupščina Vojvodine. Člen 20. Ako ie sodnik trajno zadržan, sc morajo opraviti nove volitve za sodnika najpozneje v roku dveh mesecev od dneva, ko jo zadržani sodnik prenehal opravljati svojo sodniško dolžnost. Okrajna sodišča Clon 21. V pristojnost olerajnih sodišč spada odločanje na prvi stopnji o kazenskih In civilnih stvareh, ki so s posebnimi zakoni dano v pristojnost tom sodiščem. Med tako stvari spadajo zlasti: a) kazensko stvari: kazniva dejanja zoper življenje, telo, prostost, Čast, imovino zasebnikov, zdravje, javno moralo, zakon in rodbino; b) civilne stvari: spori o imovinskopravnih zahtevkih, ne glede na vrednost, razen ako je tožena stranka ustanova, podjetje ali organizacija javnega značaja; spor; iz razmerja med starši in otroki, zakonskimi ali nezakonskimi; spori o določitvi in popravi mej med nepremičninami; spori o služnostih; spori zaradi motenja posesti; spori iz zakupnih ;n najemnih pogodb; spori, ki izvirajo iz delovnega razmerja; vse nepravdne stvari in vse izvršilne stvari. Izjemoma odloča okrajno sodišče tudi na drugi stop. nji, kadar jo to v zakonu določeno. ' ' Člen 22. Število okrajnih sodišč v vsaki federalni enoti oziroma pokrajini določi minister za pravosodje federalne vlade oziroma predsedništvo pokrajinske narodne skupščine Vojvodine. Pri določanju števila okrajnih sodišč se jo treba rav. »ali po načelu, da bodi sodstvo čim bliže ljudstvu in čim cenejše. * Clon 23. Okrajno sodišč je sestavljeno iz predsednika, potrebnega števila sodnikov in sosodnikov. Število sodnikov in sosodnikov določi minister za pravosodje federalne vlade oziroma predsedništvo pokrajinske narodno skupščine Vojvodine. Clon 24. Predsednik, sodniki in sosodniki okrajnih sodišč se volijo na tri leta. Clon 26. Sodniki okrajnih sodišč dajejo občasno račun o svo. jem delu in o delu sodišča pred tistim predstavniškim zborom, ki jih je izvolil. Člen 26. Sodniki okrajnih sodišč pripravljajo kot sodniki po-odinci vso kazenske in civilno stvari za sojenje v senatu, poleg tega pn samostojno rešujejo vse nepravdne in Izvršilne stvari in tudi druge stvari, kadar je to v zakonu določeno. .Okrožna sodišča Člen 27. Okrožna sodišča nadzorujejo delo vseh podrejenih okrajnih sodišč. Clon 28. V pristojnost okrožnih sodišč spada odločanje na prvi stopnji o takih kazenskih in civilnih stvareh, kt so s posebnim; zakoni dane v pristojnost tom sodiščem. Med take stvari spadajo zlasti: a) kazenske stvari: kazniva dejanja zoper domovino, zoper državo dn njeno ureditev; zoper narodno oblast, zoper narodno imovino, '/oper pravosodje; zoper splošno varnost ljudi, imovine in javnega prometa; zoper uradno dolžnost, ponarejanje mer dn denarja; b) civilne stvari: imovinskopravni spori, v katerih je tožena stranka ustanova, podjetje ali organizacija jav-nega značaja; spori, ki izvirajo iz vzajemnega razmerja ;n se ne tičejo zgolj imovinskopravnih zahtevkov; spori o povračilu škode, ki jo storijo državljanom javni uslužbenci z nepravilnim opravljanjem službo; spori o rudniških in pomorskih stvareh. Člen 29. Razen tega spada v pristojnost okrožnih sodišč odločanje o rednih pritožbah, vloženih zopor odločbe okrajnih sodišč. Člen 30. Število okrožnih sodišč v vsaki fedoraln; enoti oziroma pokrajini določi minister za pravosodje federalne vlade oziroma predsedništvo pokrajinsko narodne skupščine Vojvodine. Člen 31. Okrožno sodišče je sestavljeno iz predsednika, potrebnega števila sodnikov in sosodnikov. Število sodnikov in sosodnikov določi minister za pravosodje federalne vlade oziroma predsedništvo pokrajinsko narodne skupščine Vojvodine, Člen 32. Predsednika, sodnike in sosodnike okrožnih sodišč volijo skupščine okrožnih narodnih odborov za dobo petih let. Člen 33. Sodniki okrožnih sodišč pripravljajo kot sodniki po-edinci vse kazenske in civilne stvari za sojenje v senatih, poleg tega pa samostojno odločajo v primerih, ko je to v zakonu določeno. Vrhovna sodišča federalnih enot in vrhovno sodišče Vojvodino Člen 34. Vrhovna sodišča federalnih enot in vrhovno sodišče Vojvodine nadzorujejo delo vseh okrožnih in okrajnih sodišč na območju vsake federalne enote oziroma pokrajine. Člen 35. V pristojnost vrhovnih sodišč federalnih enot in vrhovnega sodišča Vojvodine spada: a) sojenje na prvi stopnji o kazenskih in civilnih stvareh, ki so s posebnimi zakoni dani v pristojnost teh sodišč; h) odločanje o pritožbah, vloženih zoper odločbe okrožnih sodišč; c) odločanje o nadzorstvenih pritožbah, vloženih zoper pravnomočne odločbe okrožnih in okrajnih sodišč; 5) odločanje o sporih glede pristojnosti med okrožnimi sodišči ter med okrožnimi in okrajnimi sodišči, ki so na njihovem območju; odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi narodnimi oblastvi, ki so na njihovem območju; d) dajanje obveznih navodil v vprašanjih sodno prakse na področju zakonodaje, ki velja samo v tisti federalni edinici oziroma pokrajini. Člen 36. Vrhovna sodišča federalnih enot oziroma vrhovno sodišče Vojvodine smejo zahtevati od vsakega sodišča, ki je na .njihovem območju, posamezne kazenske in civilne pravde in sama o njem razsojati, iz opravičenih razlogov pa smejo posamezne kazenske in civilne pravde odstopiti v pristojnost kateremu koli okrožnemu oziroma okrajnemu sodišču ua svojem območju, kj sicer ne bi bilo krajevno pristojno za razsojanje teh sporov. O tem odloči senat vrhovnega sodišča federalne enote oziroma vrhovnega sodišča Vojvodine na predlog jav. nega tožilca federalne enote oziroma pokrajine. Člen 37. Vrhovna sodišča federalnih enot oziroma vrhovno sodišče Vojvodine, odločajo v senatih, sestavljenih iz enega sodnika in dveh sosodnikuv, v senatih treh sodnikov in v obči pravni seji. V senatih, sestavljenih iz enega sodnika-in dveh so-sodnikoV, odločajo, kadar sodijo na prvi stopnji (člen 35., točka a); v obči seji odločajo, kadar dajejo obvezna navodila (člen 35., točka d); v ostalih primerih pa odločajo v senatih treh sodnikov. Člen 38, V’bovna sodišča fed'—’-vih enot oziroma vrhovno sodišče .Vojvodine so sestavljena iz predsednika^. podpredsednika, potrebnega števila sodnikov in so-sodnikov. ^ Število sodnikov in sosodnikov določj minister za pravosodje federalne vlade, oziroma predsedn.ištvo pokrajinske narodne skupščine Vojvodine. Člen 39. Predsednika, podpredsednika, sodnike in sosodnike vrhovnih sodišč federalnih enot oziroma vrhovnega sodišča Vojvodine volijo federalne skupščine oziroma pokrajinska narodna skupščina Vojvodine za dobo petih let. Člen 40. Obča seja vrhovnih sodišč federalnih enot oziroma vrhovnega sodišča Vojvodine sestoji iz predsednika, pod. predsednika in vseh sodnikov in je sklepčna, ako sta s predsednikom oziroma podpredsednikom vred prisotni dve tretjini sodnikov. Javni tožilec federalne enote oziroma pokrajine obvezno prisostvuje občim sejam, nima pa pravice soodločati. Obče seje se skličejo najmanj enkrat na vsake tri mesece. Vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije Člen 41. Vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije nadzoruje delo vseli sodišč v Jugoslaviji. Člen 42. V pristojnost vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije spada: a) sojenje na prvi stopnji o kazenskih in civilnih stvareh, tci so s posebnimi zakoni dano v pristojnost tega sodišča; b) odločanje o nadzorstvenih pritožbah, vloženih zo-per odločbe vrhovnih sodišč posameznih federalnih enot oziroma vrhovnega sodišča Vojvodine in zoper odločbe vseh senatov vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije; c) odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči raznih federalnih enot alj pokrajin; o sporih glede pristojnosti med vojaškimi in civilnimi sodišči; o sporili glede pristojnosti med sodišuj in drugimi narodnimi oblastvi na območju raznih federalnih enot oziroma pokrajin ter o sporih glede pristojnosti med senatom vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije in vrhovnimi sodišči posameznih federalnih enot ali vrhovnim sodiščem Vojvodine; č) dajanje obveznih navodil v vprašanjih sodne prakse na področju zvezne zakonodaje. Člen '43. Vrhovno sodišče demokratske federativne Jugosht-vije sme od vsakega sodišča v državi zahtevati posn-mezne kazenske in civilne pravde in jih sme samo razsoditi. O tem odloči senat vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije na predlog javnega tožilca demokratske federativne Jugoslavije. Člen 44. Vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije odloča v senatih, sestavljenih iz enega sodniku in dveh aosvdnikov, y_ senatih treh sodnikov in v obči .soji. V senatu, sestavljenem iz, enega sodnika in dveh sosodnikov, odloča kadar sodi na prvi stopnji (člen 42., točka a); v obči seji odloča kadar odloča o nadzorstveni pritožbi zoper odločbo senata” vrhovnega sodišča demo* kratske federativno Jugoslavije, kadar odloča o sporih glede pristojnosti med senatom vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije in vrhovnimi sodišči posameznih federalnih enot oziroma vrhovnim sodiščem "Vojvodine in kadar daje obvezna navodila o vprašanjih sodne prakse; v ostalih primerih pa odloča v senatu treh sodnikov. Člen 45. Vrhovno sodišče demokratske federativne Jugoslavije sodi v kazenskem, civilnem In vojaškem senatu. Člen 40. V pristojnost vojaškega senata spada: a) gojenje na prvi stopnji o kazenskih stvareh, ki so b posebnim zakonom dane v pristojnost temu senatu; b) sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih gene-ralov in admiralov; c) odločanje o pritožbah zoper sodbe divizijskih vojaških sodišč in sodišč pomorskega brodovja in vojaških področij, če je bila s sodbo izrečena smrtna kazen; č) odločanje o pritožbah zoper sodbe armadnih vojaških sodišč, sodišč mornarice, samostojnih korov in vojaškega sodišča v mestu Beogradu; d) odločanje o nadzorstvenih pritožbah zoper pravnomočne odločbe vseh vojaških sodišč; e) odločanje o sporih glede pristojnosti med vojaškimi sodišči, kolikor o leh sporih ne odločajo druga vojaška sodišča. Člen 47. Izjemno od člena 13. sodi vojaški senat vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije na prvi stopnji v sestavi treh sodnikov. Člen 48. Vrhovno sodišče demokratske federativne Jugosla-vije je sestavljeno iz predsednika, podpredsednika in potrebnega števila sodnikov in sosodnikov. Število sodnikov in sosodnikov določi minister za pravosodje demokratske iedoratlvne Jugoslavijo. , Člen 49. Predsednika, podpredsednika, sodnike in sosodnike vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije voli Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije za dobo petih let. Člen 50. Obča seja vrhovnega sodišča demokratsko federativne Jugoslavije sestoji iz predsednika, podpredsednika in vseh sodnikov ter je sklepčna, ako sta s predsednikom oziroma podpredsednikom vred prisotni dve tretjini sodnikov. Javni tožilec demokratske federativne Jugoelavije obvezno prisostvuje občim sejam, nima pa pravice soodločati. Obče seje se sklicujejo najmanj enkrat na vsake tri mesece itazpored poslov Člen 51; Predsednik vsakega sodišča dotoči vnaprej razpored poslov na sodišču. Predseduje senatom ati določa predsedujočega sodnika. Predsednik sodišča oziroma predsedujoči sodnik določa stvari za razpravo jn izdaja naloge za pozive na sodišče. Člen 52. Ako je predsednik sodišča začasno odsolen, ga na-domestuje podpredsednik ali sodnik, ki ga predsednik določi. Ako je kak sodnik začasno odsoten, ga nadomestuje listi sodnik, katerega določi predsednik sodišča. Izključitev sodnikov in sosodnikov Člen '63. Sodniki in sosodniki vseh sodišč morajo sporočiti razmerje s strankami, katero jih izključuje od opravljanja sodniške dolžnosti v stvareh teh stranic. Tajniki ali upravno osebje Člen 64. Pri vsakem sodišču sme biti potrebno število tajnikov in upravnega osebja. Tajniki vseh sodišč morajo imeti dovršeno pravno fakulteto. Tajnikom se sme poveriti samostojno opravljanje posameznih pripravljalnih poslov v kazenskih in civilnih stvareh, zlasti pa v nepravdnih in izvršilnih stvareh. Člen 55. Tajnike In administrativno osebje vrhovnega sodišča demokratske federativne Jugoslavije postavlja minister za pravosodje zvezne vlade; tajnike in pravno oseb. je pri vseh ostalih sodiščih pa poslavlja minister za pra. vosodje federalne vlade oziroma poverjenik za pravosodje pri predsedništvu pokrajinske narodne skupščino Vojvodine. Sodni izvršitelji Člen 56. Izvršba v vseh civilnih stvareh, v kazenskih siva* reh pa, kjer se nanaša na imovinske terjatve, se oprav* IJa po sodnih izvršiteljih. i Člen 57. Sodni izvršitelji so prj okrajnih sodiščih in jih po* stavlja minister za pravosodje federalne vlade oziroma poverjenik za pravosodje pri predsedništvu pokrajinsko narodne skupščine Vojvodino. Člen 58. Zahleve sodnih izvršiteljev glede izvršbo sodnih odločb so obvezno tako za uradne osebe, kakor tudi za vee državljane. Končne določbo Člen 69. Dosedanja sodišča morajo izročiti svoje arhive in inventar novim sodiščem, ki se organizirajo na podlagi tega zakona. Natančnejše določbe o tem predpišejo ministri za pravosodje federalnih vlad oziroma predsc-dništvo po. krajinske narodne skupščine Vojvodine. * Člen GO. Ko stopi ta zakon v veljavo, se ukinejo pokrajinska in občinska sodišča v krajih, kjer so doslej obstajala, razen pokrajinskega sodišča za Kosovo in Metohijo, ki sodi začasno s pristojnostjo okrožnega sodišča, 624. Na podlagi pooblastila po členu 29. finančnega zakona za proračunsko dobo julij—december 19-15 z dne 1. julija 1945 izdSjem naslednjo uredbo o vračanju, pobiranju in storniranju voznine in pristojbin na državnih železnicah Člen 61. Organizacija sodišč po predpisih tega zakona se mora Izvesti do 1. januarja 1940, izvršitev tega zakona pa ge naroča ministru za pravosodje zvezne vlade. Člen 02. Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd 26. avgusta 1945, - Prcdsedništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije fajnik: Predsednik: Gmer Gluhič s. r. Dr. Ivan Itibar s. r. 623. Na podlagi člena 31. zakona o agrarni reform j in kolonizaciji z dne 23. avgusta 1945 izdaje ministrski svet demokratske federativne Jugoslavije naslednjo uredbo P agrarnem svptn demokratske federativne Ji«gn«lavije Člen 1. Rudi izvrševanja zakona o agrarni reformi in kolonizaciji se ustanavlja Agrarni svet demokratske federativne Jugoslavije. Člen 2. Agrarni svet vodi v soglasju z Gospodarskim svetom izvajanje agrarne reforme in kolonizacije in vzporeja delo pri izdajanju federalnih zakonov in uredb za izvajanje agrarne reforme iti kolonizacije. Člen 3. Agrarni svet tvorijo zvezni minister za kmetijstvo, zvezni minister za kolonizacijo, predsednik Državne kmetijske komisije in druge osebe, ki jih imenuje predsednik zvezne vlade, ki hkrati imenuje tudi predsednika Agrarnega sveta. Č.'eti 4. Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dne 29. avgusta 1945. Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno hrambo: Maršal Jugoslavije Josip Brcz-Tito s. r. (Sledijo podpisi podpredsedniku in ostalih ministrov.) ,hv A ;° Umfe In predpisi Za proge jugoslovanskih dizatnih železnic uporabijo napačno na škodo strank, vrnejo železniške uprave po uradni dolžnosti nepravilno pobrane zneske prejemniku oziroma pošiljatelju pošilj. ke. Dognano preveč plačani znesek se Izplača upravičen-cu na tisti postaji, kjer je bil ta znesek vplačan. Pri izplačilu tega zneska mora upravičenec predložiti na vpogled tovorni Ust oziroma duplikat tovornega lista. Zneski do 5 dinarjev se ne izplačujejo. Izplačila preveč plačanih zneskov gredo v breme tekočih dohodkov od voznine Člen 2. Odločbe o vračanju preveč plačanih zneskov do 5000 dinarjev po enem tovornem listu izdaja načelnik oddeL ka za kontrolo dohodkov, nad tem zneskom pa glavni upravnik Železnic. Cien S. Ako so tarife in predpisi napačno uporabijo na ško. do železnice, mora pošiljatelj oziroma prejemnik na poziv železniške uprave plačati razliko, če znaša več ko 5 dinarjev po tovornem listu. Ako dolžnik v roku 14 dni po prejemu poziva ne plača razlike, izterjajo iz-vvsiinn narodna oblastva razliko brez posredovanja sod-ii-li vuiusiev, če dolgovani znesek ne presega zneska 500 dinarjev. Izvršilna narodna oblastva terjajo plačilo na podlagi odločbe, ki jo izda železniška uprava. Cit n 4. Odločbo o izterjanju zneskov do 500 dinarjev po izvršilnih narodnih oblastvih izda načelnik oddelka za kontrolo dohodkov. Člen 5. Terjatve železnice, ki izvirajo iz prevoznih pogodb, ki pa se ne morejo izterjati, se stornirajo v breme teko-< ih transportnih dohodkov. Odločbo o storniranju izda minister za promet ali tisti organ železniške uprave, ki ga pooblasti minister za promet. Člen 6. Pri glavni železniški upravi se ustanavlja Kontrolni sklad, ki rabi zn pokritje stroškov v zvezi z izvrševanjem te uredbe za kontrolo pobiranja voznine. Sredstva' zn sklad se bodo zbirala na ta način, da =e ho pobiral po 1 dinar za vsak tovorni list pri prevzemu pošiljk. Minister za promet predpiše v soglasju z ministrom za finance pravilnik o upravljanju in uporabi credstev Kontrolnega sklada. Člen 7. Ta uredba velja od dne 1. septembra 1915. Beograd dne 30. avgusta 1045. Minister za promet: Tod. V uju^novič s. r. G25. Nfi podlag; pooblastila po členu 29. finančnega zakona za proračunsko dobo julij—december 1945 ter na podlagi uredbo o vračanju, pobiranju in storniranju voznine in pristojbin na državnih Železnicah in v soglasju z mi-nistrom za finance predpisujem naslednji pravilnik o upravljanju in uporabi sredstev Kontrolnega sklada Člen 1. Sklad upravlja glavna železniška uprava. Člen ?. V Kontrolni sklad sc stekajo dohodki od pobiranja po en dinar za vsako prevzeto pošiljko po tovornem listu v smislu člena C. uredbe o vračanju, pobiranju in storniranju voznine in prislojbin na državnih železnicah. Člen 3. Sredstva sklada rabijo: 1. zn poravnavo stroškov pri izplačevanju nepravilno od strank pobranih zneskov (obrazci ild.l; 2. za poravnavanje stroškov pri izterjevanju zneskov, ki so jih stranke premalo plačale; 3. za plačevanje akordnega dela za kalkulacijo, pregled in primerjanje tovornih listov in tovornih kart, za kalkulacijo in pregled računov potniškega in prtljažnega prometa in za izdelavo statističnih kartonov; 4. za nakup ali najemnino statističnih strojev; 5. za nagrade osebju, ki so posebno odlikuje pri pravilnem uporabljanju ta rito in s tem v zvezi predpisov, ki veljajo za proge jugoslovanskih državnih železnic; C. zn poravnavanje stroškov rajonskih kontrolnih organov, ki jih je treba obračunati po pravilniku o povra- čilu stroškov za službena potovanja in selitve zveznim uslužbencem, uslužbencem zveznih prometnih in ostalih samostojnih ustanov. Člen 4. Odločbe o izdatkih izdaja na predlog oddelka za kom trolo dohodkov glavni upravnik železnic, razen odločb o plačilih za akordno delo po točki 3; člena 3. tega pravil, nika in nagrad po točki 5. člena 3. lega pravilnika, ki jih izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za finance zvezne vlade. Člen 5. • A ko znašajo sredstva sklada na koncu računskega leta več ko 500.01)0 dinarjev, se presežek prenese med izredne dohodke železnic. Člen 6. Ta pravilnik vetja od 1. septembra 1915, Beograd dne 30. avgusta 1945. G. U. Z. št. 7237. Minister za promet: Toti. Vnjasiuovlć s. r. Strinjam se s prednjim pravilnikom. Minister za finance: Sr. Ziijovič s. r. (i2G. Pravilnik o zbiranju statističnih podatkov o zunanji trgovini čvunister zg trgovino, IV. št. 3701 z dno G. avgust?. 1945;.