78. itevIlKg. V Ljubljani, v srelo 5. aprila 19ZZ. L«. isto ^^^^H^^^^^H^^^H ^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^J ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^B. ^^^^^^^^^^^^^J ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^ ^^B^J^tP^^^^^^^^^Bl Izasla vsak dan popoldne, lsviemil nftdelle la praulke. Inssratt: do 9 petit vrsti 1 D» od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p.večji inserati • fvetit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseđi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravništvo „Siov. Naroda" la „Narodna tiskara«4' Saaflova ulica St 5, prifflćao. — Telefon st. 204. UrtdaUtro MSlow. Naroda44 Eaaltova nlioa tt 5, I« nadatropla Telefon itav. 34. Dopise spre|esaa la podplaaaa la sadoatao framkovane. W ftakopiaav a« ne vrata. "Wm WT Posamezne Stevilke: II v Jugoslaviji navadn« di»i 75 par« nedeli* 1 O v Inozemstvu navadne dnl i o, nedolje 1*25 D Poitnlna platana v gotovini. „Sloveas&l Narod" volja v LJosllail ln po po^U: V Jugoslaviji celoletno naprej plačan . D 1?T— pollctno.......9 fio — 3 mesečno......, 30*— 1.......1>— V lao^oatilvai eeloletno......D ?!«*— r>o!!etnD ..».». , U"6* — 3 mesečno......*4-— 1 ........1«*— Pri morebitaem povijanu se imi d*!j5.i nftročiiVn.i d>rv1«£atf. Novi nar "Jniki naj poMjejo v prvlć n.iročnlno vedno 5^3^" r-n nak««i4c*. N:i am i pi«incna naroeiU brer poshtve den.trj.i se ne njortmo ozirtti. Hnileška sodba o Jugoslaulji. Angleška revija Revievv of Re-vietvs prinaša v letošnji januarski Številki dva članka o naši kraljevini, katera prinašamo v celoti, da čitatelji vidijo, kako se zunaj v svetu sodi o nas, pa tuđi, kakšno propagando razvijalo cotovi krogi v inozemstvu. Prvi članek govori splošno o novih razmerah. ki so nastale po polarnu avstro4o$rrske monarhije v Evropi. Spisal sra ie M. W. Fodor. O novo nastalih državah pravi: »Nezaupanje vlada med temi narodi. Bolgarski ministrski predsed-nik Stambulinsky je vstraino na de-lu za personalno uniio med* Jugosla-vijo in Bolgarijo, ki bo, za slučai da se posreći, združila dve stoletni so-vražnici. Jugoslavija misli in ne vem če ima prav ali ne, da je Honhvjeva vlada na Madjarskem na poru sporazuma. Sicer pa Srbi gotovo pre-cenjtiiejo velikost madjarske arma-de. kakor tuđi iredentistično nevar-nost. Nasprotno pa Madjari prece-njujejo Kibanie raznih plemen v Jugoslaviji, posebno Hrvatov, m mis-Iijo. da je proces razkrojitve v kraljevini SHS bolj razvit, kakor Je v resnici. Jugoslovanski oolitiki nre-nijo po pravici, ali Da tuđi ne, kakor vsi Ilberalci v Srednji Evropi, da se-danii britanski zastopnik v Buda-pešti podpira vladni teroristieni sistem in da je pod Horthvjevo za-slombo. Iz ekonomsketsra vidika pa Še obstojajo stare zaprege. Preriniti se skori cariraroe češkoslovaške, rnad--farske. romunske in jusroslovenske irte1"?. je naravnost trpinčenje. Jugoslavija fzkijučuie ruje trgovce m ne rwti avsrrijskim potniknm dostopa v đeždo. Čudne določbe oviraio promet in tren vino na romunski meji. Jugoslavija stoji ekonomsko s?abo. ?etev je bila slaba. Izdatki za 7c!o veliko armado so vp1iv?*1i na vrednnst d^naiia. ki se slabša od dne do dne. To r>a obratno vpHva na cene, ki so postale nevzdržne za .srednje slofe. Vl?da fe še vedno odlično 7.3. t*\ dn m^ra Nemčfia nlača-t! reniracijo, nakarano Srbiti. Pavki *o otrromnr ?*n popolnoma lmičuie-h tr^nvino. P?zven carice je tre^a f^ačnti dva odstntka davka rta vnako bla^n. ki fe uvođeno iz inozemstva. RumiJTifta, ki je sicer bogata đr-f?.va,.imlču1e trgovino s svoio nepo-ni^o ko-pipcHo in no<1kiip^ivost'f>.« Razven tega članka prinaša ista revija Še drugega z naslovom »No-tranje težkoče v Jugoslavliivc. ki pra\'i: V svojem pregledu politične situacije v Jugoslaviji daje dobro znani balkanski izvedenec v Nie\ve Rot-terdamsche Courant zanimivo po-ročilo o hrvatski kmetski stranki. Razven te stranke, pravi pisec. ob-stoia opozicija v jugoslavenski kraljevini iz neodvisnih (dr. Trumbić), srbskih radikalnih disidentov (Pro-tić in Ivanić), ki so dosedaj najver-jetnejši nasledniki g. Pašića, in dela bosanskih muslimanov. Program te skupine obsega enoglavno točko: revizija ustave, da se s tem konca nadvlada Srbov v kraljevini. Republikanska kmetska stranka ima nad 3000 podnižnic in nad milijon aktivnih članov. Duša te stranke je dr. Radić. Rojen je v Zagrebu, kjer je tuđi študlral in posta! doktor prava. Nato je^ študiral soci-loloffiio v Pragi in politične vede v Parizu. On je izboren govornik v šestih jezikih v hrva^kem, fr?nco-skem, nemskem, niskem. itali^an-skem in češkem. Spisal je mnogo brosur m izdaia »Slobodni Dom«. Njegov vpliv na pristaše ie ogro-men. Ko so ga srbske oblasti areti-rale z nalogom, da ga oreneljeio v Beograd, so iztrgali 40 kilometrov železnfske Droee v eni noči. Glavne točka tega nroc^ama ie ustanovitev nevtralne f!r^Tat^e Republike. Ta nova neodvisna država hoče ostati zverana t Ji'sroslavito. a imrti svo^o ne^d^'^nost rr^*dv**rn v nrejevanle zunariiih za^ev. Dr. Pa^ić fma prijatelja v ostalih đrlih kraljevine. D^ize pa, h?. rc monarhist fn nri-jateli fTabsburgovcev. Ontovo Ie. da je stal s svoifmi kmeti skori deset let 7vc5^o na stra^M nndnna^sVe monarhije. Se vedno nbfaNfr. d*? ic avstro - nersko cesarstvo i^gi^Ho. kjer ie hotel, da postsnein ^^vani tretji in eTi?Vnvredni člen. Brnni so iti v Beograd in pr?*^*tvov?ti d^lo-van^u ^kTtn?fči"d. dokl^r vsi srb^ci TirndniVi in čete ne zaniTste Hrvale. Zaht^va. da se NgosinvensVa enot-na država umaVne i'^o^love^^^i rv^T-ni državi, h kateri h^e nn^ru-Čiti t"df B^l^ari^'o in M^Vedor'in. Hrvatski i>selj?nci v Ameriki pa dafe'o denarna sredstva za pmpa- K tem člankom pripomnimo samo sledeče: Skorai vse, kar piše inozemsko časopisje o naši državi, je samo podcrtavanje najtemnejših strani naše notranje in zunanje politike in naše uprave. Gotovi elementi skrbe za to, da eden takih člankov sledi druge-mu, danes v kakem franeoskem dnevniku. Hitri v kaki angleski reviji. T'oiutrišniem v amerikanskem ali nizozemskom tedniku; o italijan-skem. madjarskem, avstrijskem in nemškcm časopi>ju snloh ne govorim, ker bi bilo škoda besede. Žali-bog pa naša vlada to vsc dosledno ignorira in se \\ še do danes ni zdelo vredno ustanoviti propagandnega urada za inozemstvo, ki naj bi m samo paraliziral tako pisarenie in nani točno odgovarial. ampak se tuđi aktivno in sistematično bavil z razširjanjcm resni/nih dobrih notic in člankov o naši državi. P. V. B. l'niv. prof. dr. Mctođ Dolenc. KoKo stol! pri ncis uprošonjs preosnovs poroto? I. I'Jeležba lajikov, t. 3. nouoenih vodnikov pri kazenskem pravosodstvn ,io pn>Meni. ki mora spi >=*no zanimati. Druge ustav© 30 smatrale ud^ležbo laji-kov pri kar^npkem pravoeodstT.*u za tako važno načelo, da 60 g-a sprejele v ustarna dolocila. Tuđi srbijanska ustava je imela t«ko določilo, Protić-ev in Sroodlnkin naert sta gn takieto prMla-galn. Vesni^-ev nacrt p^ pi 3© izpustil, a \*idoTdan?ka ustava molči o tem vpra-^anju . . . Le posredno, iz ratprav v na-rodrii pkupšCini o kaznivih dejanjih. storjenih » tipkom, smo izvedeli, da sn poslr.nri hoteli izbegniti glede tiskovnih rieliktor juđlkatnro porot«. Nočem razpravlj-ftti o tem, amp^k povdarim naj tu le tt>, da je ćelo rpra^anje o udeležhl lajikor pri pravosodiu po Vidovd-anski n*.iavi dč^orrdirano od 1ex fundnmenta-iis na lex fiimplext docim je bil n. pr. t. zv. kftncelpnra.erraf promoviran »>d lex eimplex na lex fundamentališ, in to prvi5. kar svet stoji! }*aČ. čudno ]• to povisevani*1 in poniževnnje, pa w danes Mdostiij le konstatacija^ dft caka porotni.fko vTra^ani^ svoje rešitre rednim zakor_;{im potoni, ko -v* bo nepruvil edinstveni kpzensko pravdni r©d- Zamole,? ti pa ne morem, da vH« doks^ osfra ^ar^ft. ^,i w1">ijonskih juri.^tov zo-per inžtihit porote kot tak, k«»kor sa imnio v bi«tvu enflkesra — Slovenija, T\iiina(*n!i, Vojvodin-a in — v ma.T\j^em obsegu tmli TTrvaska in Slavtmiia, Ba r jflnn-nu 1^21 jr niln l#pn vK'in«. v rakonod^Jn^m fnlSoni Mini^terstva. Praviio za poroto, ^li ti-sta većina s© je do konra let« 1021 vednb boli rnikrha-rala in prar za prav fmo ost-ftli »koraj ?nmo ?© prerani zaerovorniki porote. Se-v*dn pa. rndi predani Prav krepko 7a-.ral cfM *r>f\hc*T t^^'io^ CUnov. Cm^d njimi piseri teh vrsticV ki naj izdela nov mo-deren projekt zakona o poroti, in s-i«v»r čisto s^mostal^Ti. irvem kar«*nskt>prav-dnecra reda itoifv* nnrri.. Da institut porote ni bil unesen v projekt za edin'tve-ni kftzenskonravdni r*>*tonnik, rato je govorila pmlv^em pre^umptivna labilnost n^.nde porotn?.:"kefra A'rra^anja. Ako so naiđe većina v narodni skup^ini z.\ knzen.-koprrmino poctoT»in|o br^z porote, ali pa (kr.r so mi zdi verjetnei>o)f ako prido do d'elneffa uveliavljenja poroto po pokrajinah (okru*rib) t.ikn, da ostane nli na-tane tam, k]r»T jo narod pam želi obdrznti ali dobiti, __ bo pač lažje operirati, ako ob«toji za, poroto pOFofVPri zakon. Mimo t^ea pa imamo tuđi že preludir* v hrvački zakonmlaii u?tvaj*jen, ki ima posebni pomtni za-\"X>n. (O po*#»br»em po^otn^^m z?konu za l»iv*o kraljerino Srbijo ne povorim. k^r ti«ta porota ni porota, ampak veća (ScfcSffeTTsr^rirht) ). Mislim, norr)te r tiskornih pravdah radi žaljenja rasti. Da se t tam poliedri r?tviri pohoti pri-jninej«e ozračje v slovenski javnosti na eni strani, po drutri strani pa rudi. da «e da prnktirnim ;iuristom podlarra ra kritiko smernir reforn«* porota, za to ?i dovoHuie-m ocrtati davne predl^-sre pori orn^njeneg-d oziea-a odbora glede mod^rniriranja porot#. IT. Po damsnjih, pri rm veliaioćih pretlpisih i# porota v re«ni(i dokai ok'o-ren jvnarat. Demokratični duh zahteva, A& ne srnemo ute«m>Tati pritecrnitv^ vsy*h vsakoinkih sloiev naroda k poroti. Drueodi. n. pr. ^rra Mn 102rv t Avttr. renn>iliki. *e klir*ir» tndi r"n*lce 7%, -pnrotnire. Če je to rn nft^e razm^re do^lei tuđi p*» malo prinoroMUvo r — kolikor jar riđim, si naše ženike t.ike- en posla same p# ^el«s> __1, je vmd.ir jnsno, d« od visina imoTiTi^ ali dnvkov udeV7v-a rnožkib drž^vb'snov na poroti rte* ST'i* biti r ivi*n«. V « i * i r g i sb>-i>vi naj *»• udeleinfeio li'id^kera sodni-štva, vendnr od m^i «loi>r tist1 ori-■n«dniki. k« imaio naiv*^ !iffle4n, i«ku»-trr, ra7borito«ti in neravi«no"ti: Ti naj bodo pred*tnYrnki naroda! Dd se to ]nfl** p^-ot."'!1*. n tr» 7 n i 7. a rvrr»i*»kt *t«*Tilo porotn^ fcl^p* od 1* n* T, ini?*d č'"srr prido rudi v imenik p-vtnikov zr »r.«ij ■> — namesto dc^lej^Tiili 3<> £ri»v* nih in 9 nackitii^ftnih — 1» 20 cla.rnih I« .S n%Aloi)iestnJU pr»n p<*rot*# razpravo ^d Im." irir*J>*Taj"> p"rotrite%f a jih »tranke lalko br*»x nrr»ip » r»gl#-g-ov olkl°njajo. T;> l*o'i v bo. 1<>&© 61«to dmarame ure]ono. Porozna »««ija r%m.\ tr*-jr realno po možnocti le 10 dni. a ;->or#-\v 1 klory •« postavi f.e j*red pričetk^m p«isijrt tako, da *e irV^.e »• o*S p««»ij» le 7 glavnih in 2 ii«douie«tn% |>r>rnftiuk«k, rxT*n toh ^e pa po^or« ]« #a troji*v> p*-^bnih gi.i^nih porotnikov m »Iu^aj. da bi bil kdo rx\ »Minorie<% s?r»riV^n prit! ali pa postal 11 p^fl»I n^spo^nsan ali l»a bil izkliu<*en. V3 v«^ r.dUlar1-kc*v pn i>tih Princip ih. kakor **" to tt91 pri so^lnikih, naj ne iarajA. Ka.doTT»»«tiu. p^rom-iiki, ki *f» p-OE\rajo \t ipt*pa kr«.--jaT kjer pr.rot* dtlu^r, n\\ «■»* kllo«^^ da pri.fr.Rrrujcjo »laljiim razpratnam prok'v R^.xTiK)ri^e k^i im Umilni irrfKj-ni poroniki, ki ntnpiio na meato rodniU porotnik-)Y. ako bi \rdo ch\ i^dn»rio# meci raspravo onuur&l, oVh>1^1, i. «L £#-e^danjp naj s^ n© vrAi p«nMi&iv> rmOlm *\ mc^&ce- ('k\\ pviobno>, ursp«); k*f>otniki n*1x«>ti oMa^ti. ^tro^ki p^ «e sfreia to moint'utJj ixt*rjajo rx\ »trunk, ki »o doline i &rtf %& ptrn^k^ Y*\'/m\»\zf*gn r>">»tfv.>-vnja pl^ čnti. Porotnifeka. klop raj m^ r,©«t*ra a#-finitirno vr»d prvo m opravo t i>:iih sodnfkov. It*ili;*inski p^'^otnl r.a* kon fin po njrm radi ma.džar#!H"> prr-(!-.<"!a7e porotnikom le enef^i uĆen€M^» s<^dnikn; tuđi Smodl^kin nt^rt u*i&*r4 je tr* prip^ro-^al Za nf>i>i (r**%avn ■<> ♦«-ka or^anirsrija na nv>r* «>rv*-*>i«ti: pJHf-vo? je nerauranja. o«> Mto pri ftrbfh, <*o •odpika pordin^T. F-f'"*r» med Tir«nrr*i ^oi'.niki pr^đeeđuf*. P^lolcrof pr#d«*«i-nikov naj so izpopolni: On ni*j n« <\i •* 1** ob k(>Ti"ti O^k.tTnecra T>o»K>p^nTJ^ r«-r!irno-ia (U 3. Icr^tkra ^H*kti▼!>**£« ^9h snetica vseh pok^i j>o Tvr^'tsniii ob* tr-jsnir*^ naj r pr%«t^m forim r^ulMfci porotnikom, na ka i jim ho pri rar^rari CBobito rar.iti. Po tem, k> me v.m »Uvijo vpr*>£a.nja, y* rudi no r>rid« rcsnmo prrd«etlnikov, pn-.pnk zcdj nek^k*«a PTpOS<*. t. j. ^olo^ilA n*;'.teri,'al*>«^a in prooe^na^a pravp, tehnidni Wr#ni mm Izdajo in na rojajmijo. Vprai^anie. katere delikta n»j| »odi* io porntim so «ij-> isni««] n»i'»^ jih. IzkiiFtvo i** pad pokušalo r^JHiioBont iraneoske r«čenir«: »F.ti niaiior© politi-one. le iurT et>t ima Tot^H#<; a* to |>tx>- Kdo so pogioili RomaDOfo. (Konee.) V JEKATERDrBURGtr. Car in carica s caričino in tremi spremlievalci sb Pod vodstvom koini»ai> 1» Jakovlera torej potovali iz ToboUka r Moskvo. A že Pred JekateTinbttrgom so ob-tičali. Jako vi ev $a zv©del, da naro©rava jeknterirburžki sovjei vlak tuitaviti ter c.irja internirati v «\'ojem meettL Pre-menil je tbrej takoj Mner potovanja ter kronil na Celjabinsk - Omsk - Ufo. Pred Oraskom p* 3© svedel, da je omaki sor-jet domenjec » jekaterinburškim ter da boce vl\k na kolodvora zadržati. Za^ mnn 3© Jakovlev skueal kakbrkoli đc-•peti v Mo^kvt) ter »s je s Hu^hesoTim n^taratom zveial z vlado, proteč jo sv^-ta, kaj ima. ttoriti. Pr^jel je nkez^ n*j pohije v Jekaterinburg m tam earja z obiteljo internira. Dospdli 00 tja 99. aprila 1918. Ili nastali so za nj etnike zli ča*i. Odka-zana iira je bila hiia odličnega meičar na, občinskega in politicnega činitelja, inženjerja Nik. Nik. Ipatj^va. Hi&a etoji rt rt visini, skoraj na šamoti ter ima lep razgled po okolici. Njena streha Jb ha-jA za strojne puške kakor nalft&č nare-j^Tia. Car je etanoval e earioo r v6gmlni sebi, ka tezi so boljševiki dali okna za~ mrežiti. Dr. Botkin, Dolgorukij in Oe-madurov -so sPali v đmgi izbi in spali na tleh. Kmalu bo pripeljali iz Tobol-ska »e earjeviča, S hčere in ostale elane epremstva. Alekseja so dali v sobo Btaršer, da je lahko i njimi ležal na postelji. Hčere so stanovale v »oiednji sobi, a »pals na tleh. T^e Cemndurov jim je posojal stoj plaJČ, da so ležale na njem. >Fraulina< Demidova j© «ta-novala v tr^tjem nadstropjn, ena izmed ostalih sob pa je bila sknpna jedilniea. Obedi eo obstojali le i» dveh jedi, ki jih je pošiljal* »poretka sovjetska kuhinja, kacneje pa jih je vmel Pripravljati carski kuhar Hartinbv. Ipatijeva hiša j© bila obdana z visoko offrajo. BoljSeviki pa so dali oko-li te oiarraje postaviti se eno. Spo5etka f« je skozi okno oarjerve sob« videl stolp ^erkve; carioa je neprestano gledala tja in molila. Niti tega ji bol jao-viki nišo dDljfo privoičili in eo zgra-dili pred oknom tako visoko ograjo, da ga ni videlo sploh nikanbr VeŽ. Dnevni isprehod! «0 smeli trajati le po feno uro na ograjenem vrta. Ker oarjevio ni mogt>l hođlti, ga fe i*m\ ear na svojih rokah. CaHca pa je boljltvi&ke >mflo«ti< doeledno Ponosno odklanjala. Sate tadl na isprehode ni bbdila. Kako •• Mftdšari ia Leifii »tražili. Strmia, ki je stratik- oanko obitelj, ]e obstoj«la i* 82 Rusov in povelj*-val ji Je komisar delavvc Avdejer. Ta , priprr»ffti delavec pa j^ bil bela vrana __ poštenjak kakor Jakovl*5v. Ali o^t*\li «traž>irji 10 bili sirovine. Kadarkoli le moj?oče, so te vedli žaljirb in izziva-joče. Vojak, ki je prinašal ujetnikom je-(fi n?, mizo, je ravna I v^dno tako, da je e laktom radel car ja- ali carioo. Car j* na v»e molr«l, carica pa ni mogla po-tla^iti svoje o£orč*?r>osti ter se je nvid sirovost jo nenidlo razburjala. Car bi bil rad. kikor v Tobolskii, Žagal in cepil drva, da bi ee gibaL A iuti te#a mu nišo dovollli. Potem eo ie hise prenvsetili 6rn-gam Cemadurt)va, Dolgorukeg« in Ta, tisoeva, da sta imela car in carica se manje družbo in se manje postrežbe. In >hisni rod« «o hm pooštrili. Konč-no je sovjet sPoro<*-Jl AvctejeTu, da treba >carsko historijo zaključiti.« Avde-jev pa ni maral rasumeti, nego ee je s eovjetom prepiral in ee npiral, dokler ga nišo — odstranili. Dne 2. julija je naeiopil svojo slnft-bfr komlsar Jurovskij. Rasen podcast-nikn Medvedovn ni sanpal nikomur in je privedel s seboj 10 tvojih stralarjev: same ; Madžare in Lotiše, maluibencd e>ekvic«jW. Prejfinje etraiarje |e posla! v hisoT l«ieco na drogi strani. Jurovskij je postavil k vaakim dn-rim stražarja. Brei njegtrvega dovolje-nja ili «mel ttoritl nihoa niti koraka. Niti na stranlič* ni bilo mogoče, ne da bi bil eioveku rdeckar sa petamt Tak hlap 5* jr potem po^tnvil r»k vrat^<^, ki se nišo smela znkleniti ali z«pah niti, in je tako >stražil«. Ako jo ?1« n<\ stran katara izmed carskih hčer, pa jo morala, pustiti vrat-ca na otežaj odprta, kajti revolu^ni duni Madžara flli I.oti^a je pripravljalo posebno razkoSje, ko je mo^el gled.^ti deklo, ki 30 ja od sr«ma in ogorčenja vw8 treslo in nnpol omMl.>lo ustrezalo nepremagljivi zahtevi fiziološkoga pro-eeea. . . Stirinajst đni je trajalo to trPl}©-nje. K.ij se }& Rodilo v dusah n^sreč-nikov, ni imvejooe popisnti. A niti orito-žiti se ni^o imoli nikomur. Ker Jurt>v-pkij je odatranil vsakogar, ki je knznl najmanja sočutj© ali vsn.^ zanimanje žanje. Dnl je ćelo etreljati na. ljudi, ki so «e nstavljnli pml Ipatijevo hi?»o. In tako je pripravi jal inajzaslužn^iši^ čin revolucije, umor ruske »irske družine: isti mož, ki je nedavno pređ-lagal sovjetski vladi, naj postavi spomenik — Judetn I&karjotu! Klanje im razdeljevanje plena. V noči 16. julija 1918 je Lj eni nova kreatura komisar Jurovskij opozoril Medvedova, da carske, obitelj t par orah ne sine livetl ved, in ga j« Poaval, naj pnber^ orožje 82 ruskim možem, stanu-jočim t hiii na na^protni strani. Med-vedov je res idi po orozje in ga dobil. Ob 11- ponoči je prišel Jurovskij a&m k spalnicam jetnikov tor jim nka- yftl. naj «0 takoj oblooeio, cv^i dn oUp*-tiij^jo. To *o jo zcViilo. N<\to je oIo-/iI Alekseja na stol in tuđi nam »•'i«! hlizn carjftviiH je *ed*»l clr. Bi>»odrjji< eelo v t«4 posl*y1nji svoji uri. CariiMne i'> riritle v r*\Jtah T^otiv-pfidurke, v katerih »o im»<^ najdrago-cenejJi obiteljski nakit. Cez nekaj minut •* jo Jurovskrj vrnil na čelu »ioneterih ob^roženik strainikov. Stopil j* pr&d oarj«, in tl^ jaJ: >8ovjet je zvedel, da vat hoflefo y+> si sorodniki osvobodlti. Vi i ih ho^eao prehitoii in zat<> snio akieaiill, da rM ustrelimo.c Car ni sltitil, da «0 h«s#n1* tateo hitro iivrio t«r je odgovori I rsoutieii: >Kako? Brez sodb« neroVas je Ž9 obsodll n.i5 uvjete -^ J9 odgovt>ril Jurovskij, numeri I revoH ver in usmrtil carjv carske obitelji • *e«timi j!v%stimi ilužabniki, torej aknpaj lt oeeb, je počinilo na me?tu. Ko *o Je izkaz*l">, da ^rj^vff Ale-ksej in njegova s^*tra Aua«UL&i4a ie aW stran 2. ,oLuvnw5M NAKUU*, iiuc 5. aprila ti*22. stcv. 79. iekt odkarujo porotnim todiščem ona kamita dejanja, katera možjo iz naroda kot tipično antieocijalno pojave svojega obileija najbolj poznajo In najbolj-ao ooenJAjo; to «o: ubi istra (umor, uboj), saiig, tatrina (nasilna, ▼ ve£i«m afc*e#u), rasbojništvo, goljufirl bank%-Tot Odkaeuje jim po, tuđi uradna delikte, kar bi bilo nd kvar ugladn držar«, ako rr© bi hotela že t- kali uduAiti mof nih sumniftenj, čeS da. prikriTa grehto •vojih uradnikoT. Stavljanje Tprafimnj na porotnikt ostane, kakor doslej, nfivzlic raznim dragodi uvedanim novotarij ani; le to k» , pr©dla^af da bodi tuđi porotnikom do-rolj*no predlagati rpraSanja. O predio-gth pa sklepa trojica utenih sodnikov. Glede podvetovanja porotnikov o vpra&mjih se je v fcidnjem ča-su uvedio jwi Italijanih (1913), da se vrM posve-tovanje ob pasivr\era prisostvovanju obfcožnika in branilca, na Madžarsketu |J914) pa, 3a predvodnik rodi posveto-▼atije goro tni kov. Niti prve, niti drug-e F« forme se nag projekt n« poprime. In-telicrenoa prvaka porotnikov bodi do-Iroljna garancija, da bo posvetovanjo prarilno vodil: skrbeti je pač za inte-u#*ntnost porotnikov sploh. Ražen tega leži hni v bistvu porotniske institucije* da naj sodi čisto nezavisno od vpllva juristov. Pač pa projekt uvaja tuđi drugodi že uv>9deno novost v pogledu o doloritvi kazni: Da se d& po-Fotnikom prilike, po vodati sodnikom trojo mišljenje o •storilčevi krivdi; da ne bo več ho^nzen porotnikov, d.t bi utegnili sodniki pretrdo kazen vplivala &a pravorek o krivdi, — za to naj »ode* Jujejo porotniki tuđi pri posvetovajiju in glasovanju glede kfisni. Dvojica ođ porotnikov samih izbranih delegdtov *» strne s trojico učenih sodnikov v en Moat. ki določi kazen. Neka novota loži tuđi v tej določbi projekta, da naj se da so&nikom pravico, da eniejo pravorek porotnikov, ki •e jim rdi pomoten, uredno razvelja-Tifi in picer enoerlasno, ako pre za rafi-T^ljaTTjenji* na kvar obtoženoa, a že i T©čino irl&sov, ako pre razT^Ijavlje-njn obtožemcn v prid. Obenem naj ima-jo ti »odriki v tnkih Mučajih travico, predlagati pri kas^eijskem sodi&čn — đ^le^ranje kak&nega dragoga porotni-tikeg* £oraktičm iuristi, po- ! lliiki, ««t>1oK ▼«. ki m za stvar fcanim«^ j jo, izrazili svoi© mi^lJMijie o odsekovih | Sredloirih. Drtižtvo >Pravnik< naj akli- i * anpiet enkmt svojd članc in t>^ tuđi i •*•• drnre, ki t*e za stvar zanimajo, na ; 4f^knfnJ?3ti pestRn^k, kjer lx>m mogel j tifffavo pored- J Inpov, o^iroma rndi sroie pomisleke. ! ple€r ps. sem mi pijenja, da b! bilo pn- i |>Urist1?7*r> rasrpr a vijanje prohlemov j bkoH Tx>r°tni?pa vT>Tftš?.njft rHo korist- | no đelo. NM na-3 Slovence najđ^Jo *akrK | notvorci dobro pripravljene, ko prido i i»a dne-rni red ujedinjenja kazensko-pravnih »ftkonov! RAPALLSKA POGODBA. — Beograd, 4. aprila. (Izv.) Mi- ; ni^trski komite za zunanje zadeve, \ obstoicč iz ministrov g. P a š i ć a, P r i b i č e v i ća. dr. NI n č i ć a, dr. K r s t e I j a in V i 1 o v i ć a. je imel , Tčeraj od 11. do 12. sestanek, na Ka- I terem je obširno r^zpravlial o vpra-Sanfci konene izvr^itve rapallske po- | godbe. Razgovor Je bil tud! o sestan- i kn iugroslovenske ^renov^ke delegra- • cfje z italijansko vlado v Rapallu pred pričetkom jrenovske konference. . — Parfz, 4. aprila. (Izv.) Kakor | javlja »»Petit Journal«, je ftalijanskl | poslanik jrrof Sforza odpotoval v i Rim, da raznravlja z znnanjim ministrom Schanzer^em razna politična In dnura vprašanja. zadevajoč penov-sko konferenco, kakor tii v ti^t*»m hinu milijonftrii. Pot*»m so trupla đaIoSIH na avtombb!"!, jih odP^ljali ieset vprst za mesto, emetali vse nn. lnit% fih polirali z bencinom ter jth ^ažpali. A vilic vsremu »6 trupla ni»o upepelila. Treba jih jje bilo »nova in znova p*>li-Tflti a bencinom in znora zazidati, do-kler konftno venđar nieo z^brela doc^la. Komisija, ki jo je odpo#lal sovjet» Je n«.§l« na cSrri.Sču 1© Ae pohojen uhAfa ©arifHn in prst«« in red carj^v . . . N© doljro po tem «o posrinili na istfr Uft^in 8e Cema^irov. DoleoruklJ in T*~ t\*tev, kl eo bili MVi viri nadaga in-tormntnTJfi. L. 1613. je prišla dePutacito ruskih boj»rjftv v pnmo^tan Tpitilevskli pbve-črA Mibflilu Feođoroviču Komanovu, da ie Iz voljen za carja Tieh pravoslavnih Kusov. L. 1918 je v hi$i IimttjeTA izdihnil Hvoin dii^o zadnii ruski car in sadnji Tako ne je zatel* !n z»klj|u5ila hl-utorila vladarske^a rodu Romanovcer z imenom Ipatijevskega, Gospodarstvo. AU JE USTANOV1TEV BORZE V LJUBLJANI POTREBNA. Pod tem naslovom smo Čitali ▼ »Slovea-skem Naroduc od dne 30, t m. Interesantno malo disertacija Vsekaloor smo piscu f. A. T. hvaležni za podane nove Idtjt, kolih udei-stitev bi bilo v rva*i z uitanov*tvljo borit ▼sekakor pozdraviti. — Rsec ventilira otvo-ritcv nekesa deyiznega clearlnfa pri Naroda banki — in ta naj bi nad omesti 1 borro. Pri tei prilikl bodi dovolj eno priob^ti nekaj občnih misli o instituciji bore«. i Burza le xa LJublJano in za širi« kro-ge Javnosti v Sloveniji sploh »aliquld novi« — nekaj novoga. Zato Je naravno, da se gotovo najde eden ali drugi, ki bi borro sodil o tej novi napravi in Jo motril skeptično. Ideja institucije borze Je kakor pri vseh javnih institucijah: Javni blagor. Je obča gospodarska naprava z zvišenlml cllji, katerth niti eden ne smeri na, zasebno korist. To bodi v prvi vrsti poudarjeno. Definirati pojem borze ml ne bo uspelo, ker to tudl najboljSim ekonomskim strokov-njaknm in učenjakom davne preteklosti In sedanjo^ti to ni uspelo. Samo na kratko naj razvij cm par kriterijev borze, ki pomenl v praksi zgradbo, kjer se vr5e borznl posH. Borza je kraj, kjer se ob gotovem času sha-Jajo trtrovci vseh panog, posredovalcl In dm Ke osebe, kl imajo dostop v borzne prostor©, da se Kodovore o trgovskih poslih ,nudi)o in kupujejo blago, sklepajo Po danih pogojih in načinih (usancah) pogodbe in kupčiie med seboj v blagu in vrednotah. Ponudba in po vpraševanJe se tu srečujeta in po starih eko-nomsko-polttičnih načelih regulirata ceno blaga in vrednot, ki se trguje Jo na borzi. Značilno je, da stalni čas trgovanja In stalni kraj« kjer se vrši trgovanje, favorizira ta borzne kurxHje in omogočujeta promet. Statut vsake borze ima za svoj glavni smoter olajševanje trgovine. S tem, da st na borzi za ponujerto robo najde na lahek način odjemalce, vrši borza najvafnejgo nalo?:o. Znano je vsakemu trgovcu in znano bi moralo biti vsakemu bančnemu urađ-niku. da Je — kar priznavajo najznamenl-tejSf strokovnjaki — borra srce celega go-^podarskesa orsranizma, da le ona zrcalo* kjer se zrcali ves ekonomski in gospodarski položaj naroda in njega trgovine. Borza je posebno pripravna ra kup* č!!o z malim kapitalom v blagu In vrednr> tah, ki ?fcer nl^o lahko dostopne Sir SI ni kroRom. Kot frži^če mobilnih kapitatov Je privlačna sila v^eh slojev podjetnfkov, fr-jfovcev kot industrtjeev in to ne le doma-činom, temveč rudi tujcev, W Fmajo doka) fnteresa posebno za naS« produkte. Borta Je torej Institucija, k! se t!čt najvaftieJSfn Interesov domače produkcije In podatnosti Tronsuma ln radostitve v dneva. — Vit le?:a Ljubljant govori u ortoe Trgov^ke zvere z Ttalljo, Av^trijo, Svica Nemčfjo In ČeSkoMovain(T>. Znanr> Je, da se v tem pogledu MirMlana SfrI In napreduje, dočlm Zacrreb, H dela mnogo preko Liubljane. nazaduje. 2a lesno trgovino posebej ni mVjet Kotacije ceu. TujI trgovci, kl v vellkem Stcvllu pribafafo v na$e kraj«, nts rađ! lesa težko o5kodulejo in marjiVakl frrrjvec, kt ne more radi pomanjkanja borre za Ma-go znati kurantne cene, se odlači v lastno škodo ra nižjo do^egljivo ceno. Na^tetf bi mosrel razne đefelne produkte, M bf isto-!aVo z norfrano tržno ceno le olajSevali trgovcu kuDčijo in zaslužek. Na??a industrija Je danes naibolj ra«-viTa v cei? Ju?o glasno je zvera Indu^trijcev kot zastoprtJca na?e celokupne industrife izrekla, da Je ustanovitev borze v Ljubljani ne le po-rreb^a. temveS mifna. VeliVo ^tevilo bančnlh In đenarnfn" zavod ov nafhofje doVazu'e. knko se trgovina. nbrf In industrija razvijalo, ln z razvitkom raste sodobno potreba valut in devte. Do sedaf ^mo primorani naSe valute fn devize »o*??iati v Tagreb. Po^ilJamo fih tja. — lođa v slučaju potrebe. Jih ne đo-blmo nazaf ali Irvečjemu le kale del, H n« »ađnSča. ^trojHd in trud. pred vsem nezdrava pri^Mna ođdaja brez mofnosrl pri-đobfti s1 nazal potrebne mnr>fine devlz v kritje. bi r i^tanovitvijo lastne borze po-polnnrra odpadTi, e niim pa fuđl provizije ln druge prlstofhfne fn mogoče marsikalfo mesto od Vomftentov pn^ređno dobro pla-čaneg suradnika — arbltrafpffa. — f>j| v Tagrebri lrut»1r? «11 r>rr»<1ar! devize nođ afl nad ceno ▼ ! a srni đoVfČefč — v SVođo seveđa krnnftenifl, frcovca aff podi^fniVa. Ozflačil *cm fe. r?a Je hnrt% «• mofjflrt feiplta! posebno rtrliflamia. Pts Je, r«?aviH — noutfirfrl svofe đvome « Tem. đa W *• efeir^nf ff* fc«f Cez no« v LlnbUifrf fi«rtt. W namre? motoče. tfa W se rw>gfo novu roj eno đete hrez pomoČI ra vzjrofe razvffl. To veTja rudf! za naSo borao. Llorfsrvo, B ne rv>*na fe fnsrfhicf*e, ffl s« it?r»ra1o rm p^'etir H nN^l^fo rfohre S-vf^"w^e. — y**rr* f*f of^1»j»fa mMtb t*h papfrfev v vefffl ali rnanlUI merf m ^^f-nlea U kazala« raxvHek ene«a al draceca podletja. Sirle maj« našeg« premolnep obCinstva bi se poUgoma prilagodile novim investicijam in to temral«, čim mobilniji bi bil kapital — kar bi ravno borsa olaiievala in pospeievala. O tem bi bOo teveda treba I« dostj vzgole. Švicarski 1» fraaeoskl narod — kjer v&ajt kmet poaedul« BakaJ vradnostnlh papirjev — Je v tem vsffofea — kdo pravi, da bi iial dostl iRtellsentnell slovenski narod ob dobri pedagotlkl ne mogel se — ln to še mnogo hitra)« — vzgojitf v tej smeri f? Pri pomnim ruj. da to tncfl ugledne kor-poracije kot trgovska zbornica, vedna ve-lebank itd. pri poznale važnost in potrebo ljubljanske borze — ni ml treba, mislim, označiti motiva, zakal. Videl sem mnogo borz na svetu ln Se več svetovnih tržisč, a nikjer in nikoli ni-sem sliSal, da bi bil surogat sa borzo: devizni clearlng. In vendar tuđi to Idejo pozdravljam, in sicer kot konsekutivni aneks k borzi, ki bi gotovo bil stvari korišten. Končno naj ml bo dovoljena mala opaz-ka: »nemo propheta ia patrlac — tuđi jaz ne! — MogoČe se varam, če mislim, da idealni clll zamišljene ljubljanske borze ne bo do»ežen. A nekaj Je gotovo: Ljubljana pri-dobi s tako epohalno institucijo le na ugledu. — Cudil bi se torej tem bol I, če bi se sin naSega naroda naSel in bi po naši stari navadi — kar Je slovansko prokletstvo — pričel pisati več ali manj proti horzl in s tem proti napravi, kl bi znala biti le Čast in ponos vsakemu, kl res slovensko čuti in komr Je narodna zavest In lokalni patrlotl-zem ne le na jeziku, temveč v srcu in vo* Ul, daleč zadaj za osebniml Interesi! -* Javni blagor nal bode tuđi slovenski borzi v beli Ljubljani geslo! B. H. S. Dodatek uredništva. VpraSanje, o ka-terem prina^amo danes *e dmgič gotovo zanimiva razmotri van ja. Je brez vsega dvoma Jedno Izmed naglavnlh na^fh gospodarskih vpraSanj. Že zato smo prav s pravim veseljem pripravjeni prioMirl tuđi $e nadaljna, seveda kratka in jedrnara razmotri van ja v oblikl stvarJaJoČ« diskusije fn, recimo, gospodarske polemike. Tudl vpra-Sanje borznejra razsodlšča Je zelo zanimi-vo In sploh vpralanje stafneca trsovvkec« razsođliča v Ljubljani, kl bi se lahko takoj, lo Je 5e pred borzo ustanovilo v LJubllant s cimur bi se prave trgovske pravde, zla^fc pravde s načelni ml trgovsklmi vpraKanl! reSevale hitro in definitivno, brec nadaDnfh Instane, hi včasfh za trgovca predolgega, toda potrebne«* ta neizoribnega In«tan6-neira CakanJa. In le (frud moment posebne važnosti priđe v poStev, namreC vpra^anje rrgovskfh ohlčajer, neane, katero mora v najkrajšem časa v temeljito v*estran*Vo razmotrlvanje v Jugoslaviji r obee m tako tnđl v Sloveniji. Tem osancam bi Se moral pođvreči po mofnoetf vsak rnjee, vsa!t »znnanjfc ktrpec, kl bi Imel posla na na£?M trfiSClh. Tako pa? moramo stopatf od stop* uje do stopnje prott Tsem Um lepim dljem! —% Tovarna veri« đ A* Lesoe pri Btedu. Na fnidjatfvo Ljubljanske kreditne banke so se te dnl zbrali domaCi fntere-,*enrje ter skieniL osnovati delniško družbo pod rorenjo firmo, katera bo Izdelovala električnim potom vse vrste verig. To bo prva tovarna te panoge v na« kraljevini. Vodstvo tovarae prevzame Cefkoslova STc! državljan g. HInko Ha beri, ki Je odlični strokovnjak fn Je vodil več kot 30 let enano tovarno v BeH peci. katere Izđelki so Sirom Jugoslavije dobro vpeljanl. Zajrotov-lleni so stroJI ntjnovejfllh preizkuSenih si-stemov. Tovarna se nahaja nasprotl kolodvora v Lescah fn bo urejena za femo produkcijo do 150 vagonov. Zaposleno bo preko 100 đelavcev, od katerih bo 85% do-mačinov. DelniSka glavnica znaSa 10 mili-Jonov kroti In je popolnoma podpi^ana. Po seđanjih dispozlcijah Je računati, đa se bo pričelo z ob ratovanjem nove tovarne Jullja meseca I I. —-z Dobava razne^a materijala za smodnišnico v Kamniku. Uprava smod-nf^nfee v Kamn'ku razplsuje na dan 11. maja 1922 ob 11. dnpoidne ofertal-nr> licitacijo za dobavo 220.000 ke amo-nijevejra sorltra \n 50.000 kar trinitro-naftallna: na dan 12. maja 1922 ofer-talno Ifdtacito za dobavo 15.000 kff plinovejra olja za Dlescl-motoHe: na dan 15, maja 1922 ofertalno lidtadfo za dobavo ^30 ke flnega olla ra »troje, 100 kjr tovotne mast! fn 20.000 k* parafina: na dan 19. maja 1922 ofertalno fldtadJo *1ed© dohavc 500 m1 lelnvih rilodov fer na dan 10. ma^'a 1922 ofertalno licltadjo slede dohave stvesra ovojnesra nanirja. Predmetni oglas * posroji vred Je v r^sarni trtrov^ke In obrtničke zbornice v Ljubljani Interesentom na vpo«Ied. — Z IrnnoFJ»«itna fciuoslovenslral zeradba t Clevelandn. Pred kratkim so začell v Clevelandu na vokalu E G3 ceste fn St. Clalr ave firradltf ogromno T>o»1of>ie »Medna-rodnesra stavblnskeea ln nmoilinecra đmStvac, katero }e v fueosiovenskfh rokah ln tako !er»f> napreduje, da »1 te moelo mnlslltf seđal tako zirradba Poročllo pravi, da §e Je to društvo, kl le r>rvf slovenski denaml zavod v Clevelanđu. đvfsmflo nerrrfCakovano tako visoko, đa fe noflfos vsem Jusro-slovenom oo vsei Amerfki. V novem poslopta bo nrornvt Se hftreffl, po-strežba Se to&vefla. nrfllka za rirv©. stlranie ** vabt«ve^a fn vamost sro- —f> Prodala y*dov. V Hsarfrf av-to-odeTenfa k^ma^de Dravske dMr'f. 5ke ob'a*tf fbaraka v ^»remttem «V1a. WCa pri rlavnem inolorlvOTtr) v ?J«b* rfntrnf nrmr>w* v*me«n Wrt^d|a 24 lesenHi sođov ođ dja in masti. Protestno zborovanje slo-venshega tpgovstfo. V izpctx>lnilo včerajšnjefira poro« Cfla o velikem protestnem z.borova-nju trjrovccv in obrtnikov proti dav6-nim bremenom in draginji navajamo še tele podrobnosti Po izvolitvi predsedstva je skozl okno poroćal na trjfu zbranim poro-čevalec Ivan J e 1 a č i n. ki je uvodo-ma protestiral proti odredbi niaribor- f ske policije, da so morali trgovci v j Mariboru danes odpreti svoje trgo- ! vine. Kakor snio že informirani, so ; bile že poprej od merodajnih faktor- . jev in sklicateljev shoda oddane instrukcije, da se treovine popoldne od-pro z iozirom na okolnost, da je pri- | šio vcerai zelo mnoj?o okoličinov fn drugih ljudi k pogrebu kncfzožkofa M. Napotnika. O pobijanju dragrinie ie porobe-valec ^. Ivan Jclačin meritorno na-vaial glavne vzroke sodanieira polo- 1 žaja rastoče drajrinjc. Med drugim je ' izvajal: Z novim letom le bil izdan nov zakon o pobijaaiu draginje. Ost tesa zakona je naperiena proti detal^mu trgovcu v prvi vrsti in sicer proti inmportcrju in trgovcu. Vsakemu Iajiku ie razirmliivo. da ako fe valuta od lanskega leta, ko te stala na 4.50 frankov. padla na frank 1.50, da se je moralo vse blago: ki ga uvažamo iz Inozemstva, in to je pretežna većina naših potrebščtn v tem razmerju podražiti za naimani 200%. Ako se te ceno le nišo pojavile pri vseh predmetih fn v vseh panogah, je vzrok temu samo to, đa so naši trgovci poiskali novih nabavnih vi* rov in da hnaio đeloma tuđi 5e stare zalocre* ki 30 Jih lahko ođdaii po nlžii'h cenah. Ugotavljamo. da se le aflo nr! nvoznl carini povf^«! z dnem in. nov. 1921 od 300 mi 400** fn z đ^e 10. de. cembrom 1921 od 400 na 500 ofc9 tako da mormno nfačati v^led mfle y veflavo nove takse, k? so bile iz srbt-Janskeira zakona o tak^aTi no'eg žt obstofcčfh iz veliavnfh nalfh taks rx> staroavstriisketn pristojbinskern zakonu, razštrjene na območje ćete kraljevine. 5 1. oktobrom f© bfl v^^ftti H^-vek na r>o«lovni nromet v novi obliki fn sicer koi 1 % od vredno«ti celokun-n©ga prometa. Ta davek znaša pri današnjih itak ogromnih cenah blaga pri trerovstvu velikan ske svote. Z novim letom so se poviSale ^e-feznfsTce tarife ra blaeovnl fn osebnf promet za 15%. ražen te?ra so bile v zadnjem času fiidi večkrat povfSa-ne po^tne prfstofbine zft notranfi hi mednarodnf promet. Povfšanje cen premota te fmfs-lo povratile cen plina, elektrike in industriisVlh IrđeTkov. Zadnje mesece so bife opetovano novčane mononolske taVse. tako n. pr. taksa za sol na 1.S0 Din. tako da moramo plačevati za sol sedai 10 kron, mexf tem ko smo plačeva!! v mirti 14 vinariev. Pnako ie s takso na netrolei. na vžlgalice, c^g?rc»rni papir fn s cenami ra tabačne fzdefke. Na oovfSanhi cen na n^enfeo fn mofro |e nafi trtrovec r>onolnonia ne-rfnVžen, ker te cetie določa horra v Novem Sada« kler ie središče žltneira tržliča. Cene mesn so ?e đvtfrnTfe vsfeđ izredno forsfrmie tečami flre tn do cenah ntesa v Itaflff. Izvozna carina na meso le ostala nefzprementena kTtub vdf-kemn TOdcu valute In se plača za en kz IM K. (lovomtk fe dane nolecr teh tiai-Pcrfavnc!?!fh momentov ra nodrn^Ttev povđarjal Se ostale blstve^e raTloge tako nesigurnost prometnih razmer. razne posređovalne fn knedle!v^Ve stroflre. drači banČnf kredit fn valutni rirJko. Znane so vairf oirrormie fz-irube katere Je trpeto naSe rreovsvto v Ieto^nfi zimi vsled porasta če^ke krone fn lfre. ko le grozll r>olov1cl na-<'h uglednih tvrđk gospodarski polom Dalje pozivlje poročevaJec vlado, da odpomore sedanf! križ! v trgovini ln obrrf — s stabilizacijo valute. Govornik fe dalie kritizira! na-Cfn* kako se nrf nas rzvafa pobijanje dragUiJe na DodTmrf novela zakona* M m> veCfni zadene maleira trgovca fn n stavlja na sramotiinl ođer. Ođ-lo^no fe orotestfral tinti nrotf brez-ohresrtifm nosolflom. VI ilh vl«(T« pa-klanla raznim kmetlisklm fn konzum-nf z*Hrnv\ đavk! na podlagl starega srbljanske- ga davčnega sistema, dočim ostala še nadalje v veljavi stari avstrijski Naglaia, da bodi naloga finanine politike popolno izenačenje davčne za-konodaje, ki nai sloni na premiSlje-nem vpoštevanju vseh Rospodarskih momentov ln razmer v posamnih po krajinah. Oštro kritizira način. kaKo se izterjuie pri nas davek na poslovni promet ter zahteva, da ^e način pla-čevanja tega davka za trgovstvo re*-formira in preuredi tako. da bo davek pravično odmerjen in naložen. Dalje govornik protestira proti davku na volne doblčke za leto 1920. to Iz formalnih razlogov kakor tuđi iz stvarnih razlogov. Predpisani davek na vojne dobicke naravn »st ovira razvoj solidne trgovine in razvoi sIj-venske industrije. Zbrani zborovalci so r.jogova temDeTamentna Izvaianja burno aklamirali. V imenu obrtnih zadrucr ie poro-čal sr. E. Franchetti. Po končanih re-feratih so dalje govorili Fran Ksave-rij S t a r e, ki je bil zelo temperamentan in je s svojim govorom zborovaT-ce dovcdcl do velikoga ogorčonii. Stvarno je skušal narodni poslanec dr. \'ekoslav Kukovec pojasniti h-nančno politiko vlade, naghšnioč načelo ravnoteži. Skušal ie ohiektivno predočiti deianski r>r>lo^ai. toda neka-teri zborovalci. nezavedajoč se smotra protestnoga shoda, sr> govornika neprestano morili z raznimi nečedni-mi medklici. tako da ie govorni' moral svoj govor nrekiniti. nakar le o~ gorčen zapnstil zborovanje. Zelo gladni so bili nekateri klerikaIci. ki so razrolo?enJe zbora skuhali izra-biti 7a klerikalne namene. Fran Z e b a I. trgovec v Rndnf-Jcu. fe v imenu gremiia trgovcev ljubljanske okolice očrtal položaj trgovca na đeželi. Li timski trgovec T.eMnger pa se fo r>o nervvtrchnem znletaval v demokratsko stranko. Rnbil na jo hi-di izraze . ki vsekakor ne snadajo na Drntestnl shod trgo\rcev In obrrnrknv ki ni bil političnega značaja. Ob l?..^fl minut ie Dragotin Hribar zboro\ranjo saklhiCIl. Jnlljsha hrafina« — Kako ofaćule Itsflla volno od- Srodnino. Italij^nska vlada fe irda-la zakon o vojnih Skođah, ki je jaleo letx Ali kakor izvaia »Ooriika Straža«, se je ta tako letrt zakon izprcvr-gel v spako in postal vir strašne ne-gotovosti in skrbi. Zakon je tu in de-nar je tuđi tu. Ali ta đenar hranilo banke in zavlaČutejo Izplačevanie vojnih od^kodnin: S tem denarjem barantajo in dobivalo iz njega težke obresti. Meseca februarja Je pa šo do vsem neprlčakovano padel na vojne oškodovance viadni dekret, ki do-loča. da smejo uradniki že sklenieno poeodbe razveljavliati fn uničevati nacrte tn pravice, ki so bili žo pri-znani. z eno besedo: na nodlagi tetra dekreta smo vlada delati z vojnimi oškodovanci kar baš hoča Zato na je doraslo do vrha ogorčenje r>o go-riškrKgradišČrinski deželi in skllcan fe bil »shod teptanfh«. ki menda od-pre italijanski vladi oči, da spreglc-cfa, da tako. kakor sedai. se ne srne obnavljati debela, ki stof! na izpo* stavljeni vzhodni točki države. — O izkoriščanju vodnih sil na Gorfškem so se vršile dolgo Časa raznrave med kornnetenrnimi činitelji. Vse je kazalo, da se bo mogla de-Žela okoristiti s svojim podjetjern glede vodnih sil. Zadnje čaše pa se r>o teguje »SocietA Adriatica đi Vene* zia«. da bi dobila ona v roka tekori-ŠčanJe p'orfških vrodnih sil. Nasprotni-kt domaćega podjetja se poslužujeJo praznih izgovorov, obrekovaai tn podtikanf. Ćelo tako daleč se sporab-ljaio, da pravijo: ako bi ostale vodne sile v rokah domačega Hmtstva. bi nomenilo to nekek avstrijakantizem. Najbrže bodo zmagali italijanski vo-lekapitallsti m vse đosodanje nrfza-devanje defele bo brezuspe.^no. ako se ne stori v zadnjem tronotku prav nenričnih korakov. — Kmetitekl metaflevaln! rečMl V sefi Izrednesra delež^ega odbora ^c Je razpravlialo vr^rašanje kmeti'skih nadallevalnih tečaiev. namenienfh za mladino na deželf. kadar odraste šo-H. Kmetliski naraščai se mora obraćati v glavnem k svojemu pokliču, ker kmetMstvo hira fn prored?., ko mu zmarifkuje đelavnih fn ve^čfh rok Taki tečaj! se imajo ustanovit! r*">v-sod, kjer so za to podani potrebni pcfirofi. — Gorica doM vodovod ?n ka-nafTzactto. V seii izredneira de^eine-ga odbora se ie govorilo t^rif o t^m da gorf^ko mesto Vlub vel'Vfm «tro-5kom še vec^n nf^^ nr vn^°v^^ Tn ne kartallzacUe. Senator R^mb^ \z na to nov^al. r^a %o Nl* no v^HVfrn tn'dn prcm^frati<* v^<* o\-ir*% tn r'fl r»a-črt ra vodovod ^z f^^^r? frr n?^^t ra ka"nlf?ncHo čr^vpt^ Hvr5:*ve. Da le ne bn%t* Čakala nredolizo!! /tj. srev. .SLOVtNSKI NAKUO', duc 5. aprila 1922. Stran 3. Visoko odlikovanje Poljske naSemu kralju. — Beograd, 4. aprila. (Izv.) Prcdsednik Poljske republike general Pilsudski je podelit Ni. Vel. kralju Aleksandru najvišje odlikovanje Polj-ke republike — red »Belega Orla«. Po odhodu romunske kraljice Marije izroci DOliski poslanik na našem dvoru to odlikovanje Nj. Vel. kralju v posebni svečani uvdijenci. Ob tei priliki bo v imenu Poljske republike imel poslanik svečan srovor. visoko odlikovanje je vzbudilo v diplomatič- nih kroffih posebno pozornost, kalti na ta način ie Poliska republika na zunal dala Izraza Idel, da namerava skleniti z našo državo naiprisrčnelše in iskreno prijateljske odnešaje. Ime-jitelji tesra visokega odlikovanja, ki je podeliujejo le vladarjem in zelo zaslužnim možem Poljske republike, so doslej predsednik franeoske republike M i 11 e r a n d, belgijski krali A 1 b e r t, romunski krali Ferdi-n a n d in general P i 1 s u d sk L Italija noto IzroCItl jugoslovensklh vojnih u|etnlkov. Nad 2600 Slovcncev in Oalmatincev amira v Tri polisa. Splitska »Nova dobac z dne 30. marca poroča: Včeraj smo imeli priliko slikati o enem izmed tisočerih slučajev, ki najbolje osvctljujejo nekulturno po-stopa-nje italijanskih oblasti napram našemu narodu. Vladimir Spanec iz Vfelike loke v Sloveniji, roj. 1897, dijak, ki je bil že od 1. 1915 v italijonskem vojnem ujet-nistvu v Tri Pol isu, od kocter se mu je po nadčloveških naporih posrećilo po-begniti, je izpovedal na policiji nastupno: Več tieoft naših vojnih ujefcnikov v Italiji iz 1. 1915 in 1916, med katerimi je bil tuđi on, so transportirali Italija-ni v notranjost Tripolisa, kjer so jih raz-delili po raznih ujetniških tabori-ščih. V Merlni je še đo danes okoli 2600 jngoslovenskih vojnih ujetniko-v, o katnih misrtijo oblasti in družine, đa so nmrli v njetništvu. V tem taborišču, ki fc odđalien okoli 10 dni hoda od morja, jnorajo lačni ju£t>slovenski uj^tnfki ko- pati pesek v zlatem rudokopu. Italijan-ske oblasti ne nameravajo teh ljudi ni* kdar poslati domov. V Merini so ujetni-ki iz vseh krajev naše domovine, toda tiajveč je Slovenrev in Da Imati ncev. Ti ujetniki so večkrat apelirali na naše oblasti, toda prejeli nišo noben^ga odgovora. Naši ljndje v Merini, kjer je strašna vročina, dobirajo slabo hrano iz koruze. Vladimirju Spancu se je v decembru lani posrećilo, da je v družbi ne-kega Slovenca in n^kepa Dalmatinca pobegnil iz taboriSda. Po 40 dnevnem potovanju z raznimi ktiravanami eo pii-šli do jezera Viktorij^, od koder so po-tovali po Nilu do Kaire, kamor so do-speli v času velikih nemirov za neod-visnost Earipta. V Knim so ee tov«»risi izflnibili, nakar je odpotoval Spanec v Aleksandrijo, kjer se je ukrcal na nrko dalmatinsko jadrnico kot mornarički delavec tor dfc-spel đo ot">ka Vi«a. Od tam je prišel s Parnikoin ▼ Split, kjer je bil policijsko izpra^an. Dolžnost naše vlado je, da rfcši na vsak način tisoče naSih ljudi, ki umira-jo v Tripolisu. Politične uestl. = Seja naCelstva demokratske stranke. Redna sela načelstva demokratske stranke bo v Cetrtek dne 6. t .m. ob 15. uri v strankinem tajništvu. = Razkol med soclallsti? V včerajš-njem »Napreju« čitamo uvodnik, M nos! naslov: »Vse boste razbili U Članek Je zelo temen in dvoumen, razvidno t>a je iz njega, da v socialno demokratski stranki očividno ni soglasja. To se đa sklepati predvsem \z tega-le odstavkar »Kdor ni z nami, Je proti nam. Ni kdar več se red v stranki ne bo poslahšal. Kvečjemn, da bo še trsi. Se ostreiši. Ne bo diplomacije, ne bo zaku-tisnega vodstva strankinih poslov, ne bo strahu pred zamero. Kdor hoče dclatl dobro, mu zato ni potreba posebnega poobla-stila dolžnost njegova !e, da dela prav. Kdor hoče pa v stranki soodločevati. mora most, Je v pozabDenju. To pa Je in mort biti tako popolno, da se ne bo nihče bahal s stari mi zaslugaml, nfhče oči ta I drugi m stare grehe.« — Kakor čujemo, se tiče ta Članek spora med strankinlm vodstvom In Kocmurjevo skupino. Taldsto ni soglasja med posameznimi voditelji slede stališča^ Id ga naj stranka zavzame urati komani-stom. - Za revlzllo rapallske oogodbe se zavzema »Epoha« v uvodniku, v katerem dokazuje, da so Reka, Zader in Skader obsojeni na smrt, ako nišo združeni z naša kraljevino. To dej-stvo Dolatroma uvideva tuđi Drebf-valstvo dotičnih mest, a tuđi Italija sama. Da se resi vprašanje Keke, Zadra in Skadra, bi se morala skil-cati posebna konferenca vseh zain-teresovanih narodov, na kateri bi se nai izvedla revizija rapallske pogodbe, češ da ie edino na ta način mo-goče. da se prepreci sicer neizogibna vojna med Italiio In Jugroslavijo. = Kako dolpo Se? »Jugbalovenski list* izvaja: Zadnje dni se bavi naša javnost eminentno z notranjimi politlč-nimi vprašajiji. Zdi »©, kakor da bi a© Ml interes momentano beredotočil v živa hneiši, da ne rečemo v ofenzivnejSi tnktiki t. zv. Hrvatekege bloka, ki ob-vStoji v defetistični propagandi proti državi kot taki. To je končno razumljivo za onifrga, ki jasno vidi, da so v zadr njem č^en prišli v tem bloku na povrS-j* frankovski elementi. Vea zdrava ju-goelovenska javnost je pricela uvioV vati to nedostojno igranje z državo in narodom, istočasno pa je tuđi pricela uvedcvati, da no«ijo za, dober del ■sla-bepa jrospodarskega stanja odgovornost ravno oni elementi, ki izrabijo vsa-ko Priliko, da otežkbčijo gospodarski ip notranjepolitični razvoj naSe države. Lict kritizira nato dr. Spahovo politiko ter n'ađnljuje: Pr^d nekuj dn«vi bo nam javile vesti, da pripraviJajo v prometnem ministrstvu novo želfcznfško tarifo « 50 % povi&anjern. Ali naše po^podje ministri res ne nvidevajo, da tako ne mor^ iti naprej, da je lok prenapet in da lnhko poči? Ali n« uvidevajo, da Ti** pridemo do ?ospodarskega ozdravlje-vifi, dokler bo država z raznimi Povi-i^nnji povećavala in dajala porod z* redno re?jo drajrlnjo? Vemo, da potr*-"huje država, ozirtoma posameztia mini-sfrstva, pokritjja za svoje stroske, toda rli «p more fM>kriirati a tem večnim Sa-Monikim načinom, kl hbčei no^eš povinuje cene trprovcu in konsumenta? To pomeni, da mertodajni kropi ne razmišlja jo, kflko in na kak način bi pbkriH potrebe, ainpak fl© poslužujejo prežive tega sUUiim poviMnja torilor in d»vw kov. Ne samo mi, rudi inozemstvo c;o-vori o našem naravnem bo£:astvu. Toda mi nismo storili ničesar za eksPloatfi-eij*> tecra bopastva, niti nismo ^klenili pametna pogodbe, da bi to storili dru-jri, ce tuđi tujei. Kaj čaknmo? Ali mar, da pridemo s «vojo valuto in svojim gospodarskim žirlt«nietn na rob pro-padle Avstrije? Ne, gospodje ministri! Ravno vi. ki Imate v svojih rokah gospodarski položaj države, morate nfljti j rA>t do nažeira £ro«pod^r«:kegn ozdrav- j ljenja. Toda ta pot ne srne biti vecno ' povišč*vanje vseh onih tarifov in dav-kov, ki logično pomagajo draginji in sPekulantom! — R«Ska EtuLtrvs. pred malo antan-to in pred g*iiov«(ko konferpne«? Go-H§ki >H Popolo Friulano« od dne 1. t m. prinaša brzojavka, srlasoro kate-rih bi bila Jupoelavija odločena na t>o-ziv rešk© vlade predložiti resko aade- ffa iz B«b|rrad«L r*omirievaln« v©fti. Opo^arjali smo vlado, nadaljuje članek, naji uredi reSko zad**vo r»r©rizad*»tih držav: JnR&pln-vije in Italije. Mala antanta nima kaj opraviti v tom perečem vpraianju. Na- j lopa vlad v T?iwtu in Beoprradu io, da j polSceta in najjdeta primerno rešiter. \ Franco«ki namen je preveč orividen, | da bi mbgla naša vlada pona^ti vado, ki IPi jo nudi ta go«t>oda Poinoare in BaiTere. — O avtonomifi Julijske krajine piSe videmski »Oiornale d* Udine« od 29. marca in pravi, da Je stremljenle po avtoriomiji neza5l«?5na in nevama zarota comm. dda Pettarina in Slo-vencev iz jrornie soške doline Ocer drucrod ffrt ni), kl hofelo ustanoviti na ItalUo tn Jucrosfavtto, oziroma novo ta način avtonontno ookrafino med obmeinn Hr^^vfco VnW»r fe f*^Va. = Boicarska delegacija za Genovo. Boćarska đele^aclla za srenovsko konfe- i renco Ie sestavljena tako-le: Minl^tr^M predsednik Stambolfjskf, predsednik, Clanl: Turlakov, flnanCnl mlnister Stojanov, ravnatelj državnfh do!*ov In Podov, ravnatell državnepa statlstlčneRa nrada. DelesracfJI «o pridelfeni: Todorov, poManfk v Beogradu, Padev, podanik v Rimu in Stančev, ; poslanik v Londonu. j = Mfni^ter ilr .Derer o Kltnkovi politiiri. Včeraj wtm> pbro<**ll, knko «• | slovaški avtonomist Hlinka dobrika \ Nemcem. Dane« pHna*aim> odgovor ^. s. mlnipfra dr. Dererja nn Hlinkove trdit^ ve. Hlinlca v^ruje kar trdi ter vara sa-mejra sebe. Ni ve^tera šovini«ta od Hlinke. Njeprova politika je vzra^la iz najbolj radikalnega Sovinirma. Saj je načelni šovinist proti vs«mu, kar J© čegko. Pravi, da bi ime\ najrajsi, ako bi se Čehi za Slovake sploh nič ne bri-pali. Tekom tis ugajala. ■ Romunski poslanik na našem dvo- ru g. Emandi je priredil na čast kraljici ob 5. popoldne ča'anko. Čajanke so se udeležili polesr krupice Nj. Vel. krali Alek«ander, ves4 din'omatični kor, naš poslanik na romunskem dvoru Čolak Antić, prenerala Peš ć in Hadžić, kakor tuđi ostali dostojnnstvenki. Danes ob 8. ziutrai ie o- setila kraljica Marija patriiarha Oimitriia ter nrisostvovala v saborni cerkvi ;u*ranji službi boŽM. Ob 9. se ie nato v sprem-stvu princa Pnvla in svrve cMite od^e-Ijala v Srcmske Karlovce, da si os:!e-da zanimivo patriarhninr. r-rkev, dalje se odpelje nato v Kamenico in dru-ce kraje, na kar se zvećer vrne v Beo-srrad. Velicastno ea^a-zrihav') je sno?l priredil oficirski kor knilird na čact v veliki dvorani oficirskejrn doma. Pred vhodom sta bila p^stavPena dva veH-ka topa, vsa v zelenUi. Pri fflavr«em vhodu v dvorano pa sr> bili po^tavlienl štir:e topovi. Dvorana «?mn ie biln v^a v zeleniu in v zastavnh ter okra^ena r, raznimi vojnimi trof'-'iam' na^c vojske, med drusnmi ie bilo obe^enih s>*t v bo}?h r. Av^triici vrjlenicnih avstrii- j skih zastav. Na pročePu dvnrane Pa Je bila lepo okraSena slika nn^esra kralia Aleksandra, skupno «; sliko n^esrove neveste. Ob 10. zveČer je kraljica v spremstvn svojo suite pretila to crala-zabavo. Oficirji so priredili kraljici prisčne ovacije. K SMRTI KARTiA HABSBTTIOA. \ ZADNJE KARLOVE BFSRDE. _ i PROPAGANDA ZA OTONA. | — Dunaj, 4. aprila (Izv.) Dunavski listi *>bširno opisujojo znrlnie trenutke bivšega cds^arjja Karla HTb^bursra. Karei Ilabsburg je umri Pri polni zavesti. V©-dno je prijemni v slovo za roko svoje soproge Zite. Tiho sto>ro mrmljaj© je iz-rek©l zadnje besedet >Moj Bos! Tvoja volj-ft naj ei© icodi! V Tvoje roke Izro-čam svoje življeniie, življenje mo;ro ž^ne in mojih otrok. Prinasam Ti svoje živ- lienie kint žrt©v za moi — narodk 1921. sprejeti zaton o rt Hromzaeiji Habsbur^rov. Napram tej i/jari P« stoji dejstvo, da je madžarska vlada v »Urad-npm listam objavila nradno v Mn«ru đvorne^a ceremonijela »mrt Karla Tlahs- | bar^ra. Nia zunaj kaže vlada odlocnost i rrfati takoj sedaj započ«ti akriji knrlis-tov in le^itimlstov. da se pozov? na pre-etol Karlov nejstarejši sin Oton, na ta način, Ha je nvedla cenzuro glecta clan-kov o Karlu, da j* zaMa ploniti liste. ! ki pišfcj*> v prilog Habahuržanov. Noka-| teri lT«ti so vceraj ži» priobčili z debe I limi rrkami tiskano člank<> o bodo<^em medžarskem kralju. KarliPti^ni listi pozdravlja jo Otonn kot apostolske^ kralja krone Sv. ^tefara in e:a nazivajjo Oton TT. Pričnkovati je, da s© na Mflriža rskem razvnamd ljuta borb* sa pre- ; stol. __Praga, 4. aprila (Trv.) V diPlo- matičnih kro^ih in v vodilnih krogih male antante smatrajo, da se s Mnrrjo Karla FTabsburSkesca ra^fisti stališe nasled-^tvenih držav napram Madžarski. Antantno države nikdar ne dt>volijo, đa ra^rdo kak Hab*buržan madžarski prestol. __Dnnaj. 4. -aprila (Irr.) Knkor linti računajo, M mahali etro^ki za pre- i voz trupla Karla Habsbursra iz Fun-chala na Dunaj nad 50 milijlonov avstr. kron. V kapucin^Vi rerkvi je za 8. t. m. odrejen ^ve^an rekrijera za mir In po- j koj duše Karla TTab*h«rFa. V r^rrtok ; , 6. t. m. ima kardinal Piffl v šfefanski cerkvi rekvijem. — Dnnajj. 4. aprila (Izv.) Nekdanji i šef trenera Ine ga Stabi. avstro-osrrpke j armade, peneral Arz je izdal proglas na V5?e nekdnnj«? pripadnike arm«de, da Fe odzovejjo v TMilTiern številu k sve^a- i nermi rekvijn v štefan^ki cerkvi. Ge- ! neral hidi t- visoko donjih fra^ah opi- : ^uje junaštva biv«eea msarja. i — Fnnchal. 4. aPrila (Tzv.) Žita j je poslala tuđi brzojav madžarskomu ' primasu in Karlovemn zaupniku Cser- j nobu, s profcnjo, da bere mase za po- j kbj du§^ umrlepa kralja. Kakor pororajo j »e namerava Karlova družina nasoliti : na Spanskem, ker je fipanski kralj Ziti dovolil v?«o norooS. __ Budimpešta, 4. aprila (Tzv.) O ■tališču vlad* k itmrti Karla Habsburpa objavi ja madžarski kore«poT>denčni u-md: Stali§Će madžarske vlade v pra.Sanju kralja m ni niti e* !aa upreroenilo bb smrti Karla IV. Zakonita otmova, ki jo tvori č!en 47 rakona iz 1. 1921 in • kn teri m Je tzrelfcna đetronfe&Hia ▼»• iiuMbiir^ke bi**. «# ne «me oPnštiti. Pol^er tega obstoia plede volttva hralj|fl oblfttnn vlade, ki ]t> fa pvojje^nsno dala antnnti. da se pred kraljevo volit-vtjo £ njo »porarume. Vrra^anj** kraljevo je tnrej-mogoč« rediti U na gt>-reniUi teineljih. Knlfisr.*!. I REPERTOIR NARODNEGA OLEDUlSCA V LJL'BLJAM. Drama. Torek, 4. aprila: Zaprto. Sreda, 5. aprila: ».Anatol . Red C. Cetrtek, 6. aprila: »Marfja St:.an«. Izvcn. Petek, 7. aprila; -Marija >tuarr.. tfed D. ! Sobota, K aprila: »Namišljeni bolnik«. Izv. Nedelja, 9. aprila: »AnatoU. Izven. i Ponetieljck, lo. apriU: ^»Namišljcni bolnik«. Red B. Torek, 11. aprila: Zaprto. Sreda, 12. aprila: »Anatol*. Red A. Cetrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila; Zaprto. Opera. Torek, 4. aprila: B:iiaia. A. Sreda, 5. aprila: »Lm/a*. Red B- Cetrtek, 6. aprila: >Cavatleria rusticana«, *Plesna le^cndica«. Red C Pefek, 7. aprila: »Madume nuttcrfly«. C. | Sobota, 8. aprila: -»Bajaia«. Red P. Nedelja, 9. aprila: Goctovanje s?e. Vese!-j Pola iz Zagreba- »Hoffmannove pripo-I vedke . fzven. j Ponedeljek, 10. aprila: Zaprto. I Torek, 11. aprila: Gostovanje zq. Vesel-| Pola iz 7a^reba. ^M^ffmannove pripo-i vcd'e. Red A. Sreda. 12. aprila: »I.'-iza«. Red D. cetrtek, 11 anrita: Zaprto. Pe'ek, 14. aprila: Zanrto. Sobota, 15. aprila. Zaprto. — Zunančićev većer. Prostori 1 hotela »Llovd* so bfli v soboto ve- č^r zonet za polovico premaihii. »Soča-' rre že č?z bregove, treba bo . misliti na veeie prostore. | No. to^rat je rudi §I^» za našega ! — Zunnnčiča. —Raznrreti v nr^vem I pomenu besede — velikes:a idealista ! — proroke, mora rać bltj idenlist, | kot ie f.rospnd Ivo P e r u z z ». — Idealno in ljupko kakor on toko leno ■ zna, ie rnzkrival po^Iu^a^^m vofike-jafa pesnika ter stopnjevaje razori-nial nicsrove. š^ršemu obc^tvi se n^ no;m!jive duševne proizvode, od skrom^eca začetka, ko ie še biva! kot student med četvorico v Jiub-Ijanskf cukr^rni (KefJe. Murn. Can-kar. Z'Tpanč'č). skozi dobo. ko ie s svoiimi pes^^vnmi ra7^aTiia! ^V'ub-Ibnlsko mocrior. pa do dnnn?n^ea dne. — Prika.ral gra nam ie kot bti-d'telia samo^avo^ti. obtožite^a n?.-snrotnikov nanredka. kot nroroVa boliše bodoč^osti ter tolažnika pre-gan^^ihJn 7;firanib^._ val eloboko Čn^ece srce Z^anč^e-vo za naše neodresene brnte m nn-i šo toli linb!.ier?o. rror>ann rim zem-| lio. karrn mora pa^očitj Ć3^. —- svn-bodo žo s temi deli zavezani njih ricf in Trsti? očirn'o. da S!™•■*»*•.'' nismo knltiirer* narod — je konca! eo-vornfk — stonite r*r^đ v^ % dtAvct'-mf 7i?n^TičiČ!?vimf V^f'irnm!. na jlm bodo že ^ temi de!i 7nvezni niib obrekovnlni ieziki. < — Penizzi i> žel za svoia tob" tonin Tzvnn?"\T dolcrotrn-irn an!avz od strani hva!cžne^° ob-činstva. Po predavnnju ie dek^irtfrnTfl r>a-^a dobra 7n?.nVa. eosprni-cna Marte-lančeva. Zurnnčičevo »Z vlakom«, a sro?pod Kra^cli mlniši ie recit^al vcc mi. za Vnr 5tn oba žela burno pohvalo. — 7al le. dn nevci nišo mo^li prf-ti v pravo akcijo. V splošnem ie ie bi! na r»ri »Soči« zonet »lep večer«, knkoršniih že-lfmo sr* ?^noo-o rn^ocro! — — JuttO5lovenska-roniunska umerniSka 1 razstava v Beogradu. Povodom kraljeve , poroke prirede hiero slovenski umetniki ; nmetniško razstavo v Beojrradu. Te raz- | stave se udeleže t::di romunski umetniki. V ; Zagreb in v LIuMiano je prispel poseben delecat \t Beograda Belić, da se dogovori s hrvatskimi In slovenskimi umetniki glede izložbe. — Iz sledališke pisarne. V torek dne 4. aprila uprirore v opernem cledali^ču balet v petih dcjnnjih »Rniala^. Raien libreto. kateresra deianje se godi v krarjestvu oai-kov. na dvoru princese. v če§kl va*i, pr! tur^kem paši in pri cijjnnih. 5ta sesta\ila A. Torman in A. Berber. Glazbo te zl^žil 7na-meniri češki skladatelj Henrik dt^ Knan, prfzran pianist, pedajrost ter večlernl ravnatelj pra?kega kon^ervatorfia. Njegova dela tiživafo v cla^benem svetu ^po^tovan usled. niam O. V. K«n5»tcli. IViizinfi t«mHi prerod^. __ Dr. A. Bnvoli. Tr ot^oskih n«t M. Ko-želi^ra. Boj M. F. VVsroH Tnln^in** k rlc3tojno»ti. __ A. Krzifcnik. Drohtinir**: K«i n rtflrr^^nikp opnTnrjamo. n?i ?e kmnln pophr/ijo no-l«»2nie, ««i 1*» nRrnrnin^ itnk prav mnjj-hna, a stro^ki *n veliki! TT{vnmo. da ne oetnnf* n^5 kTir*. kito rnijof-^jr/i y nuWn-vi. — V«>>trnitr* novih naroonikov! V boj za >Prerodc! | Glasbenl uzstnik. — Dva koncerta. Jan ^lais — Ruža Slals-Dcylo\a sta v sohot >, 1. aprila zve-Čer igrala v dvorani »Filharm niine dru-žbc^= pred rnalodane praznimi sedezi- Konstatirati moram to z začudenjem. kajU oba umetnika sta vredna našega polnc^a uva- I ževanja. Jan šlais je vijolm^-ki virtuoz, ki ! mu ni v prvi vrsti IcžeČe ni tem, di bi frapira! t blcstečo tehniko, da bi s ^pr mostio j prikri val praznotn svojegri odlikuje od zametka do kontrapunktično občudo\T»nia vredntes svojega konca. Hvale/ni "šmo ?!ajsu. da nam je ravno sedai dal Franckj. enesia U kr sa tistih, h kateremu spada tuđi Char-pentier, čegar -Louiro« pnlo ravnokar v na^i operi. Služit nam je kot velepotićna primera. Ostali del programa je Že vet ah manj znan. Ncprijetno je učinkovala Serc-nada Drdle. G'. Slais bi si vendarle izbraf kaj drusjesa. ali pa jo ijrral brez navedbe v prr^ramu. Spretna koncertna pianistka J* Ru/a ^lai^-Devirva ne sam,> kot razborita in globoko razumevajočr* spremllevaF-ka. marveč tuđi kot vsega spo^tovanj« vredna -olKtka. Lisstova Tarantella ie bravvrna skladba, ki jo je §laisova odigrala našemu pričakovarju primerno prav 1*-IK. — Dr Ćcrlnov sinffonljski koncert Pr. J. C e r i n ie v polni lTnionski dvorani dal včeraj svoj tretjl leto?njl simfonični knrr-cert. V'^ak Cerinov koncert prinese vele-interesantne novitete. Z upravičeno nape-tostjo sem pri^akoval v pr\i vrsti D^>bro- i nića in Premrla in ->KoČ na Triglavu* r*. I ske^a romantika Rim^kec:^ K->rzakova. FJobronic mi je bil znan po svojih pri nas žal konca nnimivo tako po lepih d^mislekih. kakor pn sočno^tf *vo?e in^trrmentacik-. N^bcna ^imfoni^ra literatura se brez klavirskih priređiiev ne bo udomaćila. Zato naj bi se pnbrisrali, da bi ^c taka dela izdala rudi za kla\ir. Ve«; večer je nadkrilieva! Rimskij-Korzakov No doseže ga po svojih instrumentalnih ućin-kih ne Pvofak, ne Wa2rner. 'Vndal'evinje furri.) — Gospa Dana O-dla-Kobler ipra na svojem koncertu med drusrimi kinvir^kiml skindbami tud' zanimivo ^ehumanovo delo »Karneval . sKirnevnL i«» n\r V» Hmhnik ie nil ttiđi Scntiman v ^vollh mladih letih. TrMfke: Chopin. Pacranmi pa ka*>lr» ^ijalno po^oien «ril teh sfcfadateljev. Ćela skladbi. je zanimiva po \-porabi ^ledenih đveh mt>-tivov: A-S-C-H in As-C-H. kf na^tnpajo v r^jrazlič*iei«ih ritmičnih fi^ur^h. Pr>vod tem dvern motivom je dalo mestece Asch na Ce ie podelil aprobacifo rokoplsu zori imenorvane !ične kniige za Hudske. me<Čan- ske, srednje in glasbene Sole. -------_______________________________ _____ _ j HOllĐlStVIl. — VsPm bratom in ^cstram! O pri-« li ki I. juiro-lovfn.-kt-rr-n vse6okt)l-ike>ga zlota v Ljubljani priredi se tuđi *okoU «ka razstAvn. katara nnj bi kolikor mo-gočo natincno pokv-izala razvoj sokolske ide*je. Da bo mocoče doseći to na^ inero. jo treba nabrati ves materijal, Irt so nanaia na Sokolstvo od početk* ustanovifvo r>osam^7:nih aokoHkih dru--tcv do dajierj, in so radi toga obraćamo do vseh stnr^jših bratov, da nnm vm pit?dmoto, katoro inKijo š^ v pogosti iu jih mopore hrani jo k<»t stare ppomink* za rnzPtivo na razf>olnpro. Vaaka ^tvajs se b<> lastniku vrnila na zahtevo. v na* spretnom slučaju Pa ]o porebimo 7j\ sokolski muzej. Ako trf*ba, a« prodmatt prevzomajo po posebnih odposlancih i» se prejem i?totako potrdi. Pri po^tni po-£iliatvi naj se prideno seznam predfcne-tov in naznani\o eventualnf* ž**lje. Pri drapoot^nih i>r^dm^tih naj -se Želje ž,a> rred odpo^iljfitvijo naznanijo, da bomo imeli posebno pažnjo na nje. V trrlnerfl prepriča nj u. dn imnjo brafj© Sokoli hm dosti toz.ade\Tiih prcclmetov v ff\'oji po- dali n* r7izrw>l*£o zfl raz^tavo, procirao v^o brate, da nam do konra mija 19?? najka*-neje vse prc<1m«fc\ katere Tvunerarajri vpo.^lat'. — Dramatični odsek Sokola na VICa uprizori v snbo-to dne 8. aprila ob osmih zveČer v Sokolskem A)mu na Viču narodno izro -Deseti bratr. Vstnpnice so od dane«^ naprej že v predprodaji na GHncah m v Ro?ni dolini. Ker le zanimanje za predstavo veliko, naj si vsakdo praskrbi pri-vočasno vstopnico. ARETACUA RUSKEGA GENE. RALA. — Berlin. 4. aprila. (Izv.) Radi soudcležbe pri atentatu na Miljuko* va je bil tu aretiran bivši ruski gft« neral Palen. J stran 4. .»LOVENSKj N'Alv'UL)", l\u* » anrfla I91?2. aicv. /^. Dnevne oesfl. V Ljubyani. 4. aprila 1922. — Senzacionalna dr. Šušteršl-čeva brošura. Pred veliko noćio iziđe brošura, ki h je napisal, kakor smo informirani, dr. Ivan Siusieršič. brošura je že v tisku. V niej bodo zani-miva razkriua o politika klerikalne stran&s m©4 vojuo Uo prevrata. Kakor smo izvedeli, dokazuje dr. Su-iter^ič v tej brošuri, da je vodstvo klerikalne stranke v času ko se te med vojno vedno jasneie kazalo da bos ta Nemčija in Avstr.-Ogr. izgubili vajno igro sklonilo naj se stranka dcli v dve struji: Eno pod vod,-stvcmi dr. Krčka bi naj delala iugo-siovensko politiko« druga pod vodstvom drja Suštersiči samega pa naj bi nadaljevala tradicijonalno avstro-fifsko politiko. Te vioge so si tuđi st ran kfrri voditelji razdelili v tem na-menu. đa bi imeli svoje železo pripravljeno za vse slučaje: ako zmaga Avstrija ali pa razpade. V nadaljncm skuša dr* Sušteršič dokazati aa sta ostala na znotraj dr. Krek in po nje-gavi smrti dr. Korošec avstrofila, kakor sta bila preje, iirda sta si naaela itigoskrvensko krinko samo iz opor-tnnističnih raz!ogovr. Zavedala sta se namreč, da bi bilo za klerikalno stran ko. ako bi proti nJihovemu pričako-vaniu vendarie razpadla Avstrija, katastrofalno« ako bi do konca vstrajala v svoji ekstremno avstrijski politiki. Dr. Sušteršič zatrjuje. da ie nadalje-val, dasi je že ču ti I in slutii bližajoči se prMorn, avstrofilsko politiko zgolj zrato?adetf, ker mu je to velevalo ^trankino vodstvo. Nato napada zla-sti đr. Korošca. kateremu očita, da ga ie proglasil za izdajalca jugoslo-venske narodne ideje samo zato, da bi se sra iznebit in da bi rx)stal on sam v klerikalni stranki neomejen gospodar situacije. Dr. Sušteršič slika sebe kat žrtcv Kospođstvaželjnosti svojega tefrmeca dna Korošca in zatnuje, j đa ie bil prepričan Jugosloven že ta- i krču ko Je po strankini volji vstrajal na starem avstrofilskem staliSču in vod;! rjavidezno in preračimieno naj-Ijnteiši boj proti đr. Kreku in dr. Ko-rosču, ki sta takisto dogovorno ž njim in preračimfeno oznanjevala jfu-sroslovensko idejo. Za veliko noč se nam toref oheta mala senzacija. — Nekai Dripamb k včerajšnfe-nm shođu. Včerajšnje, dnijrače im-nozantno zborovaTife trrovcev in ohrrnikov so nekateri elementi fz klerikalnih vrst. večinoma nerr^ov-ei, izrabili v popolnorna politične svrhe. Tuđi gotovi stranski govorni-ki. ki so premeteno znali izrabitf raz-pofoženje zborovalcev, so brez po-sebneea protesta od strani predsed-nika Drasrotina Hribarja vpletal! v svoje huiskaške eovore ćelo protidr-žavne izraze. Neki srovornfk Je za-klical: »Želimo sf nov prevrat!« Ta j izJtv nepremfŠHene.fira govora ie Dred-scdnfk mirno brez mrovora nripnstil na .stanovskoprotestnem zborova-njii. To je vse praje vredno. Ako je bil shod nestrankarska !n nenolttfčna nrireditev. potem bi predsednik rtidi ne smel đovolftf takŠnih lovorov, fcsVrršne 5?o imeli razni gospod^e. iz V^terih je govorila zcroli stepa strast. Prrdv.^nm m bi moralo nredsedstvo zabraniti takšne fzbnihe politične Tnržrnrj in zatrrizernsti.. kakor si jih ie rf^vr-fil kfenk^f žnr)nn iz Lit^e Le-Tvr.r^r. Tuđi incident s poslancem đr. bukovcem ie dokaz, da priredite-?ii shrrda Tiisr hi11 rta vi?Vn svoje narobe 'm potrebne nrevidnosti ato tuđi ^'H'tev rrt n*r\oda "r:-^rPi?n^Vojara ftame^ Vo-^«vt«? in o. anrila ^e otf^eTie v Trbov-Hf Vs!eđ ♦•?■« of?T>-^de torei nnno<1nH f-°den vsnk sprefem pri *r. poTcraifn- — Iz Solsk« siv^b«. On«t>a Pavta CKrl-stof, omo?cTMi T?ibnrič. stalna učiteljica pri Sv. Markn T»i7je Ptnia. Je na lantno pro-5njo premeSčena na Planino pri RakcVfl. __ Tt |H>^tnp *lnf^p. Pri Počtwm r*vT>Atolj^tvn v Tjjnhl1oj)i jt* Tmenov«Ti za kontrolori a TTT. rarreila Tilen "Fpib. __ Tk điT>1onijtffelre Bin%b». Tla 8«- l-rMarjji TV. r»7re^A pri nA^m poalanl-Mx-n v Bw1inn i© iimmovan Tvan P © r-n ©, ya «elcr%tarja ITT. raw©đA T>rt nv p'»Tn nnplani^tvu v Praei pa Zdravko — Promocija. t>nc $t. mare« t. T. |c prrTto^ira! na zaffrebšiccTn vsetiSilJSJu ?ra eJol-ffvrfn r>rava vladrtf kfmcfrt^t i>rf fj(čr. ftis^arstvu v KrStcem «?• Tosip Tom^lč, rocTo»ri i- ?Vnnejra na Krasu. __ o^^*r>vi^ivii centr?Yna carfn«Va Kl«. ^a»na na R^heku. Centralna carinska hla* jajena na RaKetai Ie odpravljeaa. Val bi«. gaj niski posli preidejo dne 1 .maja t 1. na centralno blagajnico v Ljubljani. V delo-krog te blagajnice bodo spadale carinarnice na Rakeku, v KozariSču, Otoku in tlo* teder§ci. — Pogreb škola drja. Napornika. VčeraJ so položili k vednemu pocitku škofa dr. Napotnika. Veličasten i© bil mrtvaški ePrevod, v^ndar ne tako, ka^ kor se je pričakovalo. In pričakovalo se jo najmanj 10—15.000 ljudstva z de-žele, iz ćele skofije. Toda pričakovana udoležba z dežele je skoro izostala; omejila se je na nekatere predstavitelje katoličkih društev iz bližnje okolice ter ptujskega okraja. Da ni 1 ilo toliko bolske mladine (4—5000), uraduištva ter kotoliških društev bi bil sprevod prav-zaprav skromen; tako je žtel veliko rečeno 7000 udeležencev. Pač pa je bilo mnogo radovednih gledalcev ob ćeli crti sprevoda od stolno do frančiškanske c»Tkve. Zbirali so se že pred S. uro zjutraj, ob 10. je bila že ćela crta -sklonjena brojeca do 15.000 ljudi. Krasno vrerae je oviralo udeležbo z dežele. K^r se je računalo na velikanski naval iz dežele, je vojaštvo po^krbelo za javni kordon; zadoseala pa bi bila tuđi mest-na straža. Po5rro>>no> svečanosti po se pričete ob 8. uri. PunovšcHa. zbrnna v stolniei, se je naPotila v škofovo palačo, kier jo stolni prost dr. Ma tok bla.«ro-slovil krsto, katero ?o po tem prenesli v svetanem sprovodu v stolnico ter jo položili ^redi cerkve. Po mrtvaskom ofirijn. nokturnah in hvalnici slovesna masa katero je cer^briral za^rebški nad-škof dr. A. Bau«*r. Po ma^i jo pridigo-val ljubljanski škof dr. Jesclic, ki se je 5pOTninia.ior» s^ pokoinikovih za^luir. poslovi 1 od rtjesM. Cerkvenesra opravila ?o se iideWHi: fft*TirraI P o k i ć . povelj. Dravske di^rn^ kot rostopnik Nj. Veličanstva; T>okraiinski pam-estnik Tvan Hribar (tuđi kot zastonnik ministr-siva); dr. Škflherne Sef oddelka r.a uk in bocoen^tie. okrnini glavar dr. IjAnjšič; za?to^niki drnsrih državnih uradt>v: sreneral Plivelif, general Maister. ko^andnnt mo^ta B a b i č ter Mp.h ofi^iriev: za^tonrviki r!^ža^"^»ih korporarii in občin: od vi^i^ duhov^oi-ne: za^rebški n^d5kof dr. Rauer, dja-kovski skof A k i i m o v i ć , ljubii-ni{-ski skof dr. J e s 1 i ? . trža-ski skof Karlin, srragki ?kof dr. S^huster, ffcncralnf vik«>r v Pravosrrndu Volbenk S e r a j n i k \td. Ob 12. uri ?e je račel Tjnevod Prernikati o^ PtMnif*o pred katero so naložili na .srni:* voz krsto. Pred krsto \-oz z venci in nor^ilci apo?tol"ke-ga klohuka ter rodu Sv. Sav^. duhovšei-na T200). Za krsto so sto pali sorodniki in drugi pogTebci. __ Pravoslavna ceritev v RoiraSki Slatini. V kop^lisfii Fo^?^ki Slatini nameravaio zcrraditi preivoelavno cer-kev. Na oelu odh^ra, ki si je nad^l to nalosr.o. ?t6ji b^osrradski prota Nikolaj Trifunovi^. ki je nabral že veliko svoto za zgradbo tesra božieca hrarr>a. Z zgrradbo nam^ravajo pričeti že letošnje leto. — Komanda Hablianstreira voi-ne«ra okruga objavila sledeče: VsJ oni kandidati, ki žele rrostovo-Ijno stoDiti kot grojenci v Strojno solo voine mornarice v Oje-nnović (Boka Kotorska), nai se javi-jo dnevno do 2H. anrila 1922 fizvzem-ši nedeli in praznikov) od 10. do 12. i pri Komandi Ljubljanskog vojnoe okruga I. objekt, II. nadstr.. soba št. 70 v svrho zdravniskesra pregleda. Sebof naj prineso učno iznričevalo, oziroma potrdilo dotičneora moistra ali delodajalca. koliko časa so se nčili v svoji stroki. Pokoji za spre-iem v z£orai omenjeno solo so na vpo^led Pri Komandi Ljubljanskog Vojnog Okruga. — O đržavUanstTti. Preieli smo: V bivši avstro - ogrski monarbni n? bilo za slučaj, ako si je kdo pridobil domovinsko pravico v kaki dmtri občini. dovoli preskrbljeno za izbris Drejšnje domovinske pravice. To ie povzročilo po polomu monarhije vsakovrstno zlorabo. V tem oziru je bil značilen naval na iugosloven-sko pomožno aprovizacijo na Duna-}u. L. Fichtengasse3. Važno ie deist-vo, da je jugoslovensko poslani^tvo na Dunaju izstavljalo samo potne liste in sicer na podlagi novopridob-Uene domovnice, ni pa zahtevalo. kar bi bilo samo po sebi iimijiva. iz-kaza o izbrišu domovinske pravice na Dunajn ali v kakem dnigrm nv-strijskem kraju. Kakor na Dunaju, tako se je godilo naibrž tuđi v Gradcu in drugođ. Posledica tetra i>. ć? ima mnogo oseb namenoma ali Da nenamenoma dvoftio domovinsko pravico in državljanstvo. Vsaj meni ni znano, da bi bilo jugosiovensko poslaništvo stopiio v stlk z avstrij-sko vlado glede izbrisa državfjan-tva oseb. ki tmajo dvotno državljanstvo. Tndl Je treba vedeti. da več občinskih uradov po svetovni vojni ni normalno funkcfioniralo zlasti v obmeinem ozemllu In da so bili do-stopni raznim naciionalnim fn drugim vplivom. Tako se dogaja« da prihajajo k nam Sele sedai Ijudje. k! so se svoiečasno prostovoljno prila-vili za avstrijsko državljanstvo, ki pa so se sedai do slabih izkuSnjaft v ArstrUi odločm iz gospodarskiii ras- logov za Jugoslavije Bila bi potrebna temeljita reviziia v tem oziru. — Izpraievalna komisija za stenogra-illa. V izpraševalno komisijo za slovensko stenografijo na srednjih šolah so imenovani: višii nadzornik dr. Jauko Bezjak za predsednika, ravnatelj Fran Novak, prof. Josip Marn in prof. .Terne] P a vi i n v St Vidu za izprašujoče člane, profesnrji Aloiij Taviar, Ivan Dolenc in Adolf Robida pa za njih namestnike. — Praktični kurzl češkesa jezika bodo otvorjeni dne 7. aprila t. I. ob devetnajstih v risalnici višje realne Sole, I. nadstropje (Vegova ulica). Bližnja pojasnila, pogoli kakor tuđi vpUovanle istotam, pred devet-najsto uro. Poučeval bo lektor češkega jezika na ljubljanski unlverzi. —. Kula jtigođioY«:u kih sestor red-ri obeni zbor je v nedeljo dno 0. aprila ob 3. uri pop. v vrliki dvoraiii Mcstnega doma. IVo^inn* rl>flo m'-l^/'T4! — Nov kinemafograf. Društvo kino-operaterjev ie otvorilo v Tivoliju na bivšem kolesarskem dirkali^ču v fiilašč za to prirejenem poslopju svoj kinematograf. S predstavami so ?e pričeli. — l*ri»ni»M'ljfi. l'iie 0. aprila bo na tlunujski univerzi prnniovlnin r. Albert T r t n i k \z Ljubljane za doktorja vse-f^a zdravilstva. — Smrtna kosa. V soboto, dne 1. oprila, jo v Kl:?niču tob Sotli umrla ga. Antonija Culutova, eopro^r.t pok. lipkarnniia F. Pnlotn in sestra Pok. oes. sv. Ivana Murnika. Bila jo izredno 0I.1-gosrčna in rada pomntrala sironKikom v Hrvatskom Zacronu kaki>r rudi v so-sotlni Staiorski. Naj v miru počiva v bratski -■-i?:» ivvntA?1 — PokančavanTe gosenlc In drugega mrčesa. Mestni magistrat sporoča: Vsi po-sestniki, oziroma naiemniki zemljiSč na ozernliu mestne občine ljubljanske moralo najkasneje do dne 15. aprila 1022. vse svoje sadno in drugo drevje očistiti zaprede-nih gosenic in dru gega mrčesa. Istotako, in sicer najkasneje do t5. marca pa morajo poknnčati vse zapredke in jjosenice, ki se poka?ejo na drevju. V slučaju, da b! se kdo ne ravnal po teh predpisih, bo dala rrestna ohčina ta dela izvršiti na njegovo stroSke in se ca bo vrhu tes:a kaznova!o 1 globo od 2 do SOft kron, oziroma z zapo-rom od 12 nr do 24 dnl. — Pastcr zirano mleko. Mlekarska zađrusra nam javlta: S 1. anrilom name-rav?mo vprliati r«"nlno dostavliarije na-steriziranepa ml oka strankam n-a dom, id sic^r v poljuKni množini. Za enkrat bodo naži Vozovi Datirali med 6. in 8. uro zjutraj sleđeče ulice: Rlom^kova, Pražakrjva, Dnnaiska ceste, Aleksandrova cesta, Gleclali?ka ulica, Bleiwei-sova. Rimska cesta, Vesrova ulica, Kon-sre^ni trirT Wolfova ulica, Marijin trg, Sv. Petra cesta, in S9 bo mleko strankom t<>h in sos od nih ulic dostavljalo. Po7ne]ie se bo dostavljanje na dom raz-širilo na vse ostale del^ mesta. Naroč-nik'om se bo po želji dostavljalo ne dom tildi sairovo ma?Io, -smetana in zlasti rđravilno ki?lo mleko jopiirt in kefir. Somonosebi nrnevno se prevzame za kvaliteto mleka polna oderovornbst. Kdor se ho< o poslužiti te ugodnosti, nnj se prijavi v pis-arni Mlekarske družbe, Voja^ka ulica 10, osebno ali pis-mieno. — Razprodala civilnih ohlefc. Inten-danca za Slovenijo v likvidaciji bo v času od 18- aprila do 31. maja t 1- na dražbi proda jala stare civilne obleke, perilo In čev-Ije. NatančnejSi podatki so razvidni iz raz-glasov pri mestrtih magfstratih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Prnju ter so na vpo-gled pri intendanci za Slovenijo v likvf-đacfjl v Ljubljani (Sv Petra vojašnica. soba št. 89) vsak delavnik med 9. In 12. in pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Most v Prekmnne. Most pri Ver-ž:Mu prrko Mure, ki ima verati Slor^-ni.io s Prekmnrjem, je docrnjlen in bo 9. t. m. Fiovesno izrofen pro-mohi. Pokrajinski nameptnik g. Ivin Hnbar je po-v^Ml na to eve?nn^st ministrstvo notra-rVih dol. rrradheno, žsletfnlSko in Polje-deljrko ministrstvo. — Po jclavl mu Je svetii. Rudarja Kiop-Čič Mafija in ČeSnovar Josip v Trbovllah sta se prepirala med sebnj. Cešnovar pa Je pograbil svetilko in sa udaril po glavi. Klopčič je moral v bolnica — Nesreče pri del». Poscsfnik Matija Ostanek iz Strnca pri Planini ie z dinamitom razstrelieval skalovje, da bi razSIril cesto. Dinamit Da je predčasno eksplodiral in mu raztrgal desno roko. — KJuČavničartu Francu Bretoncelinu pri *£eb1Jarskf zadru-zU v Kropi, Je pri delu odlete! košček 2e-leza v desno oko in mu ga nevarno po-SkodovaL — Stroj je zagrabil sedlarja Leo-polda Stenlč-a pri čiščeniu zime in mu zmečkal mazinec leve roke. — Popravek. V včerajšnjem uvodnikn smo pomotoma poročali. da je mala an-tanta sklenila deportacijo Karla Habsburga na Madelri. Seveda je to storila (velika) antanta. — »Kino Tlvoil«. Spored wi đanes, torek, 4. in sredo 5.: »AmerlSkl aristokrati«, veseloigra v 4 dejanjih, v glavni vlogl amerikanski akrobat Spored za Cetrtek, 5. do nedelje 9. veliki clrkuSki film »Štirje vragl« ali »Zadna ctrkuSka predstava ▼ cirkusu Đarnum«. Pri predstavah sodeluje prvovrstni orkester. Predstave vsald dan ob 3., 5^ 7. in 9. »Kino Tlvolic Listnica urednihva. 6. Fr. Juva-nec, nadučitclj, Mirna p^- ^» Smpre-je. A prej prin*eemo še n^kaj aktuval-nosti, ki «o nastale. — U inozemstvo nutoratl nite potrebno za nabavu ukusnih ogrtača, kostima, bluza kao I Inih odjevnih Dotrebština za trospodie, er>scK>-dične in diecii, fer ltslicd rane ! feftine nabave robe kupujete nai^ftinHe kod »OLERON« r. J, Roset, Zaareb, Ilica br. 1L ttafriouelSa poro£Ha. OBSlRNA AMNESTIJA POVODOM KRALJEVE POROKE. — Beograd, 4. anrila. (1/v.) Ml-nistrstvo pravde skupno z notraniim inluistrstvom zbira gradivo za zelo cbsirno amnestijo, ki bo izdana povodom svečane poroke Ni VeL kraHa Aleksandra z romunsko kralilčno. Po /atrdilu tnerodainih Krorrov no ta amnestiiu ena največiili i.i bo vsebo-vala zelo veliko ^tevilo pomjlo-ščencev. ZVISANJE KRALJEVE CIVILNE LISTE. — Beograd, 4. aprila, flzvirno.) Na današnji seji narodne skupsčine se doloci dnevni red. Po zairdilu par-lainciitariiih kromov priđe kot prva točka na dnevni red: zakon o poviša-nju kraljeve civilne liste. Vlada je predložila narodni skupščini glede povišanja te civilne liste nacrt zakona kratke vsebine: Ci. 1. Civilna lista Nj. Vel. kralia Aleksandra I. ^e poviša letno na 24 iniiijonov in sicer na 18 ni'ijonov dinar jev in 6 milijonov franeoskih frankov. Ćl. 2. Civilna lista se izplačuje v tef visini od 1. januarja 1922 dalje. Cl. 3. Civilna lista se brez do voljenja narodne sktipsčinc ne more zvišati niti ne zmanjšati brez orivo-ljenja Nj. Vel. kralia. — Beograd. 4. anrila. (Izvirno.) Na podlagi soglasneira sklepa m?n!-strskega sveta je kraljeva viada predložila narodni skupščini nacrt zakona o novišanfu kraljeve cfvilne liste. Včeraj^nja »Politika^ je priobčl-!a iz parlamentarni h krogov vest, da nekatere skupine vladnih strank na-snrotuiejo povišpnui civilne liste. Vlada danes po Presbiroju odločno zavrača to vest ^Politike« in iziavlja. da je bil predloe za novišanie v mirtl-strskem svetu so/Iasno sprejet In da na merndafnih mesfih ni zrano, da ni nekateri krogi vladnih sknpin bili naspriti temu povišanni. Vlada )e tuđi v kratkem ko-men-tarfu k zakonu navedla razloge za no-višanie civilne liste. Med drugim o-menfa, da ie ostala kraljeva civilna lista od rroglasitve Srbile za kraljevino od leta 1882, torei od čssov nr-veea kralia M;lanR vedno enaka in da ie znašala 1.200.000 zlatih dinar^ev. Ta civilna lista je ostala tndl sedaj ertaka, ko Je naovečana. V zrak velikih zaslue in v priznnm'e um??ke borbe, ki iih je vodil Nj. Vel. krali Aleksander osebno na fronti ves čas svetovne vofne, kraljeva vfada nred1ale^aeij» • Čiterinom potov&la. preko ' Brennorja v kontani dfhati <> zunaiiji P- li-tiki. ila pozv.ina v Moskvo k T.^Tiimi. Po Izjavi dr. Klrwporer|a 30 I. ioni nova holezeo fi/dravlvva. T.ionin bol^ha nn elavoKolu, je «hi.-=»'VTio uti-ujen, vor^lar ft«* vedno vztraia pri ^-r jem napornim dii^o\iiem dolu. POOAJANJA ZA KITTIHNO KON-VENriJO Z ITALL7O. — Rim, -i. i\TnU (Izv.) Posijanja zp zakliu^vn^e kuHiimo konvencijo1 roed .Tutro.slavijo in italijo ?h> ^'* razMla v ^trvi vrsti radi te-zn, kvr lijtlijlani nJ^o lu»toli priznat! rfoiprooitptt> prlede po-.^tu obojestremkih n^niU zavcxlov. ZAPrSriVA STAM^KIH DVO-lf-KOV. __ Ne^-York, 4. a)»ri!a U/a.) Si- fiTi,=kfi dvojaka r?o7.i in .Tosipina Bla^ zMc fia zapustila 'iOO.lVK* d<»1ani>v M-l t^era premožonia Bvojemu bratu, bi var joT rnn na Če^kenv Borzna poročila. __ Zagreb. 4. aprila (Izv) Zdklju- f'-ek. Devize. Curib >►•**---->^.M)t ((>->F>0, 03.—), Pariz 29.—, 30.— (29----, 29.75), Tx>ndon 1485—, 1445.—, (1435-----1440) Berlin 101___, 1<>3.—, (li/«.—, ll.S.--), Dunaj 4.^25, 4.10 (4.40. 4.45), Prasra €27___, «i0___, (618.— , 62-i.—). ItaJiJa _._, i7.K^ (16.70, I6.80), Kewy<-irk 320___, 322.—. (ček), (323.50, 325.—), Budimpešta 89.25, 40—, (89.50, 40—), Valute: dolar —.—, 318.50, (—.—, »20. __), lim .16.80, 16.92. (16.50, 16.*5). — Cariht 4. april«. (Izv.^ Predbona Zncrob 1.55, Kew\M>rk 514 40. Ijondon 22.507, Pariz 4€>.^L Praea 9.75, Berlin 1.597*. Pimai 0.06K5. Mllan 27.16.2. Budimpešta. 0.950.B. — Curiti, S. aprilu (Direktno Od-dnno 17.3r0 Zagreb 1.599, Bf-rUn 1.6251, Trst 27.^01, Pra^a 9.799, I>»ndott 22.581, Pariš 46.8M, Ne^rvork 5.1549 __ Cnrih, 3. bdHU (Pr^ko Duu a-ja) Zaareb 1.55. Dunaj O.m>9, Budimpešta 0.591. Berlin L611, Praga 9 774. Milan 27.201, PaHz 46.751, Ix>ndon 22.571, Xewyt>rk 5.149. 1_ Trst, S- aprila. Zagreb 6.—, Bei* lin 6.07. Prs^ft Sri.80. Pariz 373.—, I^on-don 84___Newyork 19.— . Curib 373.— __ Prtura, 3 aPrila (Izv.) Beograd 62.74, Za-r^b 20.40, PunaJ 0.^05, Berlin 16.75, Milan 273.50, Pariz 478.50, Ix>n-don 231.50. Ne^rvork 52.625, Curih 1027.50. — Badimp**ta, S. aprila Z«#reb 2f»7.-^ rninai 11.812. Berlin 278.50. Prar ^a 16S1.5O. Milan 44.25, Parii 77.625, Ijondon 3776.—, Newyorfc S67.—. Cnrih 16675.—. __ Berlin, S. aprili. Zisrrefo 96----, Dunaj 4.275, Prns* 609.50, Milan 16.775, lAwidon 10730, Newyork 320.—, Curlh 61.40. __ Dnnaj. 3. april« Te^flii dnnA^ ■?ke ofi-ktne bonco. .TuliPtiri 26200.—, Credit 6975.—, Sev. ^elerjiioe R 10.000.— Drž. žpieznic^ 5S.»>(»"»__t Alpinke m.W0 Skoda »31.500. _ THx>velj8ka 26.600.— __ Dun&j. 3. aprila. Devizo: Za jrrob 2217.—. 225?-.—, Beoi^ad 8968—, S9512___, Berlin 23S2.5<\ 2^92.50 Vmgn, 14465.—, 14-485.___ Curili 147125.__ 49^150.—. Valute, đinnni ^08«.—. 9012.-?el. kronfc 11452.50, 14172.50, švlc. fraa-ki 146125 —. 14675___ Turlutilis In sport. — Kranjska Podružnica 81*0 Fkli- cujo v nonedeV'^k 10. t. ni. iz rodni obr-nl 7;>h^p, ki ©o vrfi ol> pol &. uri zve^er t mrstni posvetov.ilnici v Kranju. Dnevni red: Voli tov novela odbora. EšraStucfSft uestl. — V ravnanje v^em KolaSicam! Redne od borove seje so vaeJc Prvi in 3 o€»trtek v meftocu, vevtej ob 5. uri pop. Odelej *e te seje ne hodo veft naznan-jale po č«sopisih, povdarjamo pa fep> en-krat, da ima doston k sejam vd&ka članica. — Društva certlflVatlstov za Sloven!k> občni zbor bo v ponedeliek dne 10. aprila 1922. ob 19. (7.) uri zvečer v pnsvetovah nlci mestnejra maj:Ktrata v LJubifanl. — Društvo »Soča« razpo511]a te dm vsem svojim članom položnice 2a vplačilo članarine. Kdor ne sprejme položnice -^ morebitl zaradi spremembe stanovanja fti nima 5e poravnane članarine za leto 1922., odnosno tuđi zast2nkov, naj naznani to druStvenemu blagajniku J. Sfiligolu v Ljubljani, Gledališka ulica 7/III. Ker Je drusaC-no pobiranje članarine zvezana z raznimi težloočami, prosimo tovariše članc, naj ta* koj po prejemu položnice napravijo svolo dolžnost sicer bo društvo smatralo one. to ne vplačaio članarine za ćelo leto 1022. tekom aprila t 1., da so prostovoljno izsto-pili iz društva. Vpra^alne pole za vojno Škodo se dobe še tekom p. m. pri dniStvo-nem predsedniku v BcethoMiovi ulici 15 Ker Je zadeva nujna, naj se oškodovanc* podvizajof . Stev. 78. .SLOVENSKI NAKOD*, due 5. aprila IU22. 5. stran. ŽeleznlCarSem! Pivlalno sumničenJe in podlo ohrektv vanje vodlteUev ZJŽ, osobito predscdniki tov. Korošca od strani F. Beltrama In nje-fove »Prometne zveze«, se mora žc ga-biti vsakemu poitenemn Clovcku. Pregovor pravi: »Ako se stopi psa na rep zacvfli«. Ravnotako misli scdai g. Beltram, ki mu ne bo več dana prilika, da bi pod zaičito ZJŽ, oriroma koalicije blati! in razvijal svojo umazano agitacijo o nctmotljivi PZ. Med železničarstvom se hvali ta, no-lemo rečl neznačajnež ćelo, da ie tz svojega žepa med časom delovania koalicije »apravil 30.000 K (priče na razpolago). KJe neki dobi F. Beltram tako velike vsotc? Ali si jih io kot vpokojen sprevodnik drž. lel. prihranil? Dne 24. marca 1022, ko Je prišel po svojem shodu v Mestnem domu samo še sam od ostalih koaliranih želez-ničarskih organtzadj k seli koalicijskcga odbora, je prav ironično pihal od Jeze, ko se je prepričal, da so končno njegovega politično-umazanega strankarstva žc vst koalirani do grla siti. Ponovno Je potrdil, da mu še »Prometna Zveza« ni ničesar dala. Od kod tedaj denar za njegova, od ra-nega jutra do pozne noči trajajcča galopi-ranja po ljubljanskem in drugih kolodvorih? Nesramna laž pa je, kar piše F. Bel-Iram v »Novem Času«, da so namreč to-variši IlcSiC in Ponikvar s silo zabranili tov. KorcScu, da ni F. Beltrama dejansko napadel. — Rcs pa Je, da ga ie vrgel 22. marca 1922 ob 9. zvečer nek Železničar» ob priliki njegovega agitacijskega galopiranja, precej trdo \z službcnega lokala, ker se ni pustil motiti in izzivati v službi. Franc Beltram, zakaj tuđi o tem slučaju ne po* ročate v »Novem Času«? TcvariS Blaž Korojec kot pređsednik ZJ2, živi od svojih skromnih dohodkov kot uslužbenec drž. žel. in trpi enako bedo In pomanjkanje, kot vsl oni železničarji, ki so primorani in hočeio pošteno žive ti od skromnih svojih' dohodkov. Tovariš Ko-rošec ni ma velikega posestva z več gla-▼aml živine kakor proletarec Fr. Beltram. Res pa je, da je tov. Korošec od nstano-vitve ZJ2 v Trstu 1909. leta pa do danes žrtvoval vseskozi vse svoje m to v svojo lastno Škodo na korist članstvu ZJ2, radr ftesar mu leta 1914. rudi zapor In prognan-stvo ni bilo prizancSeno od mačehovskc Avstrije. Žrtvoval Ie vse za uedlnjenje že-lezničarjev naš« drlave. Drial •• Je vse-tkozl strofo načel In pravi 1, kl ti jih )• zacrtala ZJŽ. katere tdlni cilj je osvoboditi železničarstvo iz strankarsko - političnih spon In ga pripraviti k samozavestnl sta-novskl osvoboditvi. F. Đeltram kriči o nekera skrpucal« služben« pragmatike, katerega i« sam najbrže ne pozna, za katerega s« on kot vo-leposestnlk saveda ne zanima. Mi pa pravimo, da č« M bilo to skrpucalo Ie pod ml-nistrovanjem dr. KoroSca uveljavljeno, đa bi bilo ogromno ielzničarjov na bolHem kot so scdaj. Franc Beltram M tako lahko aokazal ktkšno pozitivno delo onih, za ta-terih obljube Ima on vcdno polni usta hvale. ZJŽ Je vsikdar In bo tudl za napre) Ie, res Strokovne Železnlčarske orcantza-cile bodo brez taklh političnih šarlatanov znale uveliaviti, s svojo nelzprosno dobr* voljo, službeno pragmatike ZJ* je vsikdar in bo rudi za naprej znala pomesti z vsemi onimi Škodljivim! ali pa namenoma se v njeno sredo urlnjent-ml elementi, kl se ne bi ravnali strogo po njenih načelih in naj bo to kdorkolf hoče, ne izvzemSI niti samega Blaža KnroSca kot predsednika. ZJŽ je resna nepotitična že-iezničarska strokovna organizacija in huče tuđi kkot taka ostati. Beltram Je ne bo j ubil, če tuđi zapravl še nekaj 30.000 K in več takih posestev, kakor ga ima sedaj. Svoj namen Je s koalicijo, po lastnih Izja-vah, že dosegel; ne bo pa dosegel uniče-rijn Zveze Jugosloven^kih Železni^arjev. Tuđi »Novi Čas« in »Naša Moč«, ki ro-mata seda) redno na postaje, ne bo*ta nk tem nič izpremenila. Kdo neki to plaenje? Menda vendar ne zopet proletarec Beltram iz ne«eb'čne Ijubezni do celokuptiega že-lerni carstva. Da pa ZJŽ pravilno dela in Je pod pravim vodstvom, potrjuje dejstvo. da se njene vrste množe vzlic ogabnemu blatenju nasprotnikov vsakega re^neca dela. hujska-če ln inrrigante pa vsakomur radi prerti-ščamo! Za re^no in smotreno delo Je trebi Ie rednih lludi. Opozarjamo Se na dejstvo, da je pod-pisana ZJŽ poslala redno svoje izjave vsem naštm dncvn?kom. tuđi »Novemu Času« ln »Slovencu«. Čudimo se, da nekateri listi te izjaye kratkomalo isrnorlraio. Osrednji odbor ZJŽ Dopisi. — li Pitddvora. Iizvane po sadnji Stevilkl »Domoljuba«, kler nama vi, g. po-slanec očitate laž ter trdite, da sva Io morat« s shoda odkuriti. podavt sledeče pojasnilo: 1. NU dopita ▼ »Slov. Narod« sploh pisali nisvm. Če bi ga bili, bi biU 4adeva natančneli« pojašnjena. 2. Učlteljstvu očitate denuncljantstvo in vohunttvo, Poudarjava, da niti vedeli nisvt u Val ahod ln tore) nisva mogli Imetl namena se ca udeležiti, tam vohunitl tn vas denuncirati. Bili sva namenieni iti Iskat voznika v blifnio gostilno. Mimo me-žnarije grede sva U zagledali v veži ter stopili k njemu, da se dogovorimo. Tu sva Sele zvedeli za shod In o govorniku Bro-darju. Po par stavkih o pristranosti seda-nje vlade je priila na vr«=to šola in učitclj-stvo, predvsem naSe plače, Češ da ima učitelj od 3—4000 K me^ečne plače, med-tem, ko duhovnikl strad tja, na kar ste za-sliSall prvi kile: »NI rev Ja« Imam 17 službenih let, a samo 2100 K me^ečne plače. Na naši Soli nas je pet, pa ima samo vodja nekaj nad 3000 K.« Ta kratka a resnična j ; opazka Vas je tako..razburila. da ste govorili sicer v Istem smislu kakor navajate v »Domoljubu«, a Vas" ton je bil novsem dru-gačen. ZačeM ste očita« učftelf^rvn po-baikovanje, vohunttvo, denunciant^tvo In ! delovanje proti ljudski volji. pozIvnJoC eno ' Irmcd nalu: »Vi, gn^p-df(xna tam ninaj, ki ] Vam mol govor ni vSeč. kar ^tenoRrafiraJte ] Ra in n * denuncirajte pri ministr«;tvu v BeograJu. Se Vas nič ne bojim.« Umevno ie, da so pri tako Izzivnlnih in ljudstvo hujskajočih besedah padali medMicl. kakor »Sramota, Skandal, hujskanje. Kaj pnhajkn-Jemo. AH se pravi delati proti ljudstvu. Če : ^mo delali 11 let roko v rokt z duhovni- i Stvom in ljudstvom fa prosveto ln poštenje v ?oli in zima) Sole?« To in nič drugega nisva govorili. Je-M bilo to izzivanje? Po* vedali sva Ie resnlco ln ta Vas je zbodla v oči tako, da sf niste mosjli kaj, da ne bi še enkrat udarili po učiteljstvu. Ker ste Imeli Ie malo posliiSalcev, se Vam Je zdelo umestno objaviti v^ebino ^vojcjra tozadcv« nega govora v zadnjem »Domoljubu«, kler pa ste pristavili Se maraka!, med drugim tuđi to, da se na$e družbe ljudie že od daleč boje. Doslej tega nismo občutiil, 6e pa borno poslej, ne bo to na$a krivda, tem- • več Va§a — saj to Je bll Vaš namen. Ali M zavedate, kaj ste storili s svojim huj-skajočim govorom? Unlčili ste vspeh našega delovanja — na; j vzajeinnost Mar Jt to poSteno ali krSčansko? j 3. Proti koncu svojega dopisa trdite, da sva bfll prisiljeni zapustiti *\u d na klic: »Ven ž njima,« kar pa ni res. Rcs pa je« ! da niti medve, niti nihče v veži stoječih ! ni čul tega klica. Od že prišli ?. di- ! rektnim pod ražen; .fc!o ponekod kar za 8 K. tako da priđe navadna hrana z zn- | jiitrekorn in krulr m na l>00 do i(>f;0 K. Z« priproste s'ibe znlitevajo ze čez 10O0 K, v naiveć .s!i:čniih zalitoajo take eene podnnijmniki. ki p'ač;!.ie*"o T'k ce!> stanovanje po 120 do 200 K. ! Uradn'k s srcdrro plačo zmore torei Ie \ IzklinCno Ie se orebrano in s'annvanie. i za vse dmjre r>r<' " 'ine mu ne preostane niče*ar. N.. cnkke niti m's'iti ostane ničc«ar. Na rhkke n;ti mi^'i+i i ne srne več. Skraini čas bi bil, da se od strani socia'ncfira tva ^ai v tej fclavni točki prcž;vliania izvede po vseh me^tiii ten-;elii'O zn«nnvnno rro- j skrho, kar ho nbenrm ner' dno w\"vnlo I tndi na v^e. ki ^o primorani «o prehra-nje\rati ir/en domačejra osrnjišča. Raznotsro^ti. * Landnijjcvi otrori horr-»o «r»ren».p-niti svoje ime. Pari*ki urndni li.ct pri-občuje prošnjo Laindniie\nh otrok za rpr^membo im^na. Kakor znano, \v do-sogla morilreva zona že med proeof^-.m TAEporbko. Landni jo im*I ^tiri otroko, dva Bina in dve hc**»r**. Ena hči j*» poro-Čt»na, O6tali trij^ otrovi no *o !t»xlfij prosili za sp!^ra«nho svniocra imona. • Slaraskl »estrl Dlažck umrli. ?'am 9% Imenuje država v ozadju Indije. Tam sta se rodila v Macklongu leta 1S11. kitajskim tja prlseljcnim ^tar^cm dvoiika, kl *ta Mla na strani v viSinl porka skupa] rrn^čena. Imenovala sta se Chang in Ene. Kazala Ma ^c poii'-^toma po Evropi za Jraj; dcn.ir. Zivcla ^ta dolno, srečno in dobro življenje v polnem zdravju. Umrla sta leta 1^74. Bila sta poroćena z dvema sestrama, » ka-tcrrma sta imela 18 otrok. — Te dni »ta umrli v bolnici v Chicauu si.im^ki «?^tf1 Ružena fn Joscfa Rla?ek. Po onih Sinmcin namreč se imenriejo dvojćki, Ki pridejo na svet okupaj zraSčeni, siamskl dvo]CkL Sestri nia/.ck sta n?If zra?wcnl oh strani Ia kakrtr pravi glavni zdravnik chicKiS' c bolnice, tako tesno in rapLtcno, da Je V»iTo nem-j-i? misliti na kako fočitev tel^*. Fmell tta r^5 seraratnl dihslni ^ivljcrje in zajedno za življenje sestre. Radi tega *u tcj po'lcdnji opetovano rriporo^all, naJ s« c!t ločlrl ni! sestre. Tocia ta ni li Mela © t"rn nič slikati. Rila ie oročena in im« 1?letnes:a *ina. Njen moi \* paJol na boft-->FKr»f1ii?^a« c!oma. 5Ki/i za tfrcncnie hrhta r^k no« in celera ^elcsa, kot ko^^ne« r;1mm 7i r^ta, ko"o in dtnvo. ^!no! ^n mc^'-neiši, i^dfltnciši in ^l'!mi'o5: krlror frnncosko zdanio. 3 dvo'natc stckT*nice ali 1 ^^ociialno ^trkicnit co <;ki'p z zamotorn in po^tni^n ?% 71 l-mn pr5M;n: Fit^cn V. F-^n^ cKibica donja Elsatrg 238 Hrovai sko._____________ be Glavni urednik: Fastn Pttstoslcmšck. Odgovorni urednik: /van Podržat. Sukno za promenadne in športne obleke v bogati izbiri a.8E.5habBrnŽMrgiiL Bukove deshe zadnji deli za ornnžne zaboje se ku-pljo. Ponudbe: Casella postale II. — Trlette 6, Barriera. 2387 Obvestilo. Vsem našim eenjenim dobaviteljem tn odjemalcem vliudno narnanfamo, di ni gospod Jože Atodrijan, letni akviziter, od 15. marea 1922. dalje več v r+ši slaibt. Parna 2aga KERŠIO, Ljubljana - Spod. Šlftka. ~~~ PoiMieppođinjOrojtMiaiii! I Šlvalnl atrojl doapall « vaah oprtmah. Poduk v vezenju brttplačeft — Vačlctna garancija Cenc zmerne pri Josip Petelinc ___________^UUBUANA, Sv. Petra n. 7. Dobili smo velike količine klobukov znamenitih svetovnih izdelkov pravih Borsallno, Antlca časa, J. Rlekla sinova (Ceškosiovaška) ln toIboiiIIi raznlb oblik ln barv. ■ • Prođajamo po najnižjih cenah na veliko. • -Glavni zaitopnik sb,tso đrlave K0STA NIK0UĆ I DRUG _______BEOOBiD, Kafli iUhaHOTa, it 18.________ Pozor! Pozor! NajDoljši jugoslovenski eternit, asbestni škrilj je „Salonit" Iz najboljSega spltskepa cementa. Znamka „Saloma" od „Spalato* d. d. portland - cementa, Split. Glavna zaloga za Gorenjsko: Frano Doleno, Kranj. Ponudbe na zahtevo takoj. Tužnim srcem javljamo svim sorodnicima i poznanicima, da je preminula naia nad sve ljubljena majka, gospa Marija ud. Mavrović veleposjednica n Dobrlnja na otoka Brk«. LJubllum, dne 1. aprila 1922« Žalujoče obitelji: Sl!aneef Španjol, Snčić. Prazno sobo liče bančili uradnik za takoi. Plača« dobro. Ponudbe pod .Primorje 239S- na upravo Slov. Naroda. 239R Obleka nova, moderna, yve barve, §t. 48, za poletje, aa proda« Naslov pore nnr. Siov. Niroda. Ji90 Proda se psfea volčja patat Ia Slbirija. Ve« se izve: Slomlkova ulica 14, prltl., levo. _______________2^*5_______________ proda se radi prtzidave na vrtllnl tok in poveča- n;a podjetja: Dlaaalmotor S0 HP, malo rabljen. Vodna turbina, primerna za padec 2-5 do 5 m in 1500 do 3000 sekundnlh litrov vodt. Oenarator na isto menski tok 2X^30 voitov, 42 KW, 630 tur. Deska atlakalnica kompletna In zvezne napeljave.. Okoli 2000 m zemeliskega kablja za obratno napetost 5500 voitov, 3X^0 mm v bakru, 5e nerabljen na originalilh bo- bnlh. Nekaj km aluminijeve žioe 25 in 36 mm. Interesenti na) blagovolijovprašati pri Krdk« elektrerka v Kranju, Paval Mavr in drujj, Kranj. 2373 Stavbni tnženir ahsolvent dunajake tehnike le&O wnm- Sta pri stavbnein podjetju. Ponudbe s ogojl pod .1. maj 2096« na upravo Stov. Nar»da. 2096 Velikonoine razglednice kakor t'di vse drug« vrsto *m*» glednlo kupite na debelo ln dro- bno najceneje pri 1667 L. Pevalek. J^Sv. If MlfBOTB tr^vslce ~ura* IVUVCKIC dne ln ra^nc drtige velikosti, dalje ratnovrstne avln-čnlko9 porosa na debelo in drobno kudite naxeneje pri L PevoleR, Ljubljana, tiđovaka nlloa 4. 1669 —a^ — -^ •__ trgovski. kance- |9£|B|af 1l)5ki'3 zvezdni ■ "Jpipa^aiP konccptnl, stroje- ptsnl Ud. kakor tuđi papir v mapafc in *k«tlj«hy velika izb'ra na da* bolo in drobno, najceneje pri L PEVALEK, Ljubljana Židovsko olloa 4. 1C06 Bukove, smrekove in hrastove hlode kupuje v vsaki množini po naj-višjih dnevnih cenah Ivan Slika, tovarna parketov in parna žaga Ljubljana, Metdkovi uL 4 1570 Vestna uradnlca dobra strojepiska, IŠĆe popold^nskt službe. Naslov pove uprava Slovenskaea NVoda. 2405 lii& se •kultna hotelska eobarioa v čisto nanovo opremljene parket^ane sobe in goatllnlčor za mojo gnstilnc v FloriJanski ulici. Gostiln'čar mora biti »nm s^rokovnjak, žena oa dobra kuharica brez ofrok. Ponudbe je poslati r« A. Kajfe±t Kočevje. 2372 Spisi dni Ipsinra fzMii Hitin(uJmiU|iiil|3!t Dr. If. Tavćarfa laranl aplal. VL sy. Ureda dr. Prijatelj, Broš. 19 Din. po poSti 1 Din. 50 oar več. aiauma Jeaka Sbrsal spisi, Ure. dil dr. Glonar, U Din. po pošti 1 Din- 50 p več. Josipa Jurtlda, Zbrsnl spisi. Urc- dil dr. P.i atelj. I. tv. 10. Din. po poSti 1*50 Din. več. II. zv. 10. Din. po poSli 1*50 Din. več. Stritsrjeva satologl|a. Uredi I dr. Iv. Prijatelj. Broš. 8 Din. vez. U Din. po pošti I Din. več J. Sirltar, aodnlkOTi, Povest. Broš 7 Din. vez. 10' 5r> Din. po posti 75 p več. Oeakarlevsboralk. Uredil dr. G. Glonar. Broš. 18 D n. vet. 21 Din. po po-iltl 2 Din. več. Vr* Umu fcsa, MoA as ■usl|alaa. Broš. 4 Dn. po poltl 25 p več. Fr. Mllsiaskl9 Drobi«. Zbirka hn atortsk. Đr š. 10 Din. vez. 13 Din. po po*ti 1 Din. več. fr. Sbsiaik, PssaaL Bro§. 8 Din. vez. 11 Din. po poSli 50 p več. Anton Movsssn, Vslsls. Brol. 7 Din. vez. 10 Din. po poStl 75 p več. Oaailr rtifslf Tik ss> froolo. Bro*. 10. vez. 13 Din. po noSti 75 p več. aate Debel|aJiv Bolase Ia seaea. Brol 4 Din. vez. 7 Din. po pošti 50 p več. lao aa*. DslstaHaske sovesti. Broš. 4 Din. vez. 6 Din. po polti 50 p več JOS. Hara, Usjakova bsi, Povest Bro». 4 Din. vez. 6 Din. po pofcti 50 p več. Dr. Doltasc, libraal spisi. Broš. 5 Din. vtz. 7 Din. po poitl 50 p več. aiOMM JoakOp PSSSU. Broš. 4 Din. vez. 5 Din. po pošti 50 par več. RHHi n nnUla pri Tbkmi zadragi i UaMlaill Prtferaaia al 54. Proda se dobro ohravlcn tovorni a«tot znamka Piai-Tormo, tip« A 53, 18 P, 2500 kg pfdplaan« nodlne tele, z novim i pot< n1ml somllcvimi obroci. Vpralanja na Coolc, VThovčeva ulica 12. 2374 IlUJDIof a AOO.OOO K ln io4elovanjem pri-stopl dobroidofl trgovini ali dražemu podjetju v Ljubljani, Celju, Mar boru odnosno v ten okolici. Refle' tantl z* LJublJano naj a* zglasljo pod .Radovan 2403« danet ail jutri »lutaj aa upravo Stov. NaiodjL *■ 3403 Dve kozi z ml»koTi se prodasta. Selska u^cn 48, p. Moste. 2391 Prazna soba se od da. Vprašati: Mestni frg St. 11 I. nadstr. 2397 Prođu se v Roqstcu Mm li z dvema pritl'čnima sobama, eno pod* stresno «obo. 2 kleti, kuhnja, 2 gozia, vrt 3 are 74 m. travnik 24 arov 48 m Pojzsniia: I. Berlisg, Rogatee. 2395 Ile zabile da je pri vinu, čaju ln kavi na;boljši „Keks" Mr ipfpiijrp finrpnukn i, jsjciiilc , ujiciijinu. Prodaja lesa. \z jjozdov mesta Kofevje se ponudbenim potom prođi 1900 jelk v dopr-irem premeru oi 40 cm r.^rrei, d*H» k.i\-ih 153 podrtlo (VVindfa'Ie). 300 do 400 stojećih bukev in P i aekanju poskodovana debla. Pismene ponudbi je do 18. aprila 1922 vlo'iti pri tulcajSnjem 11. «du Za kavcijo je polo'iti zneinek ^0 0X) K v gotovini. Pogoji se lahko med umd-nimi uraml vpogledajo pri tu^njSn e-n tiradu ali se proti položbi 100 K doce popisi. PremožeiiMa oprava mti l±'i\i dne 31. marca 1922. Krasna ?>-. vila enodružinska, z obsežnim angleSklm parkom, v id:li*no lepem štajerskem fgu ob ielezni^ki postaji« ? najlepš. legl, enonadstropna moderna nova z^rad ba Z balkonom in verando, sedem par-ketiranih s^b tn z vsem konfortora je za eeno 830.000 Kj na prodaj. Interesenti naj po5Iieio svoje naslove pod .Krasna vila" n?i an^ično družbo Alotna Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. Proda se posestvo obstoječe iz 4 gozdov, lepih sa-donosnikov in vsega kar stoji in leži; voda pri fciSi, vse v dobrem stanju. Hiša stoji pri farni cerkvi, 5 min. oddaljeno od železniške postaje. Cena K. 1,000.000. Vpra-ša se pri g. Josip. Kisel, Loka 41 pri Zidanem mostu, 2247 15če se dobra, popo'noma izurjena hl prav snnžm kuharica. Službo lahko ta loj nastopl. K^r'.ovslca cesta H. 1/1. nadstr. (Vl!a lamani) 3ščem službo 5r-ed. uradnlVa oziromr^ nemiko-ftaUjnn. knrespondenfa. Ponudbe rnd .Inteli^ent 236J* na upravo Slov. Nai.foftl S*60-flai dalffe. Ponudbe na Caalo. Ljubljana, Dunajtka * 41 ali Maiibor, Vrbaaovt 13. 2383 V svrho ponho srbohrvattin« at« IU« goapoMna za konvarzadjo. Ponudbe vi .Murikalen 36-187A* aa upicvo »Naroda. 3686 Postelj ali soba ■e itta, Ponudfct sa uprav. Slovea-■kcga Naroda pod .Muzikala«/2376a. Fiat Rien - Turio Fiat AUTOMOBILI ffiaTBo nstopstr* O. ŽUŽEK, Ljubljana, SoditB ulica 11 Telefon interurb- 461 Ime nekaj prvovrstnlh osebnih automobiloT svetovno znane, priljubljene Type „IC" 9(24 PS po originalnih tovarnišldh cenah promptno oddati. 2329 <^h - 1 r Modna trgovina ^ A. Um našle! K. Sos Ljubljana, Mestni trg 19. ČEHE ZNHTNO znižnnE Perilo — Plctenine Rokivice, nogavice Bluze, spod. krila, predpasniki Svili Ltd. Vabilo na XI redni oii zbor delničarjev „Ljubljanske kreditne banke" v Ljubljani, kl bo d»e 14. aprila 19tt. ob dMetlh v aefaU itmil ■testaaffa Magistrata ▼ L|nbl|a»l a aladaMoi DNEVNIM REDOM: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo upravnegi svet« o poslovnem letu 1921 in pred-ložitev letne bilance k SI. decembra 1921. 3.) Poročilo nadzorstvenegt sveta. 4.) Odobritev bilance za leto 1921 in sklepanje o predlogn ■ upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. - 5.) Predlog upravnega sveta o eventualni povišbi deiniške 1 glavnice in dotični spremembi pravil. 6.) Dopolnilna voiitev v npravni svet. 7. Voiitev nadzorstvenega aveta. B. Slučajni prtdlogi. Opomba: Občnega zbora se smejo v smislu § 13. pravil udeležiti tišti delničarji, ki polože vsaj osem dni pred zborovanjem pri centrali banke v Ljubljani ali njenih podružnicah v Đrežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu ali Trstu oziroma Hrvatski slavonski zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu, vsaj deset delnie. V L|«MlUal, dne 27. marci 1922. Upravni svet Mćem mašto I •kl«aWM»HM ali ka} »lita*« vi LjufcljaaL Imam tfvelatao imovno prakao i aajboljflai aprfčevateai tar aeai popolnomi vcač tloveaHina in nmltina. boplrt pod 99ktodmtmtkf7W aa upr. Slov. Naroda. JM7 Primerne službe IUa> uradnikova vdova, bhria učiteljica. U govori arbohrvaJko, aloveitako In namško, pri obitetrt oiiroau v kakcai kopaUiču aH l«lovlWa. — Haciov pove uprava Slov. Naroda. )g42 Kup! je toko) dobro ohranjan fcnakl safclopai AIvmImI atrai oiirova ae lamtaja z malkl«. Ponudbe u »poMii pradal 110" Ljub-Ijanft. 7906 Uradnik z vlŠJo liobciibo ta vcčletur* praksa !&£• ■■■••%« v denarnem ali trgov-skem podjetju. Reflektira se na me«ta samo v Ljubljani. Ponudbe pod,Vrstan 200 2304« na spravo Slov. Nar. 2504 Ureče pred vtcin mala vojaika, kupi vsako množino Sov«r A Koimbi^ Ljubljana, VVolfova ulica 12. 2253 Sprejme te takoi ali po dogovoru prlalitai pi«#t«ii« Im sautMljIva kuharlo« k trgov. 11 od bini Ravnotam m tprajme hl Ina za I vsa domaća dala. Ponudba pod ,D —I J2293* aa upravo Slov. Naroda. 720^ | Srodteneso tehnika mlado silo, IM*>aw la fim prejinji nastop. Pontadbe • spričevall m naznako plača na E. SaNa« gradjavio podutat-niitvo, Vukovar. 2258 Udom lsw|#wega ključavničarja v stavbni ttroki, kitert bt bil zmolen voditi večjo kljnčavničarsko delavnic*. Ponadbe pod »Kljačavnlte S21S" na upravo Slov. Navoda. 2218 KLET ali skladiKa n vino sa liče proti najemnini. Ponudbe pod .Klet 2244" na upravo Slov. Naroda. 2244 Proda se dobro ohranjeno iamako kala. Po-1 izve sa v Novm Vodmata, Droitvtnal ulica it 48. tm Vrtnarskesa pomoinika za zelenjadai vrt sprejme takoj državno zdravilišče v Topolatl£l« Stanovanje in brana v savodu. Plača po dogovoru. _______________2277 Proda se veČ dobra obranjene faaake eUtkt, Streliika ulica 3?, L 3273 Prodaja. Prodajo se radi prenemba obratovaafa razven mnofo drugfh jako dobro obranjenih predmatov poarbno : aa. 30 zrač- -nfh lopt ea. 40 posteljo, ea. 90 postelj-■ Jakov, aa. 40 visokih omer, «a. 15 ka-naptjev, ea. 00 omar s predali, aa, 26 stololov naslanjačev, at. S5 nofnfh oau-ric, ea. 30 nm i valnih miz. — Stoli in mise. — Oprava m odda toko Bled proti takojinjcara platila in edpravi. Poandba do 19. aprila 1.1. na Solačno zdra-viliiee Rtkii na BI eda.___________2345 Abadie cijjaretni paptr In strotnlce. Glavna zaloga Ia samorrodsja A« Lasstpraf. Ljubljanag HuMska atl. It- 1414 Avto beaefn, pnevaiatika, olJe, mast, vsa popra vila iii vožnje. La prvovrstno blaf o in delo po solidnih eanak nadi Jisaj«« Avt*> d. z *o. z. v Ljubljani. 2319 ILta q imiib inMi h Initp nAii i miU izfetrl. HUi mllfM pit* ti IM n tm\U. srtmi lli irtnna mita B.».3tiber^,J!:, RorespondentlnjB vaMa staa»graflj« hi slrojepisja tar slo-vanabap, ««mik«ga in Ic drugih jesi- I kov, IM*> slolbc za dopoldanske ure Pomdbe pod „Slulba a85^8aV~138r* aa upravo Slov. Naroda. , 2331 Prodajalka ■vflja ali vaziljka na stroj »• t»r«jmt v trgovino i^vtn Ljubljane. Ponudbr pod ,^amo«tojna noč 3S52*4 na opravo Slov. Naroda 2352 3šcc se mlinar za vodni mlin, obenem sposoban klesati kamene in obavljati drvene poprav-Lke. Ponudbe na Iraaa Rual£v Sto | lae. Her—govina._______________ 1729 Dva kleparska pomoćnika apra|ama«i tako| v službo. Hrani in stanovanja doma. JOSIP MUTiU, klepirski mojster, Ko-čevje. 2316 Stružnica ■ta naga aa tfpl. Pismene ponudbe p«d .Stružnica 2827- na upravo Slov. Naroda. 2327 Lcpo obranjena masivna spalnica se radi selitve proda. Naslov pove uprava SI. Naroda. 2339 Proda se po ugodni ceni akobalnlk (stroj za frežo, Frismaschine), Ogleda se v mt-haničrH delavnid. Hranova ul. 17. 2308 Na proda] «Slov. Bistriti. HBa saoraj »ova. V hfii gosti Ina in aia-sarija, Hlevi, ledenica, vrt, okoli 4 orile ebdtUne stmljt. Nadalje viia s tremi vrtovi, smdoncsnik, dva in pol orala lemlja, Pod vilo kleti, sposobne za vinsko trgovino ni debelo, se proda po-samemo, ali skupno. Kupei naj se obr-nejo aa g. R. Falgal v Slav. Bl-•triol 2341 za Spodnjo %lZ^io te sprejme takoj zz $*ov. Narod1. BajBaaaaaaaaaajBjBaaa^a^BBaaaaBaaaaaVaVKSBaBia^^s^^s^^ Ddnl plalCI iz gume ter impregnirani, raglanl, ĐllflB za pElirfHt iz velModove dlake, flllglctlv9 (Hommes-punes) in £eXk» IS^n« v največji izhcri, pai9?£f!!k!, BlOđslC in ŽpOFtn^ rtiiCiie Iastncga izdeikn in po naj-novejših krojih. Špoitne čepiće, kravate Siimoveznicc, perilo itd. vedno v zilogi pri tvrdki nami!^klura, moda hi Iscmfftkaija Pod Karođao k«7arn3, Đt9Tb! frtf it« 3. NB: Na željo se izdeJujejo vpakovrstne ol'ekc toCno in solidno v lastnem modnom salonu aH pa se oddaja posamezno blago, podloga in druge krcra