Posamezna Številka Din 1*50« PoStnlna » gotovini. Št. 2. V Ljubljani, v četrtek 3. januarja 1924. Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen po Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Proti revolverski iurnalistiki. V ko Je bita slovenska turna-(hiHka v znamenju »Bol ta tuša Pepeta« |r »Johane« fas Vodic«, tedaj Je padla atovenaka žuraalistika najnlžja. Čeprav pa Ja stala tedaj žaloatno nizko, vendar Bi stala Se tako nizko, da bi padla na ptopnjo revolverske žumaltstike. Ta je bfla bffla prihranjena Slovenoem v predvojni in medvojni dobi In Sele mla-dbiski kitu se Je posrečilo, da je tudi med Slovenci upeljala in skoraj te tudi utemeljila revolversko žirmaUstiko... Pod okriljem naj višjih gesel, ki Jih kna narod, vodi ta turaalistJka najogab-nejšo partizansko igro In na poštenje, toe oziri do koristi splošnoati, ne nobeni drugi oziri Ji niso mar, če se more mar ščevati nad nasprotnikom ali pa če more zadostiti svojim partizanskim interesom. Tako vidimo, kako ta žumalisttka mesece dolgo kMče na ohranitev vseh nadjonaJiziranih podjetij našemu narodu, istočasno pa s skrajno zlobnostjo bi lažnivostjo napada podjetje, Id Je danes eden glavnih faktorjev za ohranitev našemu narodu nacijonallzhranih podjetij. In zakaj vsa ta hinavščina, zakaj ves ta boj? Ker se Je zapri mošnjiček tej žurnalistiki, ker so konti & la Smola nemogoči. Ce razsaja ta žurnaUstika na tako razbojniški način na gospodarskem polju, potem se pač ne smemo čuditi, če je vpeljala ta žuraalistika še hujše manire na političnem polju. Tako čitamo dan na dan, kako pd« ta žurnallstika za napredni blok, istočasno pa se poslužuje najbolj reakcijo-namih, najbolj terorističnih metod, samo da ubije onev ki hočejo imeti napredni blok na zdravi podlagi. In ker ni ta žur-nallstika v stanu, da K t pozitivno idejo Pridobila pristašev sa napredni blok, hoče s terorjem prMUti vse, da so privesek njenemu »naprednemu« bloku. Vabi k sebi NNS, v svojih glasilih Pa piše o njeni likvidaciji. Vabi k sebi njenega voditelja, po tvojih agitatorjih tn listih pa uprizarja proti njemu najbolj prostaške gonje. Vabi k sebi NSS, istočasno pa uprizarja proti njej najbolj podBo kampanjo, v katero vtetS odo ione njenih voditeljev. Vabi k sebi SKB, Močasoo pa Jsl na najbolj oekvaDflciraii aačin krati njene pravice. Skratka, če Je le kje mogoča hinavščina, ta žurnallstika Jo izrabi. Ta revolverska žuraalistika. se proslavlja kot zaščitnico sokolstva*, istočasno Pa pritiska karikaturi sokolsko čepico na glavo. In proslavlja sebe kot zašOtnico Or-June, ko P* nastopi proti demokratskemu advokatu, pa Jo sumniči in obrekuje. Vsako Idejo rioraifja, vsako misel onečašča in samoilenaadja JI Je svitu, pa čeprav M bOa v **u po pasje Privzdignjene note- Satno aa najirif je Instinkte ljudstva račun* fe Vtm hi hotela zastrupiti s svojo maščevalnostjo, s svojim dopadaJeoiem nad ra-■atni, ki hi Jih usekala nasprotniku. Toda prezdrav Je slovenski narod, Ida hi mogel trpeti v svoji sredi to re-votversko žumalistiko. Naj bodo danes ■Jena sredstva še tako velika, naj bo ■Jen teror še tako nezaslišan, slovenska Javnost je dovolj močna, da bo pri*na-Bela to revolversko žurnafiatibok ^ h bo strta v prah. To mladinska žumaAsflk* tnfi bA is zato se ko divja zaganja v »Narodni Dnevnik«, ker ve, da bo ravno »Nerodni Dnevnik« bistveno pospešil njen pogin. Zato psujte in obrekujte, kar treba je, da se razgalite popolnoma. ZADRUGE OB SEVERNI MEJI DOBE SVOJ DENAR. Beograd, 2. jan. (B) Minister ■a zunanja dela je ukrenil potrebne odredbe, da se slovenskim zadrugam, katerih denar je bil pred vojno naložen v sedanjih mejah avstrijske republike, takoj vrne tem zadrugam, ker se nahajajo v zelo težkem položaju. Slične mere Je ministrstvo ukrenilo, da se vrne denar tudi kreditnim zadrugam, ki so obstojale v Hrvatski in Slavoniji, a •a imele denar naložen v BSudlmoešti. Poostritev odnošajev do Bolgarske. Beograd, 2. jan. (B) Izzivajoča izjava ministrskega predsednika Cankova Je potisnila bolgarsko vprašanje v ospredje vsega političnega zanimanja. Beograjski krogi so trdno uverjeni; da je g. Cankov izrekel svoja izzivanja na podlagi sufllranja tujih držav in na diktat makedonstvujuščih, ki postajajo vedno bolj odločilen faktor v Bolgarski. Vsled tega se Je razmerje do Bolgarske celotno lzpremenilo in s sofijsko konferenco ustvarjeno dolarososedno razmerje Je zaigrano. Glede novo nastalega položaja do Bolgarske se je Vršila danes važna konferenca med min. predsednikom Paši-čem in ministrom N Lučičem. Vlada še ni zavzela določenega stališča napram govoru Cankova v sobranju, ker Je pričakovala prihod našega poslanika v Sofiji g. Raklča. Po razpoloženju vlade se lahko pričakuje, da bo storila primerne korake v Sofiji. V prvi vrsti bo zahtevala pojasnilo in komentar izjave Cankova. To se bo zgodilo najbrž z noto, v kateri bi se naglasilo nerazpoloženje, ki ga Je izzval govor Cankova. Sicer pa se bo počakalo na poročilo g/ Raklča in se bo šele takrat storil definitiven Radičevo rovarenie. Beograd, 2. Jan. (Z) »Tribuna« piše: Doznava se iz zanesljivih virov, da Je Radič dopotoval na' Dunaj samo zaradi tega, da se pogaja z nukedon-stvujuščimL Nekemu svojemu prijatelju Je isjaviL da Je s samim makedonskim komitetom že dosežen sporazum za skupno akcijo v Južni Srbiš o priliki prihodnjih volitev narodnih poslancev. Istemu prijatelju je Radič Izjavil, da mu je Aleksandrov trdno obljubil, da vsi Radičevi kandidati gotovo zmagajo v Južnih krajih. RADIČ PRIDE PRED SODIŠČE. Beograd, 2. Jan. (Z) Te dni Je bO v Beogradu zagrebški veletrgovec g. Prpič, ki je bti eprejet tudi od g. Pa-liča. V zvez! z bivanjem g. Prpiča v Beogradu, je očMdno tudi pisava »Samouprave« o Radičevi ‘ odgovornosti pred sodiščem. Ker so se v poslednjem času Radičevi prijatelji iz Zagreba živo zanimali in se trudili dobiti točne podatke o tem, kakšno stališče bi zavzela vlada v slučaju, da se Radič povrne v domovino, piše današnja »Samouprava« v posebnem članku, da se mora pričakovati, da se bo moral Radič po svojem povratku radi svojega protidržavnega delovanja v inozemstvu zagovarjati pred rednim nezavisnim sodiščem, da pa vlada ne bo vplivala niti posredno, niti neposredno na sodbo, ker to ni njena stvar. URADNIŠKI PREDUJME Beograd, 2. jan. (Z) Zaradi nedovršene prevedbe uradnikov je bilo zadržano izplačilo predujma, ki Je bilo odobreno na sefi ministrskega sveta. Sedaj, ko je to delo izvršeno, je izdal minister financ brzojavno odredbo za izplačilo prvega obroka predujma uradnikom. Ker so plačilne liste za januar že zaključene, se bodo predujmi izplačevali na dodatne plačilne liste. ODLIKOVANI UČITELJE Beograd, 2. jan. (B) Z najnovej-lim ukazom ministra za prosveto so odlikovani med drugimi sledeči Slo-v»ud: Z redom Sv. Save III. stopnje *• Joelp Reisner, profesor in narodni Poslanec v Ljubljani in z redom Sv. rt V* stopn^e KK- Ivan Dimnik, Ivan , TV hi Ivan Dermota, učitelji v Ljubljani. SNEŽNI ZAMETL C a r i b r o d, 2. Januarja. (Z) Od sinoči Je ponovno prekinjen promet z Bolgar^0- Orijent-ekspres stoji na železniški in ni upati, da kmalu odpelje. Iz Bolgarske Javljajo, da tam neprestano sneži. Naš poslanik Raklč ni mogel zato odpotovati v Beograd. Beograd, 2. januarja. (Z) Po vesteh iz Prahova Je zamel velik sneg celi vlak pri Koblšnicl. Isto s« je zgodilo na scnjskl progi v Srbiji, kjer Je sneg zamel celi vlak. Seljaki iz okolice so prišli na lice mesta, da bi odmetali sneg s proge, kar pa *® Jhn 5« do danes ni popolnoma posrečilo. sklep. Izmenjale se bodo tudi misli z zavezniki, pri katerih je že napravljen korak za orljentacijo. Cankova izjava je povzročila, da se bodo nova vprašanja, ki so bila dosedaj postranske važnosti, smatrala kot važna in se bodo pretresala na konferenci Male antante v Beogradu. BOLGARI SE OPRAVIČUJEJO. Beograd, 2. januarja. (Z) Po nekaterih brezuspešnih poskusih je bil bolgarski poslanik g. Vakarevski danes sprejet od našega ministra zunanjih del g. dr. Ninčiča in ostal pri njem približno eno uro. G. dr. Ninčič je naznanil g. Vakarevskemu, da je govor Cankova po tonu in vsebini zelo začudil vlado, v našem javnem mnenju pa izzval veliko razburjenje; ta govor bi mogel pokvariti dobre odnošaje med našo državo in Bolgarsko, ki bi po nedavnih izjavah Cankova morali biti znosni. G. Vakarevski je priobčil g. dr. Ninčiču razloge govora predsednika bolgarske vlade, ki Je moral upoštevati položaj v svoji strankL Pozornost vzbuja dejstvo, da vlada Še ni dala odgovora na poslednja izzivania iz Sofije. ReSko vprašanje. Beograd, 2. Jan. (B) V zadnjem času se je nahajalo reško vprašanje na mrtvi točki. Danes Je zopet postalo aktualno, ker obe zainteresirani vladi moreta mnogo objektivneje obravnav vati to vprašanje. V Beogradu se nahaja naš delegat ža razmejitev z Italijo g. polkovnik Daskalovič, katerega Je včeraj in danes sprejel naš zunanji minister g. dr. Ninčič, kateremu je g. Daskalovič podal podrobno poročilo o delu komisije za razmejitev. G. Daskalovič se za dva do tri dni zopet vrne na svoje mesto z novimi instrukcljamL MUSSOLINI PROSLAVLJA. Rim, 2. Januarja. (K) (Agencija Stefani.) Povodom novoletnega sprejema Je odgovoril Mussolini na govor ministra za pravosodje g. Ovlglia govor, v katerem je ugotavljal, da zaznamuje bilanca politične delavnosti fašlstovske vlade visok aktivum. Treba Ji bo sicer še neka) časa. da bo dokončala svoje delo, vendar so predpogoji za to že podani. Akcija fašistične stranke je sicer podvržena spremembam, toda »po mojem mnenju«, je rekel Mussolini, »se razvija delavnost fa-šistovske vlade z vedno večjo silo, ker se naslanja na odobrenje mas. Italijansko ljudstvo nam daje tudi za bodoče leto molče vsa polnomočja. Dalo je krasen primer delavnosti in discipline in Jaz sem prepričan, da bo postalo še mogočnejše, ako bo delalo v tem duhu naprej in da bo nacijonalna obnova tista zastava, pod katero bo fašizem slavno in končno stopil v Italijansko zgodovino.« BEOGRAJSKE VESTI, Beograd, 2. jan. (Z) G. Ljuba Jovanovič še ni okreval vsled komplikacij, ki so nastale po infekciji čeljusti. Ker g. Jovanovič tudi sicer trpi na revmi, so ga te komplikacije oslabile. Zaraditega so se pojavile tudi vesti, da se umakne iz politike. Kakor pa se doznava od samega Ljube Jovanoviča, on ne misli na to, ampak se drži le re-servirano; ako bi se odločil, da pusti mesto predsednika narodne skupščine, bi se to zgodilo samo zaradi slabega zdravja. Beograd, 2. januarja. (Z) Ministrstvo za poljedelstvo in vode Je naročijo inšpektoratu v Crni gori, da takoj prične z likvidacijo poljedelske pokrajinske uprave v Crni gori. Beograd, 2. jan. (Z) Minister notranjih del Je zabranil, da prihaja in se razširja pri nas dunajski list »Neues Wiener Journal«, ker piše proti interesom naše države. Beograd, 2. januarja. (Z) Čez nekaj dni izida prva številka »Smotre«, ki jo bo izdajal narodni poslanec Mi-hajlo Rankovtč. List bo tednik. Beograd, 2. januarja. (Z) »Beo-gradske Novosti« javljajo z Dunaja, da Je Stipa Radič sprejel včeraj dr. Ferda Siliča, univerzitetnega profesorja k Zagrebe. Pred sestankom Male antante. Odnošaji Male antante do sovjetske Rusije. — Francosko-rusko prijateljstvo in slovanski blok. Beograd, 2. januarja. (B) Predstavniki Male antante, gg. dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič se sestanejo dne 9. t. m. v Beogradu na redno konferenco. Zanimanje za to konferenco je zelo veliko. V časopisju vseh treh neposredno zainteresiranih držav in pri drugih evropskih narodih. Kot činltelj za ohranitev evropskega Statusa quo igra Mala antanta važno vlogo na kontinentu in njen politični pravec ni indiferenten ra celokupno evropsko javnost. Ta beograjska konferenca bo posvečena pretresanju vprašanja madžarskega posojila, v katerem so Romunska, Čehoslovaška ta kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev nastopile skupno m uspele*, da se v glavnem sprejme njih stališče. Tudi držanje Male antante napram sovjetski Rusiji se bo resno razmotri valo. Rumunska in naša vlada sta dobili že pred mesecem dni poziv od sovjetskega komisarja zunanjih del Ciče-rina, da začneta pogajanja za obnovo odnošajev z Rusijo. Dočkn je romunski zunanji minister Duca določil sestanek Iz Grilje. Pariz, 2. januarja. (Agence Ha-vas) »Echo de Parts« poroča iz Aten, da je 62 liberalnih poslancev republikanskega krila stranke sprejelo soglasno predlog, zahtevati sklicanje narodne skupščine, ne da bi s« čakalo povratka Venlzelosa. Na sefi narodne skupščino bo proglašena dinastija za odstavljeno. Poslanci so nadalje sklenili zahtevati sestavo senata, ki v Grški ne oibstoH več izza L 1864. 81 liberalnih poslancev Je odklonilo vsako sodelovanje z republikanci in namerava, da se pod vodstvom Venlzelosa na novo grupira. Pariz, 2. Januarja. (B) Iz Aten javljajo, da so zedinjeni republikanci in liberalci sklenili, da predlože narodni skupščini predlog o odstavitvi dinastije. Ortodoksni liberalci so sklenili, da počakajo povratka Venlzelosa. Atene, 2. januarja!. (B) Včeraj Je bilo prvikrat v Gršld proslavljeno «ovo leto po Gregorijanskem koledarju. V katedrali je bila svečana služba božja, katere se je udeležil regent general Kon-durtotis, ki je nato sprejemal v palači čestitke diplomatskega kora. ZEMLJORADNIKI PROTI OPOZICIJO-NALNEMU BLOKU. Beograd, 2. jan. (Z) »Beograjske Novosti« prinašajo: Pred nekaj dne\i je imela v Ljubljani Samostojna kmetijska stranka zborovanje, kateremu je prisostvoval tudi predsednik zemljorad-niškega kluba g. Voja Lazič. Dobil ie prvi besedo in obrazložil politično situacijo s posebnim ozirom na akcijo za sestavo opozicijonalnega bloka. V svojem govoru se je g. Lazič izjavil proti opozicijonalnemu bloku, rekoč: »Mi ne bomo dopustili, da bi demokrati izkoristili naše sodelovanje v opozicijonalnem bloku In tudi ne bomo dovolili, da klerikalci pod krinko opozicijonalnega bloka uresničujejo svoje naklepe. Kakor bi v Sloveniji demokrati hoteli z naprednim blokom razbiti naše vrste in zboljšati z našimi glasovi svoj položaj, ravno take špekulativne namene tara tudi opozicijo-nalni blok, ki ga oni žele ustvariti v skupščini. Zemljoradniki vsled tega ne morejo biti za opozldjonalni blok.« V istem smislu je govoril tudi g. Pucelj. Skupščina je odobrila njuno stališče. ORLI DOBE DRŽAVNO PODPORO. Beograd, 2. Jan. (B) Minister prosvete g. Miloš Trifunovič Je odobril, da se orlovski zvezi v Ljubljani podeli podpora pet tisoč dinarjev. ŠPORTNE VESTI. Milan, 2. Jan. (K) (Agencija Stefani) Dunajski športni klub je premagal S. C. Internazionale s 3 : 1. Pariz, 2. Jan. (K) Prvi dan mednarodnega nogometnega meetinga v štadionu Buffalo Je igral First Vienne Footbal-Club proti holandskemu moštvu »NVllkelmlna«; Igra se Je končala s o : 0 v prilog Dunajčanov. s sovjetskimi predstavniki v Solnogra-du za drogo polovico januarja, je naša vlada sldcnila poslati za poslanika f Berlin g. Zivojina Baiugdžiča. Toda kakor se zdi, točen odgovor sploh ni bil dan sovjetski vladi, ako pa je bM dan, je bilo to storjeno tajno. Namera našega ministrstva zunanjih del je, da na ta načta nekako poluslužbeno stopi v pogajanja z ruskimi boljševiškimi predstavniki. Zaradi tega ni moglo obvestiti domačega javnega mnenja o predstoje-čih pogajanjih. Ker je pričakovati skorajšnjega oživljenja starega francosko* ruskega prijateljstva in slovanskega bloka, bo na tej beograjski konferenci govor tudi o tem vprašanju. V vprašanju sovjetske vlade bodo ministri Male antante storili načelen sklep, po katerem se bosta ravnali naša kraljevina tn Rumunija v svojih predstoječih pogajanjih, ker bo tudi tu nastopala Mala antanta skupno. Na konferenci se bo govorilo tudi o gospodarskem sodelovanju zaveznikov, da hi se z načelnimi sklepi omogočilo delo posebnih zvedenlških odborov. PRED NASTOPOM DELAVSKE VLADE V ANGLIJI. London, 2. januarja. (K) Vodja angleških delavcev Thomas Je Izjavil v svojem govoru v Derbyju, da program delavske vlade ne bi vseboval nikakih nespametnih zahtev, sicer bi glasovanje v spodnji zbornici prav kmalu nato odgovorilo. Delavska vlada pa bi ve#> dar poskušala vzpostaviti mir v inozemstvu. ZMANJŠANJE FRANCOSKE0A VO-JAŠTVA V PORUHRJ... Pariz, 2. januarja. (K) (Agence Havas.) Kakor poroča »Intransigeant«, se bo stanje zasedbenih čet v Poruhrju znižalo približno na polovico. V Poruhrju bo ostal le en armljski kor. London, 2. Januarja. (K) (Agence*** Havas.) Kakor Javlja »Dally Espress«, se pojavlja proti koaliciji ali združenju konservativcev z liberalno stranko v obeh strankah močan odpor. PRED SPLOŠNO STAVKO V NEMČIJI. Berlin, 2. Jan. (K) Kakor poroda »Acht Uhr-AbendMatt«, obstoja nevarnost,, da bodo številna izprtja v berlinski kovinarski industriji dovedla do splošne stavke. Vzrok stavkovnega gibanja je ta, da se delavske organizacije branijo sprejeti znižanje mezd za približno 14 odstotkov. Po mnenju imenovanega lista je mezdna borba, ki je izbruhnila v berlinski kovinarski industriji, le del mezdnega gibanja, ki grozi izbruhniti jr celi državi. TROCKU OSTANE. Pariz, 2. Jan. (B) Iz Moskve javljajo, da se demantira vest o ostavki Trockega kot člana izvrševalnega kg» miteta komunistične stranke. SOVJETI IN BOLGARSKA. Sofija, ,> r*#. .*.l.,w. (Z) Sovjetska Rusija je ponudila Bolgarski obnovo pogajanj glede vzpostavitve diplomatskih odnošajev. Sovjetska vlada izjavlja pri tej priliki, da se njeni zastopniki ne bodo mešali v notranje-politič-ne prilike Bolgarske. Tretja internacijo-nala ima slučajno svoj sedež v Moskvi, a ravnotako bi ga lahko Imela kje gru-gje. Sovjetska vlada ni z njo v nikakl. zvezi. Bolgarska vlada ne bo zaenkrat sploh ničesar odgovorila, a ako bi odgovorila, bi odbila ponudbo in čakala, dokler ne stopijo velevlasti v zvezo $ sovjetsko Rusijo. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani! Drama: »Golobček«. Izven. Opera: »Gosposvetski sen«. Red E. Kino Matica: »Požar v Londonu«. Kino Tivoli: »Kolo sreče se okreče«. Kino Ideal: »Z ognjem In mečem«. Kino LjubU. dvor: »Pariška grofic*«. I. deL fin V Mariboru: Narodno gledišče: »Bohčma«. Red A Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli na naiskl cesti in Bakarčič na Karlovški Opoziciionalen blok. NaŠI demolcrati kar ne morejo živeti brez blokov. V S'oveniji ustvarjajo tako-r/anl napredni blok, v Beogradu pa opo/.idjonalen bJok. Toda ne pri enem. De pri drugem bloku ninuijo sreče. V Sloveniji to snovali napredni blok tako imenitno, da so »e definitivno ločili od vseh drncih naprednih strank in da so dosegli v resnici »splendid isoiation«, popolno osamljenost. Nič ve-! sreče pa niso imeli tudi pri opozicijonalnem bloku in vsi njihovi tozadevni napoči so se popolnoma izjalovili. Ti neuspehi so seveda demokratske volile« zelo omaloduSili. Na eni strani •talno propadanje pri volitvah, od 112 poslancev so polagoma padli na 48. na drugi strani pa tako slabe zveze z vsemi ostalimi strankami, da noče nobena stranka o koaliciji z demokrati slišati niti besede. Zato skušajo demokratsld Časopisi z vsemi sredstvi prepričati svoje bralce, da je opozicijonalen blok ne samo poti eix*» In mogoč, temveč tudd pred uresničenjem. Tako vidimo^ da piše »Slovenski Narod«, ki mora, odkar Je kupljen, delati najbolj nelepo tlako za »Jutro«, da smo na poti k opozidjonal-nemu bloku. Trditev »Slovenskega Naroda« Je popolnoma neresnična In samo zavestno varanje javnosti. In iz tega vzroka par dejstev. ZagrebSkl demokratski kongres Je Jasno dokazat, da se borita v demokratski stranki za premoč v glavnem dve struji, da se na stranke sploh ne oziramo. Je to Pribičevičeva antirevtzljonU stična In centralistična struja in pa Da-Vidovičeva - Marlnkovlčeva struja, jd bi pripustila tudi revizijo ustave. Ta načelna razlika pa Izvira te različnih pogledov na taktiiko stranke. Pri-bičevlčev cilj je, da pride do demokratsko-radikalne koalicijske vlade in zato Je bolj centralističen, kakor so radikaH sami. Davidovič pa hoče ustvariti tarez-radikalno koalicijsko vlado In zatradi tega Je bil razvtt v Zagrebu samoupravni načrt g. Marinkoviča!. Demokrati hočejo na ta način ustvariti možnost, da bi mogli stvoriti vlado tako z radikali, ko tudi s sedanjimi opo- zicijonalci. Ta račun pa Je do temelja zgreScn, ker njihovo balansiranje med dvori a stoloma je povzročilo samo to, da ne zaupajo demokratom niti radikali, še manj pa opozicijonalci. To je Jugoslovanski klub opetovano jasno povda-rii, še bolj jasno pa zcmljoradniki, ki so ravno pred kratkim izjavili, da nočejo o skupnem bloku x demokrati niti sli-iatl Ce bi se zagrebški demokratski kongres jasno odločil za eno ali drugo stališče, potem bi bila dana vsaj teoretična možnost, da pridejo demokrati pri ustvaritvi kake nove koalicije v poštev. Toda zagrebški demokratski kongres je dokazal, da Je enotnost med demokrati samo fiktivna in da ima samo ta namen, da v slučaju ustvarjanja novih koalicij s čim večjim številom demokratskih poslancev Izbije demokratski stranki čim večji uspeh. Tega veselja pa druge stranke demokratom ne bodo storile, temveč se bodo raje dogovarjale le s posameznimi strujami v demokratski stranki, ker bodo tako na eni strani varni pred presenečenji, na drugi strani pa bo cena manjša. Smešno Je. Če vpleta »Slov. Narod« Radiča v ustvarjanje demokratskega opozicijonalnega bloka. V tem oziru so demokrati vse prilike temeljito zamudili. Imel je sicer g. Davidovič svoje dni priliko, da postane dejanski vodja vse opozicije. Bilo je to po znanem kongresu zagrebške zajednlce. Toda tedaj ni g. Pribičevič tega pripustil, g. Davidovič pa je omahnil. Tedaj pa so tudi demokrati zaigrali zadnjo možnost igrati v naši notranji politiki še kedaj prvo violino in danes se morajo boriti za to, da pridejo vsaj v orkester, kjer jim bo dana, magari le tretja violina. Opozicijornnlen blok, kakor ga žefle demokrati, je zato nemogoč, pa naj se demokrati še tako trudiijo, da ga ustvarijo. Vse njihovo prizadevanje bo rodilo samo to, da bodo še bolj kompromitirali »voj program In da bodo prihodnje volitve še bolj dedmirale demokratske vrste. Samo želja po vladi je temelj demo-kTatskega opozlcikmalnega bloka, spomini na čase njihov« vlade; pa njegov grob Inl. Pran Zupančič: Elektrarna na Završnlci. Od elektrarne, ki so bile v programu bivšega deželnega odbora kranjskega. je bila zgrajena edinole Završ-nica. In to obstoječo elektrarno sl je potrebno ogledati najprej s tehničnega In gospodarskega vidika, da sl zamo-remo napraviti pravo sliko o važnosti načrtov, ki so stali veliko denarja in So ostali le na papirju. Ocenitev vodi v svrho Izkoriščanja njihove naravne sile se naslanja na dve kardinalni postavki: Prva je čisto tehnične narave in se tiče možnosti gradnje. Druga Je gospodarskega značaja In zadeva vrednost gradnje. V pravilno presojanje prve točke Je potrebno rešiti vprašanje vodnih razmer kakor tudi ono geologičnega izvora, to Je vprašanje o sestavini terena ali ozemlja, ki pride za zgradbo v poštev. Nadalje je potrebno preštudirati dobavo gradbenega materijala in pa njegov dovoz k zgradbi O tej točki nam ni potreba razpravljati, v kolikor se to tiče obstoječe elektrarne na Završnicl, ker Je gradnja dokončana, VaJno pa Je to vprašanje radi tega, ker s sedanjo napravo i« daleč ni izčrpana sila Za-viinic«. Ugotovitev vrednosti gradnje Je Izključno gospodarsko vprašanje in leži nteno tržišče v razdelitvi uporabe električnega toka In v ustanovitvi dejanskih stroškov, nanašajočih se na dobavljeno silo v električni centrali, ka- kor tudi na mestu konzuma. Navadno se ta druga postavka često ne uvažuje dovolj temeljito, kar Je po večini pripisovati slepi špekuiacijski strasti. Nepravilna ocenitev pa vodi k zapravljanju razpoložljivih naravnih sil ali pa k prezretju takih sil. ki se človeku tako-rekoč same ne vsilijo. Tako najdemo vodovja, pri katerih se le najboljše zgradi in izkoristi, brez ozira na splošno korist. NI čuda, če so potem poznejši rodovi občutno oškodovani v gospodarskem razvoju. Projekti za Završnlco so bili Izdelani po bivšem deželnem odboru In je sodelovala pri tem državna železniška uprava in ministrstvo za javna dela. ki je imelo poseben oddelek za poizvedbo vodnih razmer. Na podljgi mnogoštevilnega merjenja in opazovanja Je bil izdelan kataster za kraj projekto-vanega Jezu nastopno: 6 mesečna vodna množina 966 litrov na sekundo: 8 mesečna vodna množina 910 litrov na sekundo; 10 mesečna vodna množina 60Q litrov na sekundo; vsakoletna nizka voda 290 litrov na sekundo; absolutni minimum 180 litrov na sekunda Strmec znaša 160 metrov. Ako vzamemo v poštev zgubo na vodnem tlaku vsled toka po rovu. cevovodu itd.. dobimo za čisti strmec 150 metrov, in če upoštevamo 25 odstotno izgubo pri turbinah, to se pravi, da dah turbina s 75 odstotnim efektom, dobimo pri enakomernem dotoku vode sledeče razpoložljive sile: 6 mesečna vodna sila 1450 konjskih sil; 8 mesečna vodna sila 1305 konjskih sil; 10 mesečna vodna sila 900 konjskih sil; Vodna sila pri vsakoletni nizki vodi 435 konjskih sil; absolutni minimum 270 konjskih sil. V predstoječem slučaju pa ne bi bilo pravilno, ako bi računali le z navedeno silo. Vpoštevati moramo, da je pri Završnicl napravljen bajer, ki ima namen, da priskoči v gotovih dnevnih in letnih časih, ko je zahteva konzuma elektrike večja, kot rezerva, na poinoč s tem. da regulira vodnj dotok k turbini. V takih slučajih, to je posebno v večernih urah, ko Je obremenitev omrežja navadno največja, dela ta bajer prav dobro službo. V bajerju se zbira voda v delavnih odmorih ob delavnikih ter ob nedeljah in praznikih, ko stoje vsi obrati. Vsled tega nabiranja vode v bajerju z vsebino 150.000 kubičnih metrov lahko smelo računamo z dvojnim efektom ccntrale. Kakor rečeno, ni s sedanjo centralo Še Izrabljena vodna sila Završnice, kajti razpoložljvi strmec znaša v celoti 450 metrov, od katerega pa izrabi današnja elektrarna le dobro tretjino, to je okroglo 160 metrov. Dežela Kranjska je svoječasno hotela izkoristiti še ostali strmec od 290 metrov ter zgraditi po potrebi v zgornjem toku še dve taki hidroelektričnl centrali K vsaki bi imel priti istotako po cn bajer. Eden teh dveh pa bi moral biti tako velik, da bi lahko zbiral visoke vode, s katerimi bi ob času nizke vode dopolnjeval Za-vršnico vedno na normalno vodno množina Ko bi se to izvršilo, ne bi potrebovala sedanja centrala nikake rezerve. Za povečanje delamožnosti te silnice M s« moral graditi jez za gornji veliki bajer. S tem pridemo na Jasno, da je obstoječa centrala nepopolna, ne-racijoneln« |n da ne bo prišla sama do tiste veljave, kakor bi to bilo z narodno gospodarskega stališča potrebno. Stroški jezu za veliki bajer spadajo k gornji novi centrali, vendar pa bi pridobila brez separatnih stroškov tudi sedajna naprava mnogo ugodnejšo re-gu'adjo vodnega dotoka, j čemer bi se njena sila zdatno dvignila. Na drugi strani pa sta gornji dve stopnji razbremenjeni s tem, da so stroški nakupa vodnih sil ob celi Završnicl za račun jeni obstoječi centrali |n imata obe zgornji stopnji v slučaju poznejše gradnje s pridobitvijo teh pravic tudi lep dobiček. V slučaju gradnje gornjih dveh stopenj bi se vodna sila Završnice mnogo ra-cijonelnejše Izrabila. Prišla pa bi vodna sila celokupne Završnice šele takrat do svoje polne vrednosti In veljave, če bi bila spojena z drugimi elektrarnami na Savi ki so tudi projekirane ali bi se morale šele graditi To se pravi grad-nji sedanje elektrarne le vse upoštevalo In so vsled tega Investicijski stroški za to napravo silno narastlL Velikost strojev Je bila določena za obstoječo centralo tudi že s tega stališča In je danes to seveda le nepotrebno breme odvišnih Investicij. Z ozirom na to je bita pravzaprav ta centrala prezgodaj zgrajena. Vendar pa je sreča v nesreči da se je v«ij ta dogradila za prel-vojno vrednost denarja, ker pod današnjimi razmerami to ne bi bilo mogoče. Zaenkrat so zavarovani Interesi sedanjih odjcmnlcev toka, na drugi strani pa se polagoma Izvršuje projektirano razširjenje omrcžla, da se oskrbijo z električno silo še nepreskrbljeni kraji, katere je investicijski program dežeine vlade upošteval, to so: Kropa, Porenjske smeinice. »Tonček,« prav* oče, »zdi se ml da dobiš danes bratcaI Ali bi imel raje sestrico?« — Sinček se nasmehlfa In odgovori: »S« najraje bi dobil osličkat« • Sin vesele vdove Je bil rad težkega zločina obsojen v dosmrtno Ječo. Ko Je mutl zvedela za obsodbo, Je vzkliknila vsa obupana: »JefeSmarlja! Tako dolgo pa ubogi revež ne bo vzdržal!« * Neki možakar, znan kot velik požeruh, Je stavil, da poj« naenkrat po vrsti dvanajst klobas in dvanajst temelj. Klo* bas« «• res hitro spravil v želodeo, toda prt dvanajsti lomiti s« mu je ustavil tek In j« na nobeo način ni mogel spraviti pod streha Jezno s« j« ozri po navzočih im zamrmral: »Vraga, zakaj nisem po-Jftiai sadni« tanijo najpreil« • Nalramvaj vstopi matf z dečkom ta cohteva eno celo in eno polovično vo-•ovnlco. Sprevodnik pogleda dečka In reč« v službenem glasu: Draga gospa, ll fantič p« mora plaičati celo vozovnico, mi Ima gotovo i« nad šest let, saj ven-tm tmi ms m klobukom!« Matij »Ca bi šlo za pero, bf ne bilo treba plačati meni niti polovične vozovnice!« # Krojač Repič Je Imel navado, da sl Je obdržal od svojih odjemalcev vedno večji ali manjši kos blaga. Lepega dne pa mu Je nekdo dokazal krivdo In ga ogorčono vprašal: »Gospod mojster, kaj sl ne naredite Iz tega nol>cne vesti?« Krojač: »Ne, ampak vestjo!« • Janezek In Joško sta se raztovarjali o lepih stvareh, ki jih imajo doma. Janezek: »Moj oče Imajo lepo skodelico z zlatim napisom: Voščilo za god!« Joško: »To je res nekaj posebnega, toda moj oče imajo skodelico z napisom: »Kavama Zvezda«. • Na obeh straneh dežeflne ceste to nasajene breskve. Po cesti sta S1s v Jesenskem času oče In mali sin. Ker ni Mio videti nikjer žive duše ln Je hotel deček na vsak način jesti breskve, mu J« pomagal oče splezati na drevo. Naenkrat zakliče mali z drevesa: »Oče, ali breskve tudi lezejo?« »Neumnež,« pravi oče, »to vendar ni mogoče!« Mali: •Ojej, potem pa um ravuukai’ požrl PoiiaU Učitelj razlaga svo>im učencem, kaj Je čudež: Recimo, ako Je pri vas doma na dvorišču petelin, ki naenkrat Izleže jajce, kako sl boste to razložili? — Po kratkem premišljevanju se oglasi Jurček: »Pri nas doma vendar nimamo dvorišča!« — »Dobro!« oJgovori učitelj; »Kaj pa bi rekel, ako bi Imeli tvoji starši dvorišče?« — »Jaz bi rekel: to Je pa Jerebica!« — »Dobro, tod«, ako bi U kdo rekel da je to v resnld petelin?« — »Temu bi rekel, da laže!« — Učitelj je nato i resnim glasom poučil nevednega. Jurčka tako le: »Vidiš, Jurček. Jaz sem vaš učitelj In s« ne lažem nikoli! Ce bi torej prišel jaz na dvorišče ln bi rekel: To Je v resnld pravi petelini Kaj bi ti odgovoril?« — »Potem M rekel: gospod učitelj, vi st« pa danes sopel enkrat pošteno pijani 1« (Prosto po »Pra-ger Preste.«). Starejši gospod skuša potolažiti strašno razj<>kanega otroka na ulici. Ko vidi da so zaman vse njegove tolažilne besede, mu zagrozi: Ce ne boi takoj tiha te kar pojem! Eden sosedov pa se obme k njemu: Tega pa nikar ne storite, gospod tofrodl Moli i« ravuukaur »ua-redll«! Kamna gorica, Podnart, Mojstrana. Dovje. Hrušica. Za izvedbo vseh nadaljnjih projektov, s katerimi bi se gospodarstvu, predvsem kmetijstvu in obrtništvu silno pomagalo, je potreba veliko kapitala. Zopet pridemo do perečega vprašanja. da je činipreje treba javnega faktorja, ki bo znal preskrbeti potrebni denar in bo Imel tudi dovoli kredita, da si ga naiame. Tak faktor pa zamore biti le deželna oblast v Ljubljani Beo- grad dosedaj ni pokazal v takih gospo* darskili vprašanjih nikakc.^a razuma« vanja. Zato je v resnici živa potreba^ da morajo biti samoupravne oblasti osnovane na popolnoma nezavisni finančni podlagi. Velika fileoda bi bila, ako bi se vse to velikopotezno delo bivše dežele Kranjske kar popolnoma zanemarilo, fire tukaj za eminentno gospodarske Interese na'širših slojev 10 za napredek celokupne dežele. Mariborsko pismo. Silvestrov* prireditve. — Novo leto. — »Narodni Dnevnik«. — GlcdaCiče. Novo leto smo v Mariboru praznovali letos pod v liso m bombnega atentata na Ciotzovo dvorano. O Jem se le na Silvestrovo In na samo Novo leto največ (tovorilo. Po mestu so se raznesle nalrazllč-nc:še govorice In kombinacije, ki pa so seveda vse več dli man| le plod fantazije. Naj bo pa stvar ie taka ali taka. »Silve-sterfeier« »Mannergesangsvereina« se le ni vršil. Nemci In nemčuril se testa večera niso mogH zbrati, da bi »mit vcrelntcn Kriiften« dočakali novo leto 1924 In sl prisegli zvestobo za novo ofenzivo proti ju-goslovenskemu Mariboru. Slab začetek! Zato pa le tem lepše uspela prireditev So. kola v Narodnem domu, kjer so blil vsi prostori natlačeno polni, tako da ni ostal noben kotiček prazen. Za razvedrilo v zadnjih trenutkih starega In prvih novega leta le skrbela sodba Železničarskega ghsbenega društva »Drava«: s svoilml deloma prav posrečenimi nastopi pa so občinstvo zabavali naibol) le člani In članice našega Narodnega gledališča g. Ras-berger. ga. Mitrovičeva ter gdčnl Savlno-va In Petkova. Zelo lipe so bile tudi žive »like. Uspeh le bil v vsakem oziru zado-vol Iv In le prinesel gotovo tudi Sokolu za zgradbo doma lep prispevek. Prugo občinstvo. ki se ni vdcležilo prireditve v Narodnem domu. le posetllo Sokolovo prireditev v Studencih alt pa se le zabavalo oo rajnih gostilnah, restavracijah ln kavarnah. Doma lih |e bilo man). Na novega leta dan so oni. ki se zanimalo za naš* časopisie In 'za domače politične zadeve, pričakovali z velikim zanl-manlem na* novi .Narodni Dnevnik«, kateremu le tudi tukaišnje časopisje te ves teden delalo reklamo. Posebno »Tabor« In »Straža« sta mu posvečala še pred rojst-vom ncverletno veliko pa?n!e. kar dokazuje, da smatrata ustanovitev našega Usta Maribor, J. lan. kl'ub vsemu zanikanju vendar za važen alf vsai — neprijeten dogodek — zase seveda, »Tabor« ga |e enostavno preklel. »Straža« pa mu le v zadnil prednovoletni številk! prorokovala zgodnjo smrt, češ: »Je nekaj zakleto nesrečnega v bivši Peskovl tiskarni. kjer umira čisto rodolluble In tega bi se moral tudi zavedati babilonsko zmešani konzorcij, ki hoče Izda la tl z Novim letom Jugoslovanski žurnallstlčnl »Elsafluld« — »Narodni Dnevnik«. — Občinstvo |e kliub temu pridno segalo po prvi številki In po kavarnah le šel »Narodni Dnevnik« Iz rok v roke, da ga skoro ni bilo mogoče dobiti, Ce bi nam raznobarvna gospoda ne bil« napravila toliko brezplačne reklame, bi gotovo ne bilo toliko zanlmanla. Zato te II zahvaliulemo In priporočamo, da nam ostane tudi v novem letu tako blagohotno naklonlena. Gledališče le bilo na Silvestrovo, k*> kor običajno, zaprto, na Novo leto pa 1» vprlzorllo popoldan prlllublleno »Umetni, ško kri«, zvečer p« »Lumpaclia vagabutu da«. Druga predstava le bila mnogo bolj« obiskana knkor prva. V soboto, dne 5. t m. se vrši le težko In z velikim zanima, ni-em pričakovana premljera Hasenclevef. jeve ekspresionistične drame »Onstra* žlvPenja«, katero sl bodo ogledali tudi gle* dallškl strokovnjaki Iz drugih naših mest ker bo to prvo ekspresionistično delo nt lugoslovenskem odru. Opera pripravlja zs prlhodnie dni Humperdlnckovo opero »Jan* ko in Metka«, kmalu na to pa se ponovno uprizori znana dunaiska opereta »Pri treh mladenkah« in sicer v novi razvrstitvi vlog. Na novega leta dan se le zakllučlla tudi Trstenlskova umetniška razstava, k| ie bila od 16. decembra otvorlena v veliki kazinski dvorani. Razstava je USPtfla piri merouia tudi gmotno dobro. U znamenju bomb. Na Silvestrovo zlutral le pri nas zopet počila bomba — že druga tekom zadnjega pol leta. Nevidna In nepoznana roka le odgovorila na nainovejša nemška Izzivanja zopet tako kakor svoječasno, ko i le morala poravnati neplačane račune Oroslo-va odvetniška pisarna. Nenadoma In nepričakovano )e sredi mirne noči prebudila spavaloče meščanstvo močna detonacija In veličastna Gfltzova veselična dvorana, ki le bila že okrašena za večerni »Sllvester-feler. »M3nnergesangsverelna«, ie postala za dlle časa nevporabna. Prireditev se le morala odpovedati, ker so v dvorani, posebno na severni »tranl popokale skoro vse šipe In so se pokvarile tudi električne žarnice. Istotako le morala odpovedati tudi »Feuerwelir. avojo. na 5. t. m. napovedano prireditev. Policija le tako) uvedla nalstrožie zasledovanle In poizvedovale, ki pa je doslej ostalo brezvspešno in bo najbrže tudi vnaprej ostalo brezplodno, kakor pri atentatu na Oroslovo pisarno, kjer celo velike stotlsočkronske nagrade, ki so bile razpisane, niso nič pomagale. Oba atentata ata bila tajna In politična In povsod tam. kjer vodi atentatorjevo roko zgol| Idealizem, kna policija vedno zelo teiko stališče. Kol načelni nasprotniki vsakega terorja, na) se uporabila že kjerkoli kadarkoli In proti komurkoli In na) se poslužuje le teh ali onih sredstev, tudi tega nalno-vejšega atentata ne moremo odobravati, ga pa popolnoma razumemo In se nam zdi naravnost logična posledica'naših mariborskih razmer. Kdo se med nami ne spominja več tistih predvolnlh In medvojnih časov v Mariboru, ko )e bil vsak tukajlnll zaveden Slovenec naravnost narodni mučenik? Kdo se več ne spo«nln'a kako so Nemci, podrrtl po avstrllsklh oblasteh, pritiskali na nas ln nas hoteli na vsak način zadušiti, oropati nas naše »ve»e tisočletne zemlle? Preveč gk boke In skeleče to bile lakrat rane na našem narodnem organizma na severu, da bi lih naša generacija mogla pozabiti! Po osvobolenlu smo mislili, da Je teh časov za vedno konec In niti v sanjah nismo nikdar pričakovali, da bomo morali v našem svobodnem lugnslovenskem Mariboru še kdal hiti eksistenčne bol* z Nemci ali celo nemčuril. V zadnlem času. posebno tekom ravnokar zavrlenega leta pa smo t strahom opazili, da nemška nevarnost v Mariboru ie ni popolnoma od. stranlena, da se v naših prlvandranlh Nemcih In n Ihovih rencgatsklh privržencih topel prebuja duh starih avstrijskih časov. Maribor, 1. januarja. da se pred na?lml očmi pripravlja proti nam nova nemška politična in gospodarska ofenziva, nov »Drang nach Sflden«! la stare rane so zopet zaskelele. Naše čašo-plsle so znova preplavili alarmni klici Iti zazvenela so ostra svarila na račun onih, ki Imalo pri nas dovol) moči postavnim potom pokazati našim Nemcem In nemčur« lem. do kod smejo In do kod ne smejo. T| merodalnl krogi pa teh klicev In svaril niso smatrali resno In vsled nepoznavanj delansklh razmer niso hoteli verlctl. da je treba naše Nemce In nemčurle smatrati za nekaj čisto drugega kakor pa nas Sloveru ce. Posledica tega le, da se stare borbe tu na severu zopet obnavllalo In da uteg<^ nelo zavzeti v bodoče obseg, kt ne bo nikomur v korist. Nalnovelšl bombni atentat na OStzovo dvorano je lasen dokaz za to. Je pa obenem tudi glasen memento našim merodajnim faktorjem, da tako kakor do< slel ne sme več dalje, če nočemo, da po^ stane pokanje bomb v Mariboru vsakdani« ttvar. Kako daleč tmo tu na severu že dospeli, dokazuje naibol) jasno dogodek, kj se le odigral na novega leta dan popoldne v Kamnici pri Martboru. Tam le v neki gostllnJ prt eni mizi sedela neka nemčurskat lovska družba, pri drugi pa dvollea naših uradnikov, ki le pazno zasledovala pogovor prvih. O naši državi In o našem naro« du se le ta nemčurska lovska družba i** ražala tako, da tta se Slovenca nazadn]« čutila primorana opozoriti )o, da *e nahaja v Jugoslaviji In ne v Avstriji. Posledica je bila. da so nemčurske surovine pričele ie bolj blatiti našo državo Ib rabiti pri tem Izraze, ki lih tu ne moremo ponovltt. Na|-lepše cvetke so še bile, da bo naio driavo »kmalu vzd hudič«, da bodo ie ^v•^ CKSI (Slovenci) moraH bežati It Maribora« Itd. Nazadnje le ta družba oba slovenska uradnika na cesti proti Mariboru I« dejansko napadla ter Uma grozila s pulkaml. Da n) prlila slučnlno mimo večla alovenske drui. ba. pred katero to |o Izzlvačl odkurtll, bi te bilo zgodilo inorda le kal huliega. Take to postale pri nas razmere v zadnjem časti In tllčnl Incidenti te vdno ponavljalo. Kaj bi napravili v Avstrttt ali v Italiji t Sk* venci, ki bi tl |« upali črhniti besedico proti državi ali prod drlavnemn narodu? Oblast tl mora bld n> lasnem, da tprlčo takega htzlvanla e** zaveden element a« more ottatl mlr»n. zato mora nemudoma naltl pota la tredatve. da nemlkn ta nem-čursko Itslvanle temeljilo sslre ta ta v**» iel onemogoči Iz strankarskega iivllenla. Ugotovitev. Od merodajne »tranl nam porogajo: O tadnli *ejl načelstva Narodno-na-predne stranke od 23. decembra Je prineslo »Jutro« v svojem uredništvu skovani komunike. »Julru« Je sledil — »Slovenski Narod«, ki sl J« dovolil nov napad n« NNS. (Oospoda okoli »Slov. Naroda« bo ie vedno trdila, da se — »ni nič tzpremcnilo« pod streho Narodne tiskarne) Komunike Je sestavljen tako, kakor da bi ra kak član načelstva še listo noč zanesel v uredništvo »Jutra«. Poročilo pa je skozinskoz potvorjeno in netočno. »Jutrov« reporter le menda prisluškoval kakemu kavarniškemu pogovoru In na to so v uredništvu, kjer slišijo večkrat travo rasti, po svoje |n v svoje namene prikroiill »porodilo«. Neresničen in netočen Je referat, ki ra polirajo l«*frovoi v Mala dr«. Ravni- harju rlede njegovera bivanja v Beogradu. glede ustanovitve »Narodnega Dnevnika«, glede razmerja NNS do ostalih naprednih strank. Dr. Ravnihar Je poročal o sestanku zapnlkov NNS In J DS ter o predlogu te slednje stranke, da naj NNS likvidira ter naj se njeni pristaši »povrnejo« v JPS. O poročita, kt Je bilo vseskozi oblek tlvno, se J« razvila dolgotrajna razprava, v katero so posegli malodane vsi člani načelstva. Naposled se Je sklenilo aoglagno, da NNS ne more pristati na predlog gled« fuzije obeh strank, pač pa NNS ne odklanja kooperacije z drugimi naprednimi strankami, torej tudi z J DS od slučaja do slučaja. P.nako se je vzelo soglasno na znanje poročilo glede pridružitve NNS k akciji za ustanovitev »Narodnega Dnevnika«, tako kakor J« bila ta ob-raslo 1«no v »Narodnem Dnevnika*. r ■-v TO0DN1 tftran 3. Glede opredelitve dr. Ravniharja kot narodnega poslanca ni bil cd nobene strani stavljen predlog ter se o njem U:~i ni moglo sklepati. Zategadelj so vse v tem pogled v javnost iznesene kombinacije, mnenja in trditve zgolj prazna ugibanja. Obrni zbor §K§. Ker je vse ljubljansko časopisje dosledno premolčalo občni zbor SKS, pa Čeprav je bil ta za taktiko SKS nad vse važen in čeprav je ta ravno sedaj predmet najhujših napadov, prinašamo mi Kratko poročilo o tem občnem zboru. Zbora, ki je bil v soboto dne 22. decembra, se je udeležilo okoli 300 delegatov iz vseh delov Slovenije. Zabele- žiti je, da se je občnega zbora udeležil tudi predsednik zemljoradničkega poslanskega kluba Voja Lazič, ki je bil viharno pozdravljen. Občni zbor je vodil in otvoril načelnik g. Pipan. Glavne referate so podali: Inž. Zupančič o gospodarskem delu in programu stranke, tajnik Bukovec o organizaciji stranke, g. Ažman o »Kmetijski družbi« in g. Černe o blagajniškem stanju stranke. Političen referat pa je podal ‘posl. Pucelj. Njegova izvajanja so 'bila zelo toplo sprejeta. Med drugim je povedal več čisto novih reči, o katerih bomo še poročali. Zelo dolgo se je govorilo tudi o našem listu. Tudi o tej debati bomo še spregovorili. Občni zbor je bil uspešen in je pokazal, da je SKS na tem, da se združi z zemljoradniki. Beležke. Pikantnosti. »Slovenski Narod« sleherni dan prihaja bolj in bolj s svojo pravo barvo na dan. Takoj spočetka, ko ie bil izdal narodno - napredno stranko ter jo pognal na cesto in ko smo kon-6tatirali to dejstvo, je tajil, tajil in tajil ter kričal kakor kriče žerjavi pod jesenskim nebom, češ da je ostalo vse pri Btarem. Polagoma razkriva svoje pravo lic« ter sam nudi dokaze, da »Slovenski Narod« ni več — »Slovenski Narod«. Spodobilo bi se, da Izpremeni svoje imev ko so mu sedanji njegovi gospodarji izpremenili njegov značaj in njegovo čud. Cernu še slepiti javnost? Ali smatra svoje naročnike res za duševno tako preproste ljudi, da se bodo dali speljati na led, ako posodi svojo staro priznano firmo mladinskim orgijam? Zanimiv je njegov sedanji boj proti — Jadranski banki. Cisto a la »Jutro« in popolnoma proti načelom starega dra. Tavčarja, ki je bil bal v »Slovenskem Narodu« najodločnejše in opetovano obsojal žurnalistično gonjo proti našim denarnim zavodom in gospodarskim institucijam, in naj si pripadajo še tako Izraziti nasprotni politični skupini. Dr. Tavčar j® smatral ta način političnega boja — naj »Slovenski Narod« ponatisne dotične njegove članke — kot smrten greh na našem bornem narodnem gospodarstvu. Oreh, ki se prej ali slej maščuje na celoti, maščuje pa tudi nad 'nepremišljenimi ali pa zlobnimi povzročitelji takega boja. Naj »Slavenska Banka« pazi, da ne bo še bridko obžalovala, da je priklicala duhove, ki se ne ho mogla več iznebiti. To Je ena Pikantnost Druga je ta, da je pričel sedanji »Slovenski Narod« borbo proti Jadranski banki pod. patronanco gotovih 'krogov, iz katerih sestoji sedaj ves upravni svet Narodne tiskarne. Pikantnost je v tem, ker je javna tajnosit, da S0JaVn?x iste osebe> ki so danes v naj-intimnejši zvezi z najljutejšimi nasprotniki Jadranske banke, svoječasrto pusti-le proti volji ostalega upravnega sveta •Narodne tiskarne« priobčiti v »Slo ven-»kem Narodu* znano poročilo z občnega *bora Jadranske banke leta 1922. Poro-'BUo, ld j« dvignilo toliko prahu in ki je Imelo nedosledne politične posledice, je obračalo svojo polemično ost proti delovanju Praprotnik-2erjavorvega konzor-dja v Jadranski banki. In danes si go-ipoda leži v objemu. Ne vemo, komu bi naj čestitali na nenadni tej ljubezni. — Tretja pikantnost, ki so Jo čitatelji Itak fe sami Iztaknili, leži v tem, da sedanji bankarski »Slovenski Narod« očita še k® izlšlemu »Narodnemu Dnevniku«, da vzdržuj* — »Jadranska banka«. Ce rgj kar pa ni, bi bil da- ‘Slovenski Narod* s svojim interna cijon^njm bančnim ozadjem zadnji, * “ 5neLk*J takega očitati drugemu listu. Pa mladinska umebesna nesramnost s svojo dvojno, moralo Je brezmejna. Njihov »oraern, Jd tl zna prikazati belo za črno, svoj0 lastno nepoštenost za pravično »tvar ter »vojemu nasprotniku naprtiti lastne ereh« _ nedo-•BCiJtV« Doslednost. Na drugj strani svoje •božične Številke Piše bankarsko »Jutro«, da se Je SKS zvezal* z radikali Dve koloni kasneje P* beremo na teti *trant da se je SKS zvezala pri noV(>. meških občinskih volitvah * demokrati pJ*ot! radikalom. »Jutro« je Počelo torej pisati za ljudi »Domoljubove« vrste. Mariborska tiskarna. Vse stranke so protestiral« proti dovolitvi nemške ti-«k«rne v Mariboru. AH ne M bilo tudi pravilno, da ne U bila Mariborska tiskarna samo last ene stranke, temveč vseh mariborskih Slovencev? Oospodje nas menda razumejo. •Jadranska banka« plačuje »Narodni Dnevnik«, kriči že deset dni »Jutro«. V nedeljo Pa isto »Jutro« svari tovarnarja Lenarčiča, člana konsorclja natega lista, da pazi, da ne bo plačal stro-Ikov lista. Tako tolče bankarsko »Jutro« dosledno samega sebe po zoibeh. Orjuna proti Prlblčevldu. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je ■0» novosadska Orjuna glavni agitator ** demokrate. Orjuna je tudi na zboru femokratov v prvi vrsti odločala, kdo 10 Imenuje za kandidata. Naenkrat so jpa postali vodilni demokrati nevoljni m OrJunaJe. Pribičevlč Je celo izjavil •redniku lubotilke »Nov* Pošte«, je zopet svojo monotono pesem o napredni fronti, naprednem bhiku ali celo o enotni napredni stranki. Hvalevredno početje novega njegovega re-dnkterja. Vprašamo »Slov. Narod, kako se sklada ta njegova novoletna želja s člankom v nedeljski številki, ko si le izposodil celo nekega talmi — radikalca, da otepa okoli sebe po NSS, SKS, NNS in NRS, ki so se sporazumele zaradi izdajanja Narodnega Dnevnika. Članek, ki ga je smatrati rt uredniški članek, zatrjuje na naisveča-nelSI način, da ie čisto nemogoče, da bi se mogle sporazumeti te štiri napredne stranke. ker da ni mogoče najti neke srednje linije, ki bi se nanjo lahko zedinl e. Za vraga, kaj pa potem govoričite — o naprednem bloku? Ako Je celo kaj takega nemogoče, kakor je skupno izdajanje neodvisnega lista, kako naj pridemo do sporozuma v drngih še mnogo bolj kočljivih točkah. Ako »Slov. Narod« res misli iskreno, potem bi moral članek »Kuriozna kombinacija« ogorčeno odkloniti. Kurfozna kombinacija mu je namreč — sporazum med gori Imenovanimi štirimi naprednimi strankami. Kako si potem drzne oni isti »Slov. Narod« priporočati Samostojni kmetijski stranki, nal »e povrne v vrste JDS, češ, da Je vse . današnje napredne stranke, četudi so pro-gramatlčno ločene, mogoče spraviti pod en klobuk. Tako tepe sedanji »Slov. Narod« v »voii nedoslednosti samega sebe po zobeh, te čisto enostavnega razloga, ker m*!a-dinom, ki danes vladajo tudi v uredništvu »Slov Naroda«, v Tesnici ni za napredno fronto In za sporazum med naprednimi strankami. Oziroma jim je samo za tak napredni blok, ki bi oni v njem dominirali In ki bi služil nfihovim samopašnim namenom. Zato je bil ogenj v strehi, ko sta se btU ob občinskih volitvah ljubljanskih sporazumeli NNS In NSS v Jugoslovensko za-jednlco, ki bi bila sama preprečila klerlkal-no-komunistično večino na mestnem magistratu, da ni bilo sedanje vodstvo JDS vse svoje razpoložljive topove namerite — ne proti takozvani »Zvezt delovnega ljudstva«, — ampak proti Zajednid. Dr. Žerjav je tedaj izdal parolo, nal zmaga kdorkoli, samo ne — Zajednica. Zajednlca, ki sta Jo pod-ptraM SKS fn NRS, se Je na ta način morala boriti proti dvema frontama. Vzlic temu Je doserla častno število glasov, nad 1000 več nego JDS. Vse to Je uredništvu »Slov. Naroda« prav dobro mano, saj Je samo neštetokrat že o tem pisalo. Prav Isto doHvlja-mo sedaj ko so Ittrt napredne stranke storile smrten greh, da so se sporazumele med seboj — brez predhodnega pritrdila JDS. Jedva Je ta napredni blok še videti v nejasnih konturah, že je predmet besnih in ijutih napadov mladinskih listov. Za »Jutrom« caplja »Narod«, ki je čisto padel Iz svoje vloge oznanjevalca miru in sprave med strankami. In s takimi neiskrenimi ljudmi nal sklepamo pogodbe in pakte, tab’ neodkrltosrčni ljudje govore celo o fuziji naprednih strank z JDS. Ali gospoda še ni prišla do zavesti, zakaj Je nihče ne mara? REPERTOIR NARODNFGA GLEDALIŠČA ▼ Ljubljani. Drama: CetTtek 3. Jan.: »Golobček«. Izven. Petek 4. Jan.: »Mogočni prstan«. R. D. Opera: Četrtek 3. jan.: »Oosposvetskl sen«. Red E. Petek 4. Jan.: »Psoglavci«. Red C. — Premijera v drami. V četrtek dne 3. Januarja 1924 se vprizori v dramskem gledališču prvič Johna Gaiswothyja tragikomedija v treh dejanjih »Golobček«, ki se Stele za najboljše delo tega, že tudi pri nas po dobro uspeli drami »Borbi« znanega angleškega avtorja In velikega drama-*«a. Snov Je zajeta iz sedanjega življenja, ■podstavlja se nam družba prijateljev člo-if* ?• različna po svojih nazorih, sku- družbo izgubljenih. V glavnih nastopijo ga. Vera Danilova, ga. - peeBlan-shi ob£inski upravi. V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se bo obravnaval mestni proračun še v prvi polovici meseca decembra. Medtem so pa komunisti izstopili iz Zveze delovnega ljudstva in župan dr. Perič se do-sedaj še ni upal sklicati seje občinskega sveta. Tako je ostala ljubljanska občina brez proračuna za 1. 1924 in se ni niti sprejel proračunski provizorij. S tem je zavladalo v mestnem gospodarstvu ex Iex stanje. Vsi izdatki, katere napravlja mestna občina v novem letu, so nedopustni in prav tako ni nobene pravne upravičenosti, da mestna občina pobira davščine, katerih ni odobril občinski svet za novo gospodarsko leto. Komur je v Ljubljani predpisana ta ali ona mestna davščina, se prav lahko postavi na stališče, da ničesar ne plača. Ni sodišča, ki bd ga lahko prisililo v to. Teh nevzdržnih razmer mora biti takoj konec. Nepojmljivo se nam zdi, zakaj se ne skliče seje finančnega odseka, kjer bi se obravnaval proračun. Zadnji čas je že, da se večina izmota iz težav volitve odsekovega načelnika. Poleg tega je že tudi več kot mesec dni, odkar se je vršila javna občinska seja. Tudi ta se mora takoj sklicati. Značilno za ljubljanske občinske razmere je, da moramo na te samooteebi umljive zahteve še posebej opozarjati ljubljanskega župana. Gospod dr. Perič naj pomisli, da s svojim ravnanjem naravnost izziva intervencijo vlade. Če mu je količkaj pri srcu avtonomija mesta Ljubljane, potem naj nikar ne ustvarja možnosti, da bo pokrajinska uprava primorana, po svojih organih sestaviti mestni proračun. V interesu mestne avtonomije je, da se ob dvanajsti uri prepreči umekavanje pokrajinske uprave v občinske posle. . Prva številka *Narodnega Dnevnika« je biJa v javnosti najsimpatičneje sprejeta. V kolportaži, kot v trafikah je bilo povpraševanje po listu izredno veliko. 2e prvi dan se je oglasilo lepo število stalnih naročnikov, dokaz, da je ljudstvo komaj čakalo prilika, da se reši bankokratskega mladinskega dnevnega časopisja ter dobi izvenstramkarski list, ki bo objektivno poročaj o dnevnih dogodkih. Zlasti pa je vsa javnost simpatično pozdravila ton »Narodnega Dnevnika«, ki se tako prijetno razlikuje od pisave »Jutra«. Zainfimanje za »Narodni Dnevnik« je zlasti dvignila prostaška pisava »Jutra« in zato smatramo za našo dolžnost, da se »Jutru« za brezplačno reklamo iskreno zahvaljujemo. Da smo nezanimivi in dolgočasni piše »Jutro« in takoj za njim seveda »Slov. Narod«. Da Je to suha resnica, dokazuje najbolj dejstvo, da nam »Jutro« stalno posveča po dve koloni, Ali res nimajo »Jutrovcl« drugega posla, ko da se pečajo z »nezanimivostmi in dolgočasnostmi«? Današnji »Slovenski Narod« piše, da si je obdržal »Slov. Narod« slej ko prej svobodne roke nasproti vsem naprednim strujam. To je laž! Takoj po prodaji »Slov. Naroda« je izšla v njem notica o Hipotekarni banki, v kateri se je napadala SKS in pa Zveza slov. zadrug. Ko je bil potem »Slov. Narod« opozorjen, da je ta notica lažniva, ni »Slov. Narod« popravil svoje laži. Potem je bil nato poslan »Slov. Narodu« uraden popravek od Zveze slov. zadrug, toda tudi tega ni priobčil »Slov. Narod«. Stvar je zato danes pred sodiščem, In ker je bilo v Isti stvari »Jutro« že obsojeno, bo obsojen' tudi »Slov. Narod«. Stvar je namreč v tem, da »Slov. Narod« ne sme poročati o Hipotekarni banki objektivno, ker bi potem moral nastopiti proti Interesom gospoda Praprotnika. Kakor zapoveduje ta, tako mora pisati »Slov. Narod«. Takšna je resnica! — »Jutro« In napredni blok na deželi. Nedeljsko »Jutro« piše med političnimi beležkami sledeče: »Kar se je pod geslom naprednega bloka doseglo zadnie mesece, zlasti na de^H, je v srce veselilo vsakega naprednega aovoka. Kjer je blok vodila JDS. povsod so bili uspehi krasni. Videlo se le v stvari sistem In delo...« Pisec hn« najbrže pred očmi razmere v Kranlu, kjer je, kakor se nam poroča, demokratska večina občinskega odbora, pri zadnji seji dne 28. dec., Izvolila mesto odstoplvšega radikala g. mag. pharm. Savnika za občinskega svetovalca enega nalboll Izrazitih pristašev SLS, To je res krasen uspeh, ki mora v srce veseliti vsakega naprednega Človeka. Da, da, v ustvarjanju naprednega bloka na deželi se pri demokratih vidi — sistem in delol . — Iz Lesec nam pišejo: Na nesramen napad demokratske domovine na poslanca Puclja odgovarjajo zavedni Le-ščanl, ki le predobro poznajo poštenost poslanca Puclja, na tale način Danes so odšle upravnlštvu »Slovenskega Naroda« ht »Domovine« dopisnice s sledečo vsebtno: Z novim letom odpovedujemo Val Itst, pa čeprav smo bili dolgoletni naročniki Sled« podpisi, med njfcnl tudi oni iopana v Lescah. Obenem pa pozMfamo zavedni Laščani vse, katerim Je čast in poštenje kolikor na srcu, da store Uto. Na glas p« povemo todl tole. Prav nič se ne sramujemo. Se fD se tovarIM kmetske mleli pridružili zaffovomflooin poltene portMke votL «. Tavtarfck Is h m |ri Mm pote« te* mr Ljubljana), 2. januarja 1924. rodni socialisti, kateri so svoj čas na nelep način odbili mladinski generali, je tudi v redu. Roko v roki se bomo vsi borili proti zagrebški štacuni, ki kupuje v Ljubljani časopise. — Silvestrov večer. Kakor vsako leto, tako so se vršile tudi letos na Silvestrovo večje in manjše prireditve, kjer so ljudje zaključevali staro in začenjali novo leto. Ljubljanski hoteli, gostilne in kavarne so se napolnile že v prvih večernih urah in vztrajale pri tem nekatere celo do zjutraj. V Narodnem domu je v telovadnioi priredil Sokol I svojo prireditev, katero ie posetilo toliko obiskovalcev, da je zmanjkalo prostora in so se mnogi morali vrniti, seveda ne domov, odšli so drugam. V veliki dvorani Narodnega doma je zbral svoje prijatelje »Ljubljanski Zvon«, v restavraciji »Češka obec« in v areni »Orjuna«. Pevsko društvo »Ljubljana« je zapelo staremu letu v slovo in novemu v pozdrav v veliki dvorani hotela »Union«. Društvo »Soča« je združilo svoje Primorce in njihove prijatelje v hotelu »Tivoli«. Zidarsko in tesarsko društvo se je ta večei sestalo pri »Levu«. Na sporedu so bile razne akademije, zabavne točke, povsod pa se je slavnost končala s plesom. Tudi gostilne so bile večinoma odprte, kljub temu, da so se gostilničarji nekoliko pomišlja!! plačati razne, res precej visoke pristojbine, ld jih zahteva podaljšanje policijske ure. — Invalidski odsek oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani se preseli s 1. januarjem 1924 iz šentpeter-ske vojašnice v palačo pokrajinske uprave, II. nadstropje. Vse prošnje v invalidskih zadevali so odslej oddajati v splošnem vložišču oddelka za socialno politiko v II. nadstropju palače pokrajinske uprave, vrata 17. Sci-zdravnik dr. Allnaf ostane še nada-11 e v šentpeterski vojašnici ter sprejema invalide v invalidnem domu ob delavnikih od 9 l/. do 10 */„ ure, kjer naj se invalidi neposredno zglašajo. — Kranj. — Mestna občina je sklenila kupiti doprsni kip kralja Aleksandra, ki ga ie izvršil naš umetnik g. Kos. Kip je bil svoječasno razstavljen v Ljubljani in Je lepo umetniško delo. — Dijaška kuhinia »Domovina« prosi vsa človekoljubna srca, da bi se blagovolila spomniti za Novo leto stradajočega srednješolskega dliaštva. V pre šnlih letih ie veliko premožnih rodbin dalalo ne samo denarne podpore dijaškim podpornim društvom, marveč je tudi Imelo po enega ali več dijakov na brezplačni hrani. Zadnja lepa človekoljubna navada je od voine sem skoro popolnoma prenehala, zato pa upamo, da bodo tem številnejše In izdatnejše denarne podpore dijaški kuhinji »Domovine«. Nad 150.000 Din bo veljala letos di!a-ška kuhinja »Domovino« in zato prosimo, da naše pmšnie ne prezrete. — Odpuščeni slovenski sodnik! na Primorskem. Kakor poročajo z Goriškega, je italijanska vlada samo na Goriškem odpustila 11 sodnikov, med niiml nadsvet-nika Rutarja, svetnike Mašera, Vidmarja, Koršiča, Miliča in sodnika Breliha. — Znižana kazen za atentatorla Rajiča. Atentator Raiič, ki le, kakor znano, zvršil napad na min. predsednika g. Pa-šiča, se je po svojem zastopniku pritožil pri kasacijskem sodišču zaradi previsoke odmere kazni. Kasaclisko sodišče je tej pritožbi ugodilo in znižalo Rajiču kazen od 20 na 18 let težke ječe. — Ob novem letu UTedi vsaka gospodinja na novo vse svoje gospodarstvo. Gospodinja, ki redno zabeležule vsak izdatek v troškovnlk Gospodinjskega koledarja Ju-goslov. Matice, bo to z uspehom storila, ker JI bo troškovnlk natančno pokazal, kje da more kaj prištedlti. Zato bo vsaka dobra gospod'tila nabav«« < Gospodlnlski koledar Jugostovenske Matice, v katerem najde tudi sicer drasocene podatke o gospodinjstvu. Koledar velja za člane 15, za nečane pa 18 dinarjev. Naroča se v Matični knjigami. Kongresni trg, ali pa v pisarni Ju8o*tovenske Matice, Pred škofijo 21/1, — In*. AL Hrovat & Ing. Alb. Černe sporočata, da sta s 1. lan. t 1. ločila pisarno in podjetje In poslujeta od tega dne ločeno vsak za se. — Pisarna Ing. Alojz Hrovat se nahaja še dalje na Krekovem trgu štv. 10/1. nadstropje, kjer ostane do nadaljnega tudi pisarna ing. Alb. Černe. — Poštna zveza v severni Dalmaciji. Ker je v Liki zapadel zeo visok sneg, je poštna zveza s severno Dalmacijo prekinjena. Poštno zvezo po teh krajih oskrbujejo zdaj parniki in sicer ob nedeljah In četrtkih preko Bakra, druge dneve pa čez Met-kovlč. — Orljent Ekspresa Je do smrt! povozil pri Cernomercu neko Rozo Majerič. Policija je takoj uvedla preiskavo in dognala, da je bila žena sama kriva svoje smrti, ker se kljub opnzorilu železničarjev, ki so bili na progi, ni umaknila s proge In Je neposlušnost plačala s smrtjo. — Viharji na Jadranu. Kakor poročajo Iz Splita, je vladal zadnie dni decembra In na Novega leta dan po Jadranskem morju silen vihar, ki je ogrožal Imetje In življenje mornarjev in pristanišč. V Splitu so se vsled viharja potrgale verige, s katerimi je bil privezan neki parnik družbe Matijevič, in le z velikim naporom se je mornarjem posrečilo, da niso valovi parnika razbili ob obali. Pri Troglru so valovi odtrgali neki manjši parnik in ga odnesli na odprto morje. V Splitu le vihar podiral dimnike, metal opeko s strehe In poškodoval tudi veliko število oken. — Orožniki r boju * roparfl v črni *orl Ministrstvo za notranje zadeve Je razpisalo nedavno visoke nagrade na glave najbolj znanih ln predrznih odmetnikov v črni god. Dne 28. m. m. Je bilo orožnikom v Krkslču javljeno, da se nahajajo odmet-nlkl, 11 po števHu, v vasi Rubeži Orožniki so hišo obkolili In po štirtamem bo|u postrelili vse roparje, med njimi tudi brata Ra9popwič, na kolih glave Je bila razpisana nagrada po 100 tisoč dinarjev. — Novi mostovi Ce* Donavo. Ministrstvo lavnih del je v sporazumu s promeL nlm ministrstvom odredilo, da se tačne takoj s predpripravami za zgraditev mostov čez Donavo pri Smederevu ta Pančevu. — UčUa za srednfe iole. Prosvetno ministrstvo Je naročilo večjo množino učil sa liriko In kemijo. Kakor hitro bo pollljatev dospela, bo ministrstvo rasdeiio bOU srednjim lolam po eetl kril jev tat — Samomor 17-let«. Milic«. V Zagrebu se )e vrgla pod tramvaj 17-letaa Bartolec. Kok, » f pr3lo hrb£ moo tn Jo tnal drugače razmesarila bo vtem telesu. Pri njej so »UU^SnoTkl £ Pfe svojemu ljubimcu hi v katerem ome-ate. te mora v smrt ta mum tetetet km jo je mati zmerjala s prostitutko, ko se je na Silvestrovo pozno v noči vrnila domov. Policija je zaslišala mater in brata mlade samomorilke, ki sta izpovedala, da je bila vedno neubogljiva in nepokorna napram svoji materi. Na Silvestrov večer je odšla ob 10. uri zvečsr v neko gostilno in se povrnila šele ob 5. uri zjutraj in začela opravljati svoje vsakdanje posle. Ko ji Je mati napravila preccj ostro pridigo, je odšla ob 7. uri zjutraj od doma in na UM zvršila svoje zadnie dejan e. — Ukradeno kolo. Kolo, znamke »Es-ka«, črr.o pleskano, prednii plašč bel, nov, zadnji črn, je bilo ukradeno tnizarskema pomočniku Ivanu Šušteršiču iz Vižmarjev pri Št. Vidu. Kolo je vredno 1250 Din. — Tatvine je sumljiv neki 35—40 let star moški, katerega so omenjenega dne vIdeB, da se js potikal po Žt. Vidu. — Vlom v Št. Vidu. V neči na 25. dec so vlomili neznani tatovi v skladišče železniške postaje v Vižmarjih in odnesli 2 zaboja masti za čevlje in 5 1 antracen črnila. Tatovi so odnesli zaboja kakih 1000 korakov daleč na polje, ju tam razbili la vsebino odnesli s seboj. Škoda znaia 1000 dinarjev. — Tatvina v Stari vasi. V Stari vasi je ukradel neki neznan moški Antonu Štefančiču črno obleko, vredno 1500 Din. — Popravek. Novoletni oglas urarske tvrdke I. Pakiž bi se moral pravilno glasiti sledeče: Ivan Pakiž, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino. Ljubljana, Stari trg, št. 20. — Smrt v Donavi. Na Božič so se hoteli 3 delavci monopalskega skladišča v Novem Sadu popeljati po Donavi. Ker pa eden od njih ni znal veslati, je voda zae nesla čoln v neki vrtinec, ki ie pogoltnil vse 3 delavce s čolnom vred. Njihovih trupel še niso našli. — Tihotapci v Velikem IJečkereku. V Velikem Bečkereku so odkrili organi obmejne straže večjo tihotapsko družbo, ki je tihotapila različno blago v Romunko, med drugim zlasti zlato in srebro. Cela družba je že pod ključem in je izpovedala, da so jim omogočali tihotapljenje nekateri organi naše in romunske obme;ne straže, in da so tako celo z vozovi hodili čez mejo. — Znova prepovedana adventistlčna propaganda. Ministrstvo za vere Je prepovedalo zadnje dni v naši državi adven-tistično sekto, ker ta verska sekta po ustavi v naši državi ni priznana. Adventistov ie le nekaj tisoč In sicer se nahajajo v okolici Beograda in Novega Sada. —• Roparska družba v Vojvodini prijeta. Orožniki v Čemi so aretirali dobro organizirano roparsko družbo, ki je ogrožala varnost življenia in imetja prebivalcev po vsei Vojvodini in pogosto delala tudi svoje ekskurziie v Slavonijo. Vodja te tolpe je bil umirovljeni orožnik Marko Drezgič. N:egova desna roka pa je bil n’e-gnv brat Nikola. Aretiranih j« večje število roparjev, med njimi tudi nekaj vojnih beguncev. Ta družba je umorila in oropala tudi nadgozdaria Pirkmaierja, katerega žena se še zdravi v bolnici v Osieku. Pri vsakem aretirancu so našli cel arsenal raznega vlomilnega orodia, orožje, munl-ciio, mnogo obleke, uniform in velikanske množine ukradenega denarla. Več oškodovanih strank je roparie spoznalo. Največ roparskih napadov so Izvedli v okolici Osjeka. Preiskava se še nadalluje. — Ponesrečil se Je v Zagrebu Jurij Svolšek, železničar v Sisku, doma Iz škofje Loke. Padel Je na kup drv in pri tem za-dobil težke poškodbe na očesu, da so ga morali prepeljati v zakladno bolnišnico. — Prefriganega goUtila Je prijela zadnje dni beograjska policija v osebi Veljko Mflačiča. slušatelja prava. Milačlč le služii v letih 1919 In 1920 kot administrativni poročnik v Slavonskem Brodu, kjer so ga pa vsled nepoštenosti kmalu odpustili In Je Izgubil tudi svoj čin v armadi. Nato se Je vpisal na Juridlčno fakulteto v Beogradu. Ker mu le pa manjkalo denarja, si je Izbrai več neprevidnih žrtev tn Hh ogoljufal za velike vsote, ki skupaj presegajo več deset tisoč dinarjev. Neki vdovi Je obljubil, -da JI bo IzposlovaJ tobačno trafiko hi pri tem mu Je dala lahkoverna ženica 3000 dinarjev za kolke. Nekemu orožniku le obljubil stanovanje In dobil od njega 3500 Din. Ko »e le Izvedelo za njegovo aretacijo, so začele kar deževati razne prijave nedovoljenih delanj, Id gredo vsa na njegov račun. Iztočili so ga sodišču. — Članom In namestnikom cenilne komisije za dohodnino okraja Ljubljana -r-mesto, ki so bili Izvoljeni oziroma Izžrebft* bani, poteče funkcijska doba 31. decembrtf 1923. Natančneje na oklicu na mestni uradni deski. — Povratek Rusov v domovino. Po statističnih podatkih, ki Jih Je Izdalo ministrstvo notranjih del, je odpotovalo minulega leta iz naše države 5000 niških beguncev v svojo domovino. Največ se Jih Je vrnilo v mesecih avgust, september in oktober. Vsi so se povrnili čez Romunijo ln BeS'-arabijo. — 1! POZORU — I! POZORU Kino »IDEAL« predvaja od četrtka 3. Janu« arja do vštevš! nedelje 6. Januarja 1924 velepomembni propagandni film »Z OGNJEM IN MEČEM«. Spljonska lju-bavna drama Izza časa svetovne vojhe, spisana po Leonu Perč. Ta velikanski film, s sodelovanjem vse zavezniške armade z nad 100.000 mož, zračno eskadriljo In številno vojno mornarico, v katerem sodeluje tudi bivši predsednik ameriške države Wllson, mar-ial Foche od francoske vojske, general Pershln* od angleške vojske ln general Dlaz. je najboljši Izmed vseh vojnih filmov ln najlepši spomin na grozote vojne. Krasni naravni posnetki z bojišča ln vojne same. tako da se film lahko imenuje vrhunec filmske umetnosti. Glavno vlogo Terete Ver-nouil ln prlnceze Sonje Igra krasotica Dolores KasinellL Vsebina filma ozna- bi razkriva poleg ljubavnlh potez tudi Isti Čas razpaseno špijonažo ln sredstva, katera so se uporabljala proti njej. tako da drama skozi In skozi fascinira gledalca ln napravi na njega globok uti* o takrat vršečih se bnjlh v v»eh načinih. Poaebno zanimivo le po-Mh«i ta ofldr)* kakor tadl Inteligentno moštvo. Podjetje poaet tega Ulma pri* porote slav—m občinstva mimo a pola« HTNtJit 4a hoda muk obiskoval#« v—»tnaatoe m dovoljen. Pričetek predate* la vatognt— ahifailna. ŽELEZNIŠKA ZVEZA SUŠAK-MAR-T1NŠCICA—BAKAR. Iz SuSaka se nam poroča, da se snu-}e zveza Sušaka z Martinščico. V Mar-tinščici rvaj se zgradi luka, ki nam je toliko nujna. Iz Martinščice pa je pot pod zemljo le kratka do Bakra, kjer imamo dovolj prostora za nadaljnje pristaniške naprave. — Vsekakor je ta v najnovejšem času propagirana zveza Su-šak—Martinščica—Dakar mnogo prak-tičnejša od namerovane železnice (vzpenjače) od obstoječe postaje Dakar do mesta — luke Dakar. — Smrt hčere skladatelja »Kde domov mul?« V Gradcu le umrla 92letna Josiplna Helly, hči češkega sk'adntel)a Prantlška Jana Skroupa, ki je postal znamenit po skladbi pesmi »Kde domov muj«. sedanje češkoslovaške državne himne. Celjski drobil. Razstava umetniškega kluba »Vesna« Iz Ljubljane le otvorjen« In pristopna v»ak dan rbčinstvu v dvorani Mestne hranilnice na Krekovetn trgu. — Razgledni stolp na Tvrstu, najvlšiem hribu v celjski okolici te bil v le precej deso’arnein Manni ter s« )t ob priliki zadnle zimske burje podrl. Stolp |e med vojno zgradila avstrijska vojaška oblast kot opazovališče proti Italijanskim letalom — Svetosavska proslava. Cellska srbska pravoslavna crkvena občina priredi v dneh 26. In 27. januarja 1924 »Svetosavsko besedo«, 26. januarla zvečer bo v veliki dvorani »Uniona« slavnostni koncert z igro, 27. januarla dopoldne ob II. url pa v Narodnem domu proslava sv. Save z blagoslavljati em vode In sečenjem kolača. — Smrtnn kosa. V celjski bolnici je umrl trgovec In posestnik Iz Mozirja g. Prane Žuža v 61. letu starosti. — Celjski Nemci so do pozne futranle ure novoletnega lutra nemoteno proslavila!! svo) »Sllvesterfeler« v »Unionu«. Baje so se, kakor čujen o, tega »Sil-vesterfelerla« v posmeh Slovencem In prireditvi sokolskega Silvestrovega večera v Narodnem domu, udeležile tudi civilne In vojaške osebe, katere bi najmanj spadale na nemške Izzivalne prireditve. Pa naj še kdo reče, da se našltn Švabom godi pri nas krivica. — Silvestrov večer, katerega je priredil celjski Sokol v Narodnem domu, je Izborno uspel In le sokolskemu društvu gotovo prinesel lep gmoten In moralen uspeh. — Statistika liud-skega gibanja v celjski župniji v letu 1923. Rojenih je bilo ^27. In sicer 229 dečkov in 198 deklic; poročenih 191 parov; umrlo le 443 oseb. In sicer 262 moških In 181 žensk. — Mariborske vesti. O stani ti na-1 e z 111 v I h bolezni v mestnem okolišu za čas od 23. do 29. decembra 1923 le Izdal mestni fizikat nastopno poročilo: Skrla-tinka, prejšnji 7, novi 3, ostane 10; davica. prejšnji I, ozdravljen 1; ošpice, prejšnli 3. ozdravljen 1, ostaneta 2 slučaja. — Vsled znanega napada na veliko Gbtzovo dvorano, pri katerem )e bio razbito dvoje vrat in veliko število šip, |e tvrdka G5t z odpovedala nadaljnjo oddajo dvorane vsem društvom, ki so se je nameravali poslužit! za svoje prireditve in sklenila, da dvorano vnaorej uporablja kot skladišče. — Proslava Silvestrovega večera le bita v Mariboru dokaj živahna. Sokol Je priredil krasno uspeli zabavn: večer v Narodnem domu socijalistl v Ljudskem domu in v Oambrlnovi dvorani. Nič manj pa večera niso proslavil tudi v drugih javn'h lokalih, med katerimi je bila glede ilvlhnosti gotovo na prvem mestu Velka kavarna. Po cc'stah |e vladal-, do ranih jutranlih ur petje hi razposajenost poznih, oziroma ranih gostov, ki so se v veselem razpoloženju gugali na svoje domove. Varnostna oblast je to noč zatisnila oči in tako Je šlo brez večje nesreče ter na hotelu »Graf« (policijski zapori) ni blo izrednega navala. — Nemški buršakl so nameravali prirediti v Mariboru svoj ples. Ker pollcllska oblast plesa ni dovolila, »o se buršakl pritožil proti te) odločbi. Njihov priziv pa je višja Inštanca odbila In prepoved prireditve potrdila. — Dne la. januarla se prične v tukajšnjem dekliškem zave«’ ! »Vesna« trimesečni večerni kuhar- * a f t e č a J. Prijave sprejema vodstvo do JA t. m. — V torek dne L t. m. Je bila zaključena v Kazini prirejena kolektivna A^zs,iva akademskega slikarja Attte T r s t e tt j a k a." Spošna kakor tudi strokovna sodba o njegovih delih |e jako Ppvoljna in bi bil obisk občinstva lahko še mnogo obilnejši. Prodanih Je bilo več slik. Talentiranemu umetniku je želeti, da njegova dosedanja vztrajnost in krepka volja pripomoreta premagati vse težkoče, ki se »n stavljajo na njegovi vzvišeni a naporni nadaljnji poti. — Ljuhllansk! akademski slikar Fran Sterle Je danes dovršil Izborno uspeH Portret generala Maistra. — Delavec Mihael Staudecker le prve dni avgusta 1923 v popoldanskih urah prišel k okrajnemu zdravniku dr Morocuttiju v St. JU in ga prosil za potrdilo, s katerim bl njegova šena. ki Je porodila, dobila podporo. Zdravnik je moža opozoril, da niso uradne ure tn da se mora še-le uverltL ali le žena upravičena preleti pod pom no. Vsled tega Staudecker razburil In o z m e r I a I V !>es?daml: »Svinja, lopov, tonlederec« Standeckerla je zaradi te ža-#tv* obsodilo okrožno sodišče na 48 ur zapora In na plačilo sodnih stroškov. , P,uJske vesti. V novoletni noči so iSleS."”?3?,1 storJlcl v d r" v Pl*arno železniške sekcije v Ptuju, vlomili v miz- .Y kat®r< so »e nahajali večll zneski Jn c, ,‘ki!£n? ,Cez 48 t,so* dinarjev. De-fufV J® . določen za Izplačilo delavstva. »L iLh,z*devnlm Predpisom kot istega dne bfa JSm l t, nlJ>iJ 'zm*en kolodvorski la hni I,.*«'’8 ’ V Zvezl * Ivino ie bila aretirana ena oseba. Uvedena le Rblas.t* “P8*0- da bo storilce mogoče že v kratkem Izsledili. r6*1®"® Pl°*če na DonavL Na Silve-ttrovo Je priplavala po Donavi proti Nove- « . «!kš v,i!i * množlna ledenih plošč, ld »s takšno stip zadele v vlačHce, da so se rrvl potrgate In so plošče s vlačilci vred naprej Vlačilce so rabili pri gra- M rncs,u- ° "<=- J* J®ko| obveščena komanda me- m JfU* ^P®*18!* oddelek pljonirjev *. Ledene plošče so razrušile že «• «JSL 0 v«m«8! In povzro- ča M"®*) za več milijonov dinarjev k Popravita ta bojem praznik« 53!etna vdova Julija Bako . t*j i *** °*}eku- s,ar* vdova Je žive!« hnii .J nek'm 30ietnlm ljubimcem v »0 ,et sta ,e dobro izumela. Ko j« pa zadnje dve leti Ivan **« »voli stari prigovarjati, naj mu a®4** dal Premoženj*. mu U ni hotela um diti in začeli so se vsakodnevni prepiri, dokler ni dan pred Božičem vdova moža napadla, ko je spal, in ga s sekiro razsekala na drobne kosce. Ko 'je drugi dan sestra umorjenega vdovo vprašala, Irje ie njen brat, ji je šla ta h'adn-okrvno pokazat razsekane ostanke, nato pa se je takoj sama javila oblastem. Šport. S. K. ILIRIJA V PRETEKLEM LETU. (Nadaljevanje.) G. Betetto poroča v poročilu nog. sekcije, ki Izkazuje v športnem oziru ugodno bilanco, dasi pretečena sezona ni povsem zadovoljila niti kluba, niti širše javnosti. Moštvo je bilo zelo nestanovitno. Po lepih začetnih uspehih nad V. S. V. Beljak s 13 ; 3 in 7 : 1. Haiku 1 : 2, Milnchen 1860 1 : 1, 1 : 2, je moštvo popuščalo ter bilo poraženo od Primorja z 1 : 0. Od tu le šlo zopet navzgor In potem beleži klub zopet lepe rezultate. Na Haškovem turnirju v Zagrebu proti Hajduku 2 : 3, v Ljubljani proti Concordiji 1 : 2, Vardar, Beograd 5 : 1 ter 1 : 2 proti Gradjanskemu. Od tekem proti graškemu Sturmu je moštvo zopet nazado. valo In v finalu sezone beleži Ilirija poraz po Mariborskem Rapidu. V prvenstvu sl le klub kar naislgurneje priboril prvenstvo Slovenie In sicer že tretiič. Ugledi na bodočo sezono so najlepši, posebno pa z ozirom na pridobitev znanega dunajskega Igralca, ki bo vodi! treninge za I. moštvo. V poročilu lahkoatletske sekcije kon-statira g. Vidmajer njeno nazadovanje. Upa, da se to popravi. Sekcija šteje 23 aktivnih članov, od katerih se je 15 udeleži’« 7 tekmovanj, ki so dosegli 5 prvih, 8 drugih in 6 tretjih mest. V lahkoatletskem prvenstvu je klub zasedel tretje mesto s 39 točkami. Plavalna sekcija beleži v pričetku pretekle sezone v svoji sredi doka) veliko krizo, ki se je končala šele. ko Je prevzel načelstvo sekcije in treninge pavačev g. G. Appei Od tedaj beleži sekclla tudi prav lepe uspehe. Sekcija šteje 46 članov, od katerih so se udeležili nekateri štirih prireditev in sicer plavalne tekme SK Primorja, LSK prven tekme ZPP na Sušaku in mednarodne tekme Haška v Zagrebu ter dosegli skupno 12 prvih, 19 drugih. 14 tretiih in 1 četrto mesto. Večji napredek sekcije le oviralo pomanjkanje lastnega plavalnega prostora. Damska sekcija šteje 16 aktivnih članic ter zaznamuje koncem sezone skoraj največji napredek. Sekcija goji lahkoafeti-ko In rokomet. V lahkoatlctikl si je priborila prvenstvo Slovenije s 55 točkami ter 5 prvih, 5 drugih in 6 tretiih mest. Rokometnih tekem le odierala 12; od teh 10 prila-teliskih in 2 mednarodni proti praški Slavij!. Zmacala |e v 7, Izgu-hila pa v 5 tekmah ter dosegla skore 63:53 v svojo korist. Smuška sekcija šteje 30 članov ter je napram lanskemu številu (75) zelo padla. V teku sezone je sekcija morala vsled neugodnih vremenskih razmer omeiltl svoje delovanie, vsled česar so začetniki zgubili voljo In število članstva se je skrčilo. — Sekcija je napravila 15 skupolh In dobro obiskanih Izletov. Smuške tekme za prvenstvo Jugoslavlie se je sekeba udeležila s 17 člani In članicami. Medtem ko so se člani slabo obnesli, si le priborila gdč. Se-petavec damsko smuško prvenstvo Jugoslavije, a ostale članice so zasedle 3. In 4. mesto. Sankaški odsek vsled slabe zime ni deloval. Delovanje drsalne sekeffe |e bilo v pretekli sezoni dokal klavrno. Kljub temu, da je Imela sekclla na razpolago novozgrajeno drsališče, ki ga Je stavila na razpolago uprava klubovth Igrišč, |e bilo zanl-manle s strani članstva za to panogo jako minimalno. Število članov sc je tekom sezone skrčilo od 80 na celih 6. Vršila se le samo ena drsalna tekma In sicer na terl torllu In v sporazumu z JZSS ter na Inči latlvo g. d*. Fuchsa, ki |e tudi poklonil prehodno dnrllb za umetno drsanle. Darilo dr Fuchsa sl je priboril za klub g. V. Vodišek. Tenls-sekcFa štele 80 članov, ki so kazali v početku sezone za to panogo športa Izredno veliko zanimanje, a so tekom leta precei popustili. Sekclla Ima na razpolago 4 dobro urejene prostore. Tenis prostori so se otvorlli z medklubskim turnirjem Hašk-lllrlla, ki |e bil skrbno aranžiran. — Interne ktnbove tekme v mesecu julllu še le udeležila večina članstva. Sekclla |e organizirala turnir za prvenstvo Slovenile, ki se |e vršil ob slabi konkurenci. V turnirju za prvenstvo Jugoslavlie v Zagrebu sl le gdč. Kos'erleva priborila ob hudi mednarodni konkurenci 3. mesto. Pri volitvah, ki so sledile referatom načelnikov posameznih sekcM. )e bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik J. Goreč, I. podpreds. Inšp. Negovetič, II. podpreds. rev. Slrcell Anton. 1. talnlk Jerali, ||. tajnik Komar, I. blagalnik Rabič, II. blag. Logar, odborniki: Betetto, Bloudek, J. Poga. čar, Zorman. Baltazar, dr. Mayer, dr. Majcen in Sever. Za načelnike sekcij so bili Izvolienl: nogometna: Negovetič: lahko- atletska: Vldmaler: plavalna: Apel; tenis: prof. Seunlg; damska: Baltazar: smuška: Vrančtč: drsalna: Vodišek. — Revlzorll: Bežek, Učak. A. Tavčar. Khibovo razsodišče: dr. Demšar, dr. B. Senekovič, Va-lašek, dr. Pretnar, dr. Praunsels. Uprava Igrišč: Goreč, Inž., Treo, Sbrizaj, Beltram. S. K. Illrlll, ki le tudi v preteklem letu pokazala v splošnem lep napredek ter t tem mnogo pripomogla k nadnllnemu raz-volu našega mladega slovenskega športa, častltamo tudi ml k doseženim uspehom ter želimo tudi v nadaljnem udejstvovanju na zelenem polju mnogo uspeha! Useda franc« IZJAVA. Cellska »Nova Doba« od 30. decembra 1923 donaša članek pod naslovom; »Nekaj, o čemuT tudi ml ne bomo mogli molčati«, v katerem med raznovrstnim pretenjem, pri čemer se gospod pisec tega članka sklicuje na svo) nacfjonallzem, vzrastel na vročih tleh tega mesta. Izjavlja, da je natančno poučen o delovanju celjske Org. jugosl. na-cljonadsto.v, katera W po njegovem mišljenju delala nasllstvo nad zaslužnimi narodnimi ljudmi. Oni da ne bodo nikomur dovolili čez poedlne osebe Izrekati bale neosno-vane obsodbe ter da dvomi o nadstrankar-stvu cellske Orjune. Ker želim gospodu Piscu tega članka dokazati to, kar ve vsa javnost, vabim ga tem potem, da Izvoli v Istem časopisu objaviti »voj popolni naslov, da morem tudi njega prepričati o ne-pristranostl, nadstrankarstvu in poštenem delovanju celjska Organizacije Jugosl. nacionalistov, Bolo Trlpalo, geometer, predsednik Org. Jugosl. nacionalistov * Kakor vse kaže, pričakujejo v mednarodnih finančnih krogih, da se bo zmanjšala kupna moč francoskega franka. Tako bi se namreč moglo raz lagati silno padanje franka, ki je vzbujalo zadnji čas pozornost Jjoramh krogov. Kvantitetna teorija o denarju se bo zopet izkazala za pravilno. Obtok bankovcev v Franciji, ki je znašal pred vojno približno 6 milijard zlatih fran kov, je silno narastel že leta 1914. Danes dosega ta obtok nekako 37 milijard zlatih frankov, vendar dosedaj še ni škodoval franku, ker je imela Francija krito skoro tri četrtine svojega obtoka bankovcev s kovinsko podlago, ki zma-ša približno 4 milijarde zlatih frankov. Blagovne cene v Franciji so se dvignile nekako za 20 odstotkov, vrednost denarja, ki je v prometu, pa za 100 odstotkov. Radi tega je pričakovati v Franciji porasta blagovnih cen, kakor hitro bodo skušali imejitelji frankov iste vložiti v blago. Porast cen bi pomenil zmanjšanje kupne močj franka in zdi se, kakor omenjeno, da se hoče zavarovati mednarodna špekulacija že sedaj za ta slučaj, radi česar je nastala baisse franka. Poleg tega obstoja še druga činje-nica, ki bi mogla tudi povzročiti, oziroma pospešiti padec franka. Dasirav-no namreč Francija ni vodila take inflacijske politike, kakor n. pr. Nemčija, vendar je storila tudi ona nekaj, kar bi mogli imenovati inflacijo. Svoje ogromne izdatke je namreč krila z notranjimi posojili, ki dosegajo že prav reprezentativno vsoto 360 milijard francoskih frankov. Obrestovanje notranjega francoskega dolga pogoltne že sedaj dve tretjin; normalnih državnih dohodkov. Zato tudi ne pomeni veliko, če ie Fran-cija zmanjšala direktni dolg pri francoski Narodni banki od 27 na 23 milijard, ko pa rastejo na drugi strani z notranjimi posojili njene obveznosti, ki so še težavnejše kakor njen dolg pri Narodni banki. Danes mora plačevat! Frandja domačim in tujim upnikom skoro toliko, kolikor znašajo njeni proračunski dohodki. Težko vprašanje je pred vsem francoski dolg Ameriki, ki znaša cehih 16 milijard dolarjev. Za kritje vseh svojih obveznosti bo Francija zelo težko našla kritje. Davčni vijak je navit že ze'o močno, zato veliko več od njega ni pričakovati. Ogromni izdatki ki jih ima Franoija za obnovo porušenih pokrajin, njen položaj skoroda ogrožajo, posebno še, ker za te Izdatke ni drugega kritja kakor nemške reparacije, kl pa so zelo negotova stvar. Deloma se je sedaj vprašanje reparacij Izboljšalo, toda definitivne gotovosti še tudi sedanja r>ogaJanja ne nudijo. Kljub temu pa dopuščajo upanje, da bo tudi padanje franka v doglednem času ponehalo in da ho sledila stabilizacija. To potrjuje tudi dejstvo, da Ima francoska Industrija izredno močno stališče In da ima vse predpogoje, da ji ta svo položaj še učvrsti. Francoska konkurenca že dolgo časa tolče angleško; s pomočjo cenenega ruhrskega premaga pa se bo njena konkurenčna sposobnbst še bolj učvrstila ter bo postala francoska industrija nevaren tekmec tudi drugim industrijam. Padanje franka v Franciji dosedaj ni povzročilo nobone panike. Zdi set da ima prebivalstvo v svoj novec še vedno veliko zaupanje. Ce bo tudi pri tem ostalo, potem je izključena za frank vsaka katastrofa ter bo ostalo'sedanje kolebanje franka le ponesrečen poizkus mednarodne šj>ekulacije. Kampanja proti »Jadranski banki«. Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Samouprava« članek v katerem ostro obsoja napade plačane demokratske žurnallstike proti »Jadranski banki«. »Samouprava« piše, da priobčujejo nekateri Ihti brez vsake odgovornosti naj-hujše klevete, podtikajo najliujše stvari In tako s svojim plsanlem vbrizgavajo strupene bacile v razpoloženje naroda. — Najsramotnelle deluje v tej smeri ljubllansko »Jutro«, organ g. žerjava, vzdrževan, kakor doznavamo, od »Slavenske banke«. Dan na dan priobčuje neresnične In tendenciozne vesti o stanju v »Jadranski banki« ter na ta način skuša Škodovati temu našemu naluglednejšemu denarnemu zavodu. Radi teh stalnih ki organiziranih napadov je zaprosil upravni svet »Jadranske banke* Narodno banko, da se natančno In podrobno pregleda delovanie hrt celokupno stanie »Jadranske banke«. Zaprošeni pregled Je bil Izvršen ter je bl’o ugotovljeno da Je celotna delniška glavnica 60 milijonov dinarjev popolnoma In efektivno vplačana, da ima banka varne rezerve, da je vodila »Jadranska banka« vse bančne posle, zlasti devizne, popolnoma pravilno Itd. Kakor |e torej razvidno, je stanje »Jadranske banke« popolnoma drugačno, kakor pa pišejo »Jutro« bi ostali demokratski listi. Ta kampanja proti »Jadranski banki« ima tudi političen značaj. Vemo, da se to vrši z načrtom, da »e oslabi naše gospodarsko življenje In ta peklenski načrt podpirajo gg Žerjav In tovariši mogoče tudi nevede. Oni vidijo v »Jadranski banki« zavod. kl stoji blizu radikalom, bi sipajo zato ves ogenj svojih napadov nanjo. Ker Imajo take stvari tudi močnelše odseve, je dolžnost g. ministra za trgovino In Industrijo, da posveča takim pojavom vso svojo po-mnol la da Mb anere«. UVEDBA PROMETA VREDNOSTNIH PISEM Z INOZEMSTVOM. Z odlokom gospoda ministra za pošto in brzojav št. 71641 z dne 17. novembra 1923 se je sklenilo, da se s 1. januarjem 1924_ začne promet pisem z označeno vrednostjo (vrednostnih pisem) z Inozemstvom pod naslednjim! pogoji; I. Pogoji za pošiljanje Iz naše kraljevi-ne r Inozemstvo. 1. Iz naše kraljevine se od tega dn* za sedaj lahko pošiljajo pisma z označeno vrednostjo v Avstrijo, Madžarsko. Italijo. Švico. Nemčijo, Češkoslovaško, Francijo, Belgijo In Romunijo. O otvoritvi tega prometa z drugimi deželami bomo pozneje poročali. 2. V pismih z označeno vrednostjo se smejo iz naše države pošiljati samo manišl zneski, a največ 600 (pet sto) dinarjev =» 34 zlatih frankov. V vrednostnem pismu so lahko dinarske tiovčan ce ali pa tudi novčanice tujuT držav v skupni vrednosti 500 dinarjev. Po^ . šiljajo se lahko tudi čeki, ne glede na'znesek na katerega so napravljeni, označena vrednost pa ne sme biti nikdar večja od 500 dinarjev. To velja tudi za druge vrednostne papirje, ra-zen za predvojne državne vrednostne papirje, kojih Izvor je prepovedan. Prepovedano pa je v pismih z označeno vrednostjo pošiljati kovani denar m predmete, ki so podvrženi carini, potem zlato, srebro in drage kaMene. 3. Ker |e finančno ministrstvo pristaib na otvoritev prometa vrednostnih pisem z Inozemstvom najevč zato, da bi osebam, kl morajo pošiljati v inozemstvo manjše zneske, ne bilo treba izgubljati časa in izdajati denarja za dovoljenje izvoza, mora. pošiljatelj ob predaji vrednostnega pisma za inozemstvo sprejemni pošti izročiti sledečo pismeno Izjavo: ^ 1. Jamstvo pošiljatelja glede vsebine pisma z označeno vrednostjo za inozemstvo. Jamčim, da vsebina pisma z označeno vrednostjo, ki ga predajam danes pošti • --------- ,n\ aasfov............... efektiv- nih novčanicah nima večje vrednosti od 500 (pet sto) dinarjev in da ni v pismu tudi nič drugega, kar bi bilo protivno odredbam pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 23. sept. 1921. Dovoljujem poštni upravi, da sme to pismo, ako bi bila sumnja opravičena, komisijsko odpreti in da ga sme, če ugotovi da se vsebina pisma ne ujema s to izjavo. Izročiti generalni direkciji finančnega ministrstva v nadaljnje postopanje v zmkfu gori omenjenega pravilnika brez obveznosti glede povračila škode. V - dne • ....... 192 . Podpis pošiljatelja -r Obrazce s to Izjavo dajejo pošte pošiljateljem brezplačno. Izpolnjene obrazce, kl lih dobe od strank, pa hranijo kot priloge sprejemne knjige. 4. Pristojbina za vrednostno pismo za Inozemstvo je sestavljena Iz a) pristoibin za priporočeno pismo Iste teže In b) iz zavarovalnine za označeno vrednost pisma, ki znaša po madridskem dogovoru 5 centimov za vsako državo In za vsakih V10 frankov. Zaradi enotnosti bodo na5e poSte pobirale po 5 (pet) dinarjev zavarovalnine za vsako pismo, ne glede na vrednost pisma in ne glede na to, v katero državo le pismo naslovljeno. 5. Kar se tiče pečatov in nalepljenja znamk, veljajo za taka pisma Isti ppredpisi kakor za vrednostna (denarna) pisma v no-tranjern prometu. Vrednost pisma mora pošiljatelj napisati na naslovni strani v dlnar-jlh. pod vrednostjo v dinarjih pa mora za-pisati tudi vrednost v zlatih frankih, pri čemer se računi 15 dinarjev za I (en) zlati frank. Ako se ta znesek dinarjev ne da deliti s 15, se sme ztiesek frankov zaokrožiti navzgor ali navzdol. Ce pošiljatelj ni označil vrednosti v frank:h, mora to storiti sprejemna pošta. Povratnica in lipremom-ba naslova le dovoljena. H. Pogo)! za pošiljanje Iz Inozemstva v našo kraljevina I. V našo kraljevino se vrednostna pisma lahko pošiljajo iz vseh zgoraj navedenih dežel. 2. Ker finančno ministrstvo ne brani uvoza valut In deviz, smelo hiti v vrednostnem pismu iz inozemstva valute to de-v!ze 1» katerekoli države (seveda tudi dl-narli). Največji znrsek označene vrednosti se določa na 10.000 frankov. X Stanovanjski zakon In davki. Pt- nančnl minister bo izdal te dni naredbo, po kateri moralo plačati vsi stanovanjski najemniki davek, označen v čl. 16 stanovanjskega zakona. (kl velja še do konca tekočega leta), najkasneje do 1. aprila 1924. Ce ne bodo plačali davka v tem roku, se ne bodo mogli več sklicevati na določila sta-novanlskega zakona. V ostalem bodo izvršene v kratkem Izpremembe tega zakona In sta v to svrKo ie sestavljeni dve komisiji v pravosodnem ministrstvu In ministrstvu za socljalno politiko. X Davek na nepremičnine. Novi zakon o taksah In trošarinah predvideva tako-zvano dopolnilno prenosno takso, katero bodo morala plačevati konfesilonalna posestva. posestva akdlsklh družb Itd. In pd posestva gotovih Industrijskih podletl). Ker se ta posestva običajno ne prodajajo, kakor druga. Izgubi država mnogo davčnih dohodkov, zato le uvedena nova dopolnilna prenosna faksa. Posestva prvonavedene kategorije plačalo 0.4 odstotka takse, druge kategorije 0.2 odstotka, če pa se pečalo take akcijske družbe s prodajo nepremičnin. plačjo 0.4 odstotno takšo. Zadnla kate. torija plača 0.1 odstotks takse od celokupne vrednosti nepremičnine. Ta davek se bo začel pobirati v tekočem letu tn sicer naf* rrej' za perijodo 1924-25, potem pa vsalrS peto leto za dobo pet let. X Uradni tečaj dinarja v januarju. V svrho pravilnega plačevanja taks In pa radi določevanja sodne pristojnosti je dol-očil finančni minister sledeče tečaje za mese£ januar: Napoleondor 310 Din, zlata turška hra 350, angleški funt 385, dolar 88, 100 francoskih frankov 460, 100 švicarskih frankov 1545, 100 drahem 160, 100 Ital. Ur 383. 100 češkoslovaških kron 258, 100 madžarskih kron 0.45, 100 lejev 46, 100 bolgarskih levov 65, 100 peset 1100, 100 ho* landskih go'dmar|ev 3340. 100 danskih kron 1560, 100 avstrijskih kron 0.124, 100 poljskih mark 0.005, 100 belgijskih frankov 400 Din. Po teh tečajih se bodo vplačevale tudi pristaniške pristojbine. ■ * Zopet nov rudnik. Rudarska direk- cija v Beogradu je bila obveščena, da so odkrili v Gornjem In Dolnjem Dobrlnju pri Požeg! nov premogovnik. Id Ima premog Izborne kakovosti X Uvoz nafte Iz Poljske. V smislu tr-govinske pogodbe med našo kraljevino in Poljsko bo mogla naša država uvoziti okrog 1200 vagonov surovega petroleja, kar bo za naše rafinerije velikega pomena. X Nemške reparacUe, kl jih Je prejela naša država v času od 1. maja 1921 do 30. oktobra 1923 reprezentirajo vrednost 225 tniljonov 98.002.92 zlatih mark. Procentu-alno je dobila naša država največ reparacij izmed vseli držav, katerim Jih mora dati Nemčija v smislu mirovnih pogodb. X Naš tobak za Češkoslovaško. Češkoslovaška republika le kupila v naši državi 200 0?>0 kg našega tobaka. Nakupila pa bo še več našega tobaka, za katerega bo plačala kupnino v dolarlih s posredovanjem ueke newyorške banke. ŽIVILA. Novi Sad. Pšenica 327.50—330, ko-niza 335, otrobi 145 dinarjev. ... ® u d f m p e š t a. Pšenica (po izvozu) 105-500—108.500, rž 81 tisoč do 82 tisoč, ečmen za krmo 80 tisoč do 82 tisoč, za Pivovarne 86.000—89.000, proso 82.500— Sa tisoč, oves 90 tisoč do 92 tisoč, koruza 77 tisoč do 78 tisoč, otrobi 49 tisoč do 49 tisoč 500, detelja, lucerna 5800—6600 mad. žarskih kron. Olomuc. Pšenica 78—80, rž (72— 74 kg) 134—136, ječmen 135—138, oves 105 —104, grah 360—400, leča 450—640. fižol ?S5—290, seno 58—65, slama 38—45, pšenična moka 275—285, ržena 200—205, riž J28U—285, amerikanska mast 1390—fi00 če« škoslovaških kron za 100 kg. ŽIVINA IN PROIZVODI , Dunaj. Voli 12000—17.000, biki in Krave 12.000—16.000, drobnica 8 tisoč do 11 tisoč. X Plače poljedelskega delavstva na Moravskem ostanejo v letu 1924 iste, kot prejšnje leto. Veljavnost kolektivne pogodbe Jc bila podaljšana za leto 1924. Enako Je bila podallšana kolektivna pogodba poljedelskih delavcev v šleziji. X Dobava diet in obllčev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 18. januarja t. I. ponovna ofer-talna licitacija glede dobave dlet in ob'!čev. v X Dobava električnega materljafa. Pri ravnateljstvu državnih železnto v Subotici ae bo vršila dne 18. Januarja t 1. ofertalna licitacija glede dobave električnega materl-jala za vzdrževanje in montiranje električnih vodov za razsvetljavo. X Dobava cerezlna. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vrši.'a dne 19. innuarja t. I. ofertalna licitacija glede dobave 2000 kg cerezina. Predmetni oglasi so v pisarni trgovsko In obrtniške zbornice v Ljubljeni inter« e&entom na vpogled. Borzna poročila. Zagreb, 2. jan. (Z) Devize: Dunaj 0.12396—0.12596, Budimpešta 0.4475 0.4775, Bukarešta 43.50—46.50, Italija Izplačilo 384—387, Italija ček 385—0, Lon* dnn Izplačilo 384.25—387.25, London ček 383.50—386.50. Newvork ček 88.30—89.30, Praga 259-262, Sofija 0—65, Švica 1552.50' do 1562.50, Švica ček 1551—1561. — Valute: Dolarji 87.50—0, avstrijske krone 0.1230—0.1235, francoski franki 445—450, romunski leji 43—0. Beograd, 2. Jan. (Z) Devize: Dunaj 0.1244—0.1246, Bukarešt ponudba 46, Ženeva 1550—1551, London 385—385.25, ItajFa 384.75—385, Newyork 88.75—88.80,, F-?/17.!51-'452' Pra*a 259.75-260, Solun 175—180. C u r 1 h, 2. januarja. Newyork 573.75, London 24.74, Pariz 29.05, Milan 24.70, Praga 16.65, Budimpešta 0.0302, Beograd 6.45, Soflla 4.05, Dunaj 0.008075, avstrijske krone 0.0081. Dunaj, 3. januarja. Devize. Beo« grad 799—803. Berlin 15.70—16.30, Budimpešto 3.67—3.77, Bukarešta 356—358, London 305.700—306.700. Milan 3069—381, Newyork 70.935-71.185, Pariz 3572-3588, ^Jfb2080- S011!«1 493-497, Curlh H Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 471—479, nemške marke 14.50—15.10, angleški funti 303.900— 305.500, francoski franki 3525—3555, Italijanske Ure 3035—3058, Jugoslovanski dl-»afll 798-804, romunski lejf 348-352, švicarski franki 12J50—12.330, Češkoslovaške krone 2047-—3003, madžarske krone ?• 17-2.37. Praga, 2. januarla. Dunaj 4.74, Berlin 7.65, Rim 147.75, avstrijske krone 473, Budimpešta 17-75, Pariz 173.50, London 147.925, Ne«york 34.15, Curlli 898, Beo-grad 38.60. Berlin, 1. jan. Dunaj 59.850,000.000, Milan 184.538.000.000, Praga 123.440.000.000, Pariz 2i6.458.000.000, London 18,154.500 milijonov, Newyork 4.189.500.000.000, Cu-rlh 740.145,000.000, Beograd 47.481,000.000. Vremensko poročilo. LtublUna, dne 2. Januarja 1924. Kraj Ca, Zračni • tlak; Zračna temper. Vet« Oblačno 0—10 Padavine mm Ltuhli«n» ..... 7 766-3 13-0 sav. vzh. oblačno Ljubljana 14 7674 138 Jugovih. del. obl Ljubljana 21 765-4 78 H »» Zagreb 7 76641 10-0 breav. megla Beograd . . ... 7 7S5-4 10-0 sapad »* Dunaj . 7 7650 7-0 Jug. sap obl. 2-0 Praga . 7 ■J 765-3 100 •S II 1-0 Inomoat . 7 766-9 10-0 breav. •» Oovek m zemlja. Pod tem naslovom je napisal ministrski predsednik češkoslovaške republike in voditelj češkoslovaških agrar-cev A. S v e h 1 a članek o razmerju človeka do zemlje. i Švehla piše, da je osnova vsake ureditve družabnih razmer težnja, za pravilnim razmerjem ljudstva do lastne zemlje, za naravnim približanjem človeka k neizpremeuljivim, zanesljivim zakonom večnosti To nam dokazuje ztrodovina, kaitl vedno je bila zemlja oni faktor, ki je določeval razvojno smer posameznih Uuds tev. Sele tedaj, ko se je ustalilo kako ljudstvo na zemlji, ki mu je najbolj prijala, se je polagoma pričel po-u rajati pojem domovine. Zemlja je vplivala na ljudstvo, ki je na njej prebivalo, da se Je razvijalo v narod z ostro za-Crtanlmi karakterističnimi lastnostmi, v enoto, katere organizacija Je postala država, ki le potrebna za ureditev in obrambo zemlje. Vsi trije faktorji, ki sestavljajo življenje naroda, imajo svoj izvor v zemlji. Oospodarsko življenje, kultura, politika in država, vse ima svoj Izvor v zemlji in za karakteristiko vseh teh treh faktorjev so merodajne lastnosti zemlje na kateri prebiva ljudstvo. Zgodovinski, kulturni in politični razvoj naroda Ima svoje osnove v razmerju človeka do zemlje. Vse boje so povzročili odnošajt do zemlje, četudi se narodi tega mnogokrat niso zavedali Razne struje In razni sistemi tekom zgodovine niso ničesar drugega, kakor refleks teh bojev na zemljo. Tekom časa so zahtevali razni Interesi, da so se izvedle različne reforme odnošajev do zemlje. S takimi delnimi reformami ie bila v poslednji dobi Izročena zemlja ljudstvu, ki ga obde- luje, dočim je povzročil prejšnji razvoj, da je imelo zemljo le plemstvo, ki is izkoriščalo kmete Ta reforma ni nikaka pridobitev nove dobe temveč le naraven in neizogiben predpogoj za življenje kakega naroda, zn njegovo državo, je le podlaga njegovega miru in njegove narodne kulture. Izseljevanje v Argentino. V republiki Argentini (Juina Ameriki), ki hti* boi) rodovitno remlio kot vse druge driave ljtliiHke Ameilke. le prebivalstvo tvropskcEa pokolcn!«: od teh deset milijonov k večina latinskega rodu, en del ttnsio-iaksonskcita, I11 le malo itevilo il-ilov»keic* In slovanskega. Ze. I. 1812 |e prva revolucllonarna vlada Izstavila odlok, s katerim se določuje za-Sčlta vscllcncev, predvsem polleilelcev In rudniških debvcev. L. 1R53 pa le bila sprejela konstliuclia. ki vella * malenkostnim! spremembami Se danes In ki ie takorekoč klic na evropsko prebivalstvo, na) se začenja Irsclievati v deželo. Ta konstltiiciia pravi, »da hoče braniti pravo, konsolidirali notranji mir. paziti na skupno obrambo, zasidrati sploino blagnstanie In dobrote svobode, za nas, za naše potomce In za vse ljudi sveta, ki hočejo prebivati na argentinski zemlji.« Pocojl za Izsellence so določeni v dveh točkah konstitucije, ki imajo sledeče besedno: Točka 20. — Tujci Imajo vse civilne državljanske pravice. Lahko opravi aio svojo obrt. Industrijo ali delo. Imajo lahko posestva, ilh kupujejo ln prodajajo, plnvltl smejo na rekah In na morju, svobodno opravljali svojo božio službo, napravili svoj testament ln se poročiti po zakonih. Ne zahteva *e od njili, da bi sprejeli državljanstvo, ali da bi plačevali izrednih davkov. Nacionalizacijo dobijo, če neprestano prebivajo v deželi dve leti. Toda oblasti lahko skrajiajo ta termin, če dotlčnl prosi za to. Točka 25. — Federalna vlada bo favorizirala evropsko vseljevanje. Ne bo mogla niti zmaniatl, niti omejiti, niti obdačltl s katerimkoli davkom vstop tujcev na argentinsko zemljo, ki prihajajo obdelovat zem- ljo, izboi_'5at :u.strijo la učit znanost in umetnost,* Glavni avtor te konsiitucl-e, Janez Absrdi, je dejal že 1. 1852. da je dvig Ar-gcnline in cule Južne Amerike odvisen od evrrpskcga vsel.evan a. *Ne b >jte se,« tako je pisal v svoji ktri^i Organizacija argentinske konfederacije, »da se bndo plemena in jeziki zmedli. Iz Babela, Iz kansa se bo dvignila neki dan blesteča in čista, jugo-ameriška narodnost. Zemlja obiikuie ljudi, jih asimilira In lih napravi svoilm. lzselie-nec zapiha staro domovino, da si poiSče po svoil Izberi novo. Ze pred dva tisoč leti se le Izrekel »tavek, ki ie geslo tega stoletja: »Ubl bc>e, Ibl patrla.« Domovina le svrboda, dorm>\lna je človek, Je bogastvo, je civilizacija, organizirana na novi zeml'1, pod nieno zastavo In n;cnlm Imenom« In slednjič le zaklical skoraj v apokaliptičnem tonu: »Neprijaznost naprani tulcu le barbarstvo. ki tiči v drugih narodih, v JuJnl Ameriki bi pa mogla biti vzrok razdora in pogina.« Argentinsko civilno zakonodaistvo, ki izhaja Iz teh ustavnih načel, le poznele tipo-stavilo popolno enakost med tujci In domačini. Na ta način je bilo omogočeno In olal-š:\nn definitivno utelešenie v argentinski narod mili onov evropskih izseliencev, ki so prišli ln še neprestano priliajajo v deželo. Za naše gospodinje. g. Kako preprečiti zamrznenje oken. Zamrzovanje oken je gotovo za vsako gospodinjo neprijeten zimski pojav. Posebno neprijetno pa je zamrznenje Izložbenih oken, kar mnogokrat povzroči, da izgubi izložba radi zamrznjenega In torej neprozornega stekla začasno svoj namen. Zamrznenje oken preprečimo za dalj časa, če namažemo steklo z giicerin-alkoholovo raztopino. V čisti steklenici zmešamo natančno 50 gramov glicerina in 1000 gramov alkohola. Ta tekočina mora stati v steklenici cn dan, nakar je porabna. Steklo najprej dobro očistimo, nato pa namažemo Sipe s pomočjo gobe z navedeno tekočino. g Sredstvo prot? plesnobl. V vlažnih prostorih, zlasti- v kleteh, se zelo rada pojavlja plesnoba. Odstranimo Jo na ta način, da jo najprej pddrgneano s ščetko s predmeta (zidu. bsene stene). pot.“m pa ga namažemo z raztopino GO gramov modre galice in 1 ter vode. To sredstvo bo preprečilo ponovitev plesnobe. K Kako pripravimo trdo vodo za pranje periia. Za pranje perila bi se smela porabljati le mehka voda. Iz trde vode napravimo mehko, če ji primešamo apneno-kalcitwwane s6; Shfi; Crul: Ka2: Sg7; Ul 2. Heji na potezi lzsjll remi*. Naloga št. 2: Beli: KI8: Se4: Lh.l; Crni: Ke2: l.hS; IH>2. Beli na potezi izsili remls. Naloga it 3: Beli: Kltfi; D1i3; Se5: La.?; Crni: Kl.8; Dal; TI6; S<12: Lh7; O* a7, cft. ie6. Bell na potezi dobi Igro. (Rešitev sledi.) ............. ■ - im Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik; * Železnikar Aleksander. .Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Henry Murger 2 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. L >Qotovo ni druge poti, da pridem odtod, kakor da čisto naravno odidem; vreme Je lepo, moj prijatelj slučaj se mogoče izprehaja po solocu. Spreleti me bo pač moral pod svojo gostoljubno streho, dokler ne najdem sredstva, da se ne poravnam z gospodom Bernardom.« Ko je Schaunard nabasal žepe svojega pate-toja globoke kot kleti, s tolikimi predmeti, kolikor »o jih mogli držati, je slednjič zavil v robec nekaj perila in zapustil svojo sobo, ko je Izpregovoril nekaj poslovilnih besed na svoje stanovanje. Ko je šel čez dvorišče, ga Je nenadoma ustavil hlini vratar, ki je nanj prežal, kot ja bilo videti. »He, gospod Schaunard,* je vzkliknil in zastavil pot umetniku, »ali ne mislite na Usto? Danes Ja osmega.« »Dvakrat osem je Šestnajst, odštejem lest, eno stran!« ]e pet na pol glasno Schaunard; »samo na tisto mislim!« »Malo ste zakasniti pri VaSl Izselitvi,« pravi vratar; je že pol dvanajstih in nov najemnik, ki so mu dali v najem Vašo sobo, utegne priti vsak tre-notek. Treba bi se bilo podviza til« »Potem,« Je odgovorit Schaunard, »pustite me torej iti! Grem po voz za prevažanje pohištva.« »Brez dvoma, toda preden se izselite, je treba Poravnati §e majhno formalnost. Imam nalog, da Vam ne pustim odnesti niti lasu, dokler ne pl.ičate zapallh terminov. Najbrž to lahko storite?« »Seveda,« je rekel Schaunard in stopil korak naprej. »Ce tortj jjvollte stopiti v mojo ložo,« Je povzel vratar, »Vam bom Izročil pobotnico.« »Vzel Jo bom, |t0 te vrnem.« »A zakaj nt takoj?« Je vratar trdovratno vprašal. »Orem v mei»Wiiico... Nimam drobila.« »Oh, oh,« je nemirno povzel oni, »po drobiž greste? Da Vam torej napravim uslugo, boni spravil ta zavojček, ki ga imate pod pazduho ln ki bi Vam mogel biti na poti.« »Gospod vratar,« je pristavil dostojanstveno Schaunard, »kaj mi morda ne zaupate? Ali mislite, da odnašam svoje pohištvo v robcu?« »Oprostite, gospod,« je odvrnil vratar z nekoliko bolj umerjenim glasom; »imam nalog. Gospod Bernard mi je izrečno naročil, da Vam ne pustim odnesti niti lasu, dokler ne plačate.« »A poglejte vendar,« pravi Schaunard In raz- veže svoj zavoj, to niso lasje, to so srajce, ki Jih nesem k perici, ki stanuje poleg menjalnice, dvajset korakov od tu.« »To je nekaj drugega,« Je rekel vratar, ko je bil pregledal vsebino zavoja. »Brez zamere, eospod Schaunard, ali vas smem vprašati za vaš novi naslov?« •Stanujem v rue de Rivoli,« je hladno odgovoril umetnik, ki jo je kar najhitreje odkurll, ko je bil stopil na ulico. »Rue de Rivoli,« je mrmral vratar ln sl vrtal s prsti nos, »lo je res čudno, da so mu dali v najem sobo na rue de Rivoli in da niti niso prišli sem po pojasnila, to pa Je res čudno. No, svojega pohištva ne bo prej odpeljal, dokler ne plača. Ce se le ne bo drugi najemnik vselil baš v trenotku, ko se bo gospod Schaunard Izselil! To bi nastal hrup na mojih stopnicah. OleJ ga, glej,« Je naenkrat vzkliknil in vtaknil glavo skozi lino, »moj novi najemnik je že tu.« Res Je vstopil v vežo mlad človek z belim klobukom i la Louis XIII. na glavi; sledil mu je postrešček, ki se ni krivil pod bremenom, kot Je bilo videti. »Gospod.« Je vprašal vratarja, ki mu je bil prišel naproti, »ali je moje stanovanje prosto?« »Ne še, gospod, pa bo vsak čas. Dosedanji najemnik je šel po voz, ki mu bo prepeljal pohištvo. Sicer pa b! za sedaj lahko dali svoje stvari na dvorišče, gospod.« »Bojim se, da bo deževalo,« je odgovoril mladi mož In mirno Žvečil šopek vijolic, ki ga Je Imel med zobmi; moja premičnina bi se lahko pokvarila. Postrešček,« je pristavil ter se obrnil na človeka, ki je bil ostal za njim in ki je nosil krošnjo, naloženo s predmeti, ki Jim vratar ni mogel dobro razvldcti naravo, »položite to v veži in vrnite se v moje staro stanovanje po ono, kar Je tam še dragocenega pohištva In umetnin.« Postrešček je razložil ob zidu več paketov, ki so bili šest ali sedem čevljev visoki; njihovi so bili v tem trenotku zloženi drug vrh drugega, a je bilo videti, da se jih prav lahko razvije. »Čakajte!« pravi mladi mož postreščku In na pol odpre enega Izmed pokrovov ter mu pokaže luknjo, ki se je nahajata v platnu, »zgodila se je nesreča, napravili ste mi razpoko pri mojem velikem benečanskem ogledalu: glejte, da boste pozorni pri vaši drugi vožnji, posebno pazite na knjižnico!« »Kaj na) pomeni to benečansko ogledalo?« je nergal vratar in se nemirno vrtci oknli okvirjev, prislonjenih na zid, »ogledala ne vidim; a brez dvoma se šalite, laz ne vidim drugega kot prlslon; no, bomo že videli, kaj bodo drugič pripeljali.« »Ali mi vaš najemnik ne bo kmalu Izpraznil stanovanja? Je že pol ene in rad bi se vselil,« pravi mladi mož. * »Mislim, da se sedaj ni zamudil.« je odgovoril vratar; sicer pa ni še nič hudega, ker vam še niso pripeljali pohištva,« je pristavil in poudaril zadnje besede. Mladi mož Je hotel odgovoriti, ko fe vstopil na dvorišče dragonec v ordonančnl službi. »Gospod Bernard?« je vprašal In potegnil pismo Iz velike usnjate listnice, ki mu je visela ob boku. »Tu Je,« Je odgovoril vratar. »Tu Je zanj pismo,« Je rekel dragonec, »dajte ml prejemno potrdilo«; pri teh besedah Je pomolil vratarju vzotec za pobotnice, ki ga je šel ta podpl-savat v svojo ložo. »Oprostite, da vas pustim samega,« }e rekel vratar mlademu možu, ki se Je nepotrpežljivo sprehajal po dvorišču; a tu je pismo od ministra na gosp. Bernarda, mojega gospodarja, grem, da mu ga pokažem.« Ko je stopil vratar v stanovanje gospodu Bef narda, sc je ta ravno bril. »Kaj hočete, Durand?« »Gospod,« je odgovoril ta ln privzdignit Čepico, »ordonanca Je prinesel to za vas, pride od ministra.« In pomolil je gospodu Bernardu pismo, ki Jo imelo na ovitku žig vojnega ministrstva. »Moj Bog!« je vzkliknil gospod Bernard, tako razburjen, da bi se bil kmalu vrezal z britvijo, »od vojnega ministra!« Prepričan sem, da je to moje imenovanje za viteza častne legije, za kar že tako dolgo prosim; no, slednjič me hočejo poplačati za moje pravilno delovanje. Nntc, Durand,« je rekel ter iskal po žepu na telovniku, »tu imate sto sous, da ga spijete kozarček na moje zdravje. No. nimam denarnice pri sebi; takoj vam bom dal, počakajte.« Vratarja je tako ganila ta Izredno vetika radodarnost, na katero ga njegov gospodar ni bil navadil, da je zopet del svojo čepico na glavo. A gospod Bernard, ki bi bil pri drugi priliki ostro grajal ta prestopek zoper zakone socialne hierarhije, ni tega zapazil, kot je bilo videti. Nataknil je naočnike, pretrgal ovitek s čuvstvom spoštljivosti vizirja, ki dobi firman od sultana in je začel brati pisanje. A že pri prvih vrstah Je strašno spačen obraz Izdolbel krasnozlnaste gube na njegovih mesnatih meniških licih in njegove oči so metale iskre, ki bi bile skoraj užgale Šop* las na njegovi sršastl vlasulji. Slednjič so bile vse njegove poteze tako spačene, da bi bil človek rekel, da mu je prišel na ve* obraz potres. Vsebina poslanice, pisane na papir, z glavo vojnega ministrstva, ki jo Je prinesel dragonec v naj'ečjem diru. In za katero Je dat gospod Durand vladi prejemno potrdilo, Je bila sledeča Dragi hišni gospodar! Vljudnost, ki je, če verjamemo mitologiji, mati lepeca vedenja, me obvezuje, da Vam dam vedeti, da sc nahajam v kruti stls • (Dalje sledi.) KINO „MAT|ta“. Monumentalni Mn* * naravnih barvah: »Požar Londona" Razkošna drama » ^ delanjih. 2. S., 4.3.6. lanuarla 19*4 Oglejte sl I. del elegantne druitvene drame Pariška grofica ki *• Igra samo Se danes četrtek 3. lan. MaJlepSe glasbene točke proizvaja lastni orkester. Ne zamudite) isiiiliikiili". • Emajlirana posoda le znana pri nas vsakomur. NI pa še dosedai sploSno znan novi oblčal damskega sveta v večilh mestih. da sl namreč za koncerte, plese In podobne prireditve — emalllra obraz ln dekolte. l*rav|]o. da |e vse to po takem emal-llraniu — ki pa le zelo dracn — anefno bleščeče. Cesa vsega še ne bodo »modni« lludle emalltralll! • Rodoljub * dežel* le pripeljal avo|o bolllo polovico v Llubllano k Imenitnemu atlkarlu. da |0 portretira. V treh tednih le bita slih a cotova. Račun za rodolluba z de. Jele ni bil ravno prevelik, toda slika mu ni bil« vleč. Zato |e alikarlu Izjavil, da slik« "• more tpreletl. ker lt*l?da nleitova lena J' *l*l kakor llmvern. Slikar pa )e prote- Pro11 •'n’*1 ,n Izlavll: To pa |e popol- • vala reč, pred poroko bi pazil 11 SENZACIJA! j3-' 4 » 5* In 6. januarja 1924 Kolo sreče se okreče velika nordijska drama v glavni vlogi: K. INGOLF ln V. MANTELk Poslano. * Z ozirom na neprestano kampanjo, ki jo vodi ljubljanski demokratski dnevnik »Jutro« proti Jadranski banki že od konca januarja 1923, v katerem razdobju je bilo v tem listu objavljenih proti njej črez 110 člankov ln notic, smalra nadzorstvo Jadranske banke a. d. Beograd za svojo dolžnost, da ne pttSča širšega občinstva nadalje pod vtisom teh člankov ter ugotavlja sledeče: »Jutro« je opetovano delalo odgovornega glavnega ravnatelja Jadranske banke g. Kamenaroviča. češ, da Je on kriv, da so delničarji »Jadranske banke Trst« prišli ob delnice pri tem zavodu ter da )e »Jadranska banka Beograd« angažirana pri tržaški banki (sedaj »Punca Adriatica Trleste«) i 18 milijoni Ital. Ur. Na podlagi revizije bilanc »Jadranske banke Trst« za L B)i0, I9?l in 1922, Izvedene od podpisanega nadzorstva na licu mesta v Trstu, in na podlagi primerjanja teh bilanc z bančnimi knjigami ln tpl»l p« stoji ■radaifttva le tnltluv eta oo doptoa odtovarla —— ------------------------------------- dejstvo, da sta že teta 1920, In to večinoma radi ncpmjjpnja od tedanjega vodstva banke nepravilno prevedene konverzije '1 met oblastvenih preiskav, ter da sd se vršile pri centrali in podružnicah revizije raznih komisij, ki so dale skrajno neugodne rezultate. Od Ja* dranske banke zaprošena in od strani »Narodne banke« z gori omenj<£-nim uspehom izvršena revizija gjO-vori v tem oziru jasen govor ter daje upravi in ravnateljstvu Jadranske banke zadoščenje za vse neutemelife* ne napade. je- Nadzorstvo »Jadranske banke Beograd« si šteje v dolžnost, ugo.t(H viti, da so napadi »Jutra« za poslej vanje pojedinih funkcijonarjev Ja.-dranske banke popolnoma neosnova-ni, in zlasti, da je glavni ravnatelj -gr Kamenarovič tako pri uspeli mu san naciji »Jadranske banke Trst«, kako? tudi pri ustanovitvi »Adriatische Bank Wien« in pri vodstvu poslov »Ja«, dranske banke Beograd« postopal!** vsakem oziru korektno in v sporazv umu z upravo, imajoč v vkiu edinote interese teh zavodov. V Ljubljani, dne 1. januarja 1924. Po nalogu in v Imenu nadzorstva Jadranske banke a. d. Beograd pred* sednik nadzorstva: Dr. Gustav Gregorin m. p. že davno kupljeno in plačano ter da se intenzivno in neprestano dela na tem, da se zgradba dovrši do julija tega leta. »Jutro« je lansiralo vest, da je Jadranska banka imobilizirala v zgradbe 93 milijonov dinarjev, torej več, nego znaša akcijski kapital banke. Proti temu se ugotavlja, da so izkazane vse zgradbe Jadranske banke v knjigah z okroglo 56 milijoni dinarjev ter da je radi teh investicij akcijski kapital banke popolnoma neprizadet, ker vse bančne rezerve znašajo mnogo več, nego omenjeno svoto. V ostalem pa je Jadranska banka bila od Ministrstva za so-cijalno politiko primorana graditi pod pretnjo, da se ji sicer odvzamejo njeni poslovni prostori, kar se je deloma tudi zgodilo. Nadzorstvo ugotavlja tudi, da ni nikakega govora o kakih intabulacijah za zgradbe Jadranske banke. Nadalje ugotavlja nadzorstvo proti dotični trditvi »Jutra«, da ni res, da dolguje en sam delničar Jadranski banki za 80.000 njenih delnic kredit od 12 milijonov dinarjev, ter ugotavlja, da je akcijski kapital »Jadranske banke Beograd« popolnoma vplačan. Nadzorstvo ugotavlja, da je kakor druge, Izmišljena tudi trditev Kaielj, prehlajenje grla In hripavost odstranjujejo nalbollle Kalserove prsne karamele s talOtno mamke »Tri Dobivajo se povsod! ,,RAVE“, d. d. Zagreb. z*** d* e* c* c ncvo/t //f a:* lcto SI ke narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetnitko in literarno delo za mladino |e Izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knligame v Ljubljani. Cena po Din 25*—, v luksusnl izdaji po Din BO*—. Poštnina posebej po Din 1'—odnosno za luksusno izdajo po Din 1*50*—, za inozemstvo dvojna poštnina. Naročita sprelema Zvezna kniisarna, Uubltana, Marijin trs 8. Javljamo v.svojem ter svojega uradništva in delavstva imenu tužno vest, da je gospod Anton Lapajne vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po lastnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah prodajni urad SetlanSkega premogokopa And. Dakil, Ljubljana Krekov trs 10. ravnatelj obratov Goriiane In Medvode, Združenih papirnic v sredo, dne 2. januarja 1924 preminul. Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 4. januarja 1924, ob pol 4. uri popoldne iz mrtvaške veže državne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu, zvestemu in vestnemu sotrud-niku ohranimo trajno časten spomin. V Ljubljani, dne 2. januarja 1024. j Upravni svet In ravnateljstvo Združenih papirnic Vjtvte, Goričana In Medvode d. d. v Ljubljani. Zvezna tiskarna in knjigarna ftolfova alf v Ljubljani Marijin trg 8 yyy Izdeluje vsakovrstne tiskovina, knjiga, brošure, poslovna knjiga, bloka, note, tabela, vstopnice, razglednice, naro-Cilna knjižice, HCno, hitro in po konkurenčnih cenah. & /sS ^ Moderna knjigoveznica. Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. si želi c diiaklnio liceja kil uit te>|lšia mlad Isobraten gospod, absolvent 8 rulkt, sin tovar nnrja — Ponudb* pod šifro >Mladost, na upravo Usta. <• sprejmejo takoj 4 dobri mi-zarji ca pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tusll b mogoča a uporabo salona saparir.no v sredini mssta Se Išče sa mirnega gospoda, viao ksga poiotaia. Ponudb« pod ,;5m*Hs 1,** aa upravo lista. pri Mariboru, 70 oralov, In sloei 20 oralov miv, 40 oralov trav nikov, sadonosnlkl. S1/, orale vinograda prima, ostalo gozd. vse v ravnini i vlil slično hišo in 8 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade govede, 2 para volov, 1 bik ptnogauer, 2 konta, 18 ovac. 27 prašičev, 60 paruratn«, potem ilvei in krmilo do prihod-me letine, kakor molt ln vino ter električne, mož se proda sa 61/, mlljonov kron do petka 21. deoembra potom pisarn* Zagorski, Maribor, Barvarska ulioa 8. Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva Din 32,515,000' Podružnice se sprejmeta pri boljši d rutini I mlajši dtiaktnrt ali dijaka. Klavir na raspolago. Vprašati je: Gradišč«.!/!. lani, prostorna, solnčna lega, eradl m a* ta s« <• pra*l odškodnin' šamani«. Ponudb« pod ..Zame na*' upravo tega lista. Matkovič Preval]« Sarajevo Split Šibenik Zagreb Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor sobna Mata Vas mora popol ioms sadovoljtti. Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovl Jelša K 4 800.000 -. Posestvo,koS^Ct ša, rad> preselitve pod eeno. 'm vila s parkom,"01 vseiltl, polag vslk vrt K 1.220.000 • konoasljo vrsd OOSlililil, ugoden nakup. ta 200 do 400000 K os več pioti dobremu obrestovan^ ln zemljiškem tavarovantu kakor tudi proti plačanemu sodelovanju /.a še mnogo let ohstoieio In dobro prospovaioio trgovino s meš. blagom v Mariboru, naha-lajočo s« na najboll prometni cesti s veliko bodočnostjo se >il« Ukoj. Glavnica ss lahko poioii tudi polagoma. Ceniene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meran. ■ dališn prakao, pošten in marljiv, Š«U pr.meniti sluibfl na kakšno veleposestvo. Ponudbe pod ..Oskrbnik 1024** na taj-oUtvo rad. stranke Maribor. Amerikanaki oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Ali Hrani zavodi i JADRANSKA BANKA: Trst. Ooattja, Wlen, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York Clty. BANCO YU<3OSLAV0 DE CHILE: Valparalso, Antofagasta, Punta Arenaa, Puarto Natala«, Ponrenlr. garantirano p o po le n, Izide v kratkem. Tudi sunanje Inserate. naročila, akvisiterje sa vei je okrej« sprejema »M ar stan«, Maribor. sluga ali kat sličnega teli vetopitl mladenlš, vaši slovenščine, angleščine tar deloma nemščine. Ponudbe m upravo Ust« pod •Is^lojrMM.. veliki lokali s« eksport v bll-Usi kolodvora K IV, »U. Znamka sa edgnvorl Realltctaa pisarna . Raptd", Maribor, Oo> e« sprai.ni.|o v polno popravo, aa ponikla jo. emaillrato s ogrnem in shranijo preko sim«. „TRI SUHA** f. 8. L Karlovška«. 4, lavama dv«k«te« hi otroških ■»tar 48. let, a 80 l«tno prakao, isveiban r v »ah panogah g»> spodarstva, tstt premeolti mest*. Ponudb« M uprav« IM« pod „>ns—išto8*