-^T^ I NARODNA EV ft« m m I univerzitetna TfJPl KNJIŽNICA Knjižničarske novice letnik 23, številka 10 oktober 2013 V tej številki: Odprti dostop v Evropski uniji in v Sloveniji Srečanje Društva bibliotekarjev Celje in kongres ZBDS v Laškem Knjižnica, studenec znanja za skupno dobro 10 1 9 Nagradi Kalanovega sklada za leto 2013 13 Pravljice »tršice« Tončke Senear 14 Furbasta izolska golobica 16 Koledar prihajajočih srečanj 17 Tematski izobraževalni dogodki v Mestni knjižnici Ljubljana 18 STROKOVNE TEME Odprti dostop v Evropski uniji in v Sloveniji odprte objave in raziskovalni podatki ter njihovo povezovanje V prispevku bomo prikazali razvoj okolja odprtega dostopa v Evropski uniji in v Sloveniji. V ta _ _ A IQT namen bodo predstav-V/pCn^^! ijeni naslednji vidiki odprtega dostopa: • razvoj politike odprtega dostopa v Evropski uniji, • infrastruktura OpenAIRE, • zagotavljanje trajnostnega delovanja infrastruktur odprtega dostopa, • pravni vidiki odprte dostopnosti in ponovne uporabe raziskovalnih podatkov, • povezovanje odprtih objav in raziskovalnih podatkov, pri čemer nastanejo obogatene publikacije oziroma povezani podatki, • stališči rektorjev Univerz v Minhu in Liégu o odprtem dostopu, • poročilo The Royal Society z naslovom Science as an Open Enterprise, • vloga knjižnic raziskovalnih organizacij pri upravljanju odprtih raziskovalnih podatkov, • razvoj infrastrukture odprtega dostopa v Sloveniji in • nujnost oblikovanja slovenske politike obvezne odprte dostopnosti rezultatov iz javno financiranih raziskav. Razvoj politike odprtega dostopa v Evropski uniji Evropska komisija je leta 2006 zaznala verjetnost zmanjševanja možnosti raziskovalcev za dostop do znanstvenih revij zaradi naraščanja cen naročnin. Omejevanje dostopa z naročninami pomeni tudi manjšo odmevnost in nadaljnjo uporabo rezultatov raziskav, financiranih z javnimi sredstvi. V skladu z budimpeško deklaracijo o odprtem dostopu do znanstvenih objav iz leta 2002 je prepoznala priložnosti, ki jih je znanstvenemu komuniciranju omogočil razvoj interneta. Tako je Evropski raziskovalni svet decembra 2007 sprejel določilo o obvezni odprti dostopnosti vseh objav iz sofinanciranih raziskav in tudi raziskovalnih podatkov. Mesec dni prej je Svet Evropske unije Evropski komisiji priporočil, naj analizira možnost vzpostavitve odprtega dostopa do rezultatov raziskav (raziskovalnih podatkov in objav), financiranih iz sredstev tekočega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. Evropska komisija je tako avgusta 2008 začela izvajati Pilot odprtega dostopa v 7.OP.1 V pogodbe projektov sedmih področij znanosti je bil od tega obdobja dalje vključen Posebni člen številka 39 z določilom o obvezni odprti dostopnosti objav, v katerih so predstavljeni rezultati sofinanciranega projekta, in sicer v šestih ali dvanajstih mesecih po objavi (daljše obdobje embarga je dopuščeno humanističnim in družboslovnim vedam; Open Access Slovenia, 2013). V tistem obdobju je projekt DRIVER že povezal institucionalne repozitorije evropskih visokošolskih in raziskovalnih organizacij, vendar njihova povezljivost še ni bila popolnoma ustrezna za potrebe spremljanja izpolnjevanja določil o obvezni odprti dostopnosti objav iz sofinanciranih evropskih projektov. Manjkal je tudi ustrezen evropski portal. Za podporo Pilotu odprtega dostopa v 7. OP oziroma raziskovalcem in projektom, ki jih Pilot zavezuje, je zato Evropska komisija s sredstvi Sedmega okvirnega programa sofinancirala izgradnjo evropske infrastrukture odprtega dostopa do raziskovalnih objav (projekt Open Access Infrastructure for Research in Europe, OpenAIRE, 2009-2012). Nadgrajena infrastruktura OpenAIRE se bo uporabljala za spremljanje rezultatov sofinanciranja raziskav in inovacij v programu Obzorje 2020 ter rezultatov nacionalnih programov sofinanciranja raziskovalne dejavnosti v državah članica EU, ki tvorijo Evropski raziskovalni prostor (ang. European Research Area). V okviru programa Obzorje 2020 bodo morali raziskovalci obvezno zagotoviti odprto dostopnost do vseh objav iz sofinanciranih projektov ter v pilotnem obsegu tudi do raziskovalnih podatkov. Enako se pričakuje pri sofinanciranju raziskovalne dejavnosti v državah članicah EU. Določila za evropske projekte in nacionalno financiranje raziskovalne dejavnosti so zapisana v naslednjih dokumentih: 1 7. OP je kratica za Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 1 h • A reinforced European Research Area partnership for excellence and growth2 (umestitev odprtega dostopa v strateški dokument na evropski ravni), • Towards better access to scientific information: boosting the benefits of public investments in research3 (odprti dostop v programu Obzorje 2020), natančnejša pojasnila so na voljo v dokumentih Guidelines on open access to scientific publications and research data in Horizon 20204 in Guidelines on data management in Horizon 20205 ter v vzorcu pogodbe o sofinanciranju,6 • Commission recommendation of 17. 7. 2012 on access to and preservation of scientific information7 so priporočila državam članicam EU glede nacionalnih politik odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, hranjenja ter ponovne uporabe znanstvenih informacij, e-infrastruktur in sodelovanja v okolju odprtega dostopa na nacionalni, evropski ter mednarodni ravni. Pričakuje se usklajenost nacionalnih politik držav članic EU z določili okvirnega programa Obzorje 2020 in povezljivost nacionalnih infrastruktur odprtega dostopa z infrastrukturami na evropski ravni. Infrastruktura OpenAIRE V okviru projekta OpenAIRE so bila zasnovana navodila za kompatibilnost repozitorijev, kar Evropski komisiji omogoča zajemanje metapo-datkov objav iz sofinanciranih evropskih projektov, ki so shranjeni v evropskih institucionalnih repozitorijih, in združen prikaz na portalu OpenAIRE. Poleg transparentnosti porabe javnih sredstev za raziskovalno dejavnost prosta dostopnost vsebine objav omogoča njihovo večjo dostopnost in uporabo. Za raziskovalce, katerih organizacije še niso vzpostavile institucionalnih repozitorijev, je bil v času prvega projekta OpenAIRE zgrajen OpenAIRE Orphan Record Repository. Vzpostavljen je bil Evropski sistem pomoči, v okviru katerega Evropski center koordinira delovanje Nacionalnih točk za odprti dostop (National Open Access Desk, NOAD). 2 OpenAIRE Get support (NOADs) mm Deposit Publications & data Visualize - Manage Enhanced Publications Curate & collaborate Search & Browse P Classify Research impact Citations, usage statistics Linked Content +++ Statistics CERN Invenio OpenAIRE HUB De-duplicate Metadata Usage data on publications 6,200,000 OA publications 342 validated repositories Guidelines for Funding Info CRIS Systems Metadata on data Publication repositories Institutional & Thematic Open Access Journals Data repositories Data Journals Slika 1: Shema infrastrukture OpenAIRE (Manola, 2012) 2 A reinforced European Research Area partnership for excellence and growth, 17. 7. 2012, http://ec.europa.eu/research/ science-society/document library/pdf 06/era-communication-partnership-excellence-growth en.pdf, str. 13-14. 3 Towards better access to scientific information: boosting the benefits of public investments in research, 17. 7. 2012, http:// ec.europa.eu/research/science-society/document library/pdf 06/era-communication-towards-better-access-to-scientific-information en.pdf, str. 12. 4 Guidelines on open access to scientific publications and research data in Horizon 2020, 11. 12. 2013, http://ec.europa.eu/ research/participants/data/ref/h2020/grants manual/hi/oa pilot/h2020-hi-oa-pilot-guide en.pdf. 5 Guidelines on data management in Horizon 2020, 11. 12. 2013, http://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/ grants manual/hi/oa pilot/h2020-hi-oa-data-mgt en.pdf. 6 Multi-beneficiary general model grant agreement, Version 1.0, 11. 12. 2103, http://ec.europa.eu/research/participants/data/ ref/h2020/mga/gga/h2020-mga-gga-multi en.pdf, str. 60-63. 7 Commission recommendation of 17. 7. 2012 on access to and preservation of scientific information, http://ec.europa.eu/ research/science-society/document library/pdf 06/recommendation-access-and-preservation-scientific-information en.pdf. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 Infrastruktura, nadgrajena v okviru nadaljevanja projekta z imenom OpenAIREplus (2011-2014; Slika 1), s pomočjo navodil za kompatibilnost povezuje repozitorije za objave, zbirke raziskovalnih podatkov in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti. Omogoča oddajo objav in raziskovalnih podatkov ter njihovo povezovanje, iskanje in upravljanje ter prikaz njihove odmevnosti. Zbrane podatke lahko preko vmesnikov za programiranje aplikacij (Application Programming Interface, API) tudi zunanje organizacije uporabijo za vzpostavitev inovativnih storitev. V okviru projekta OpenAIREplus je bil OpenAIRE Orphan Record Repository nadomeščen z repozi-torijem Zenodo za hranjenje objav in raziskovalnih podatkov. Nacionalne točke za odprti dostop v vseh državah članicah EU in na Norveškem, Islandiji, v Turčiji ter Švici nudijo pomoč deležnikom odprtega dostopa v okviru raziskovalne dejavnosti in širše (raziskovalcem, vodjem projektov, upravljavcem raziskovalne dejavnosti -financerjem in na institucionalni ravni, upravljavcem zbirk raziskovalnih podatkov, različnim pobudam ...). Povezljivost (interoperabilnost) infrastrukture OpenAIRE je omogočena s kompatibilnostjo repozitorijev za objave z navodili OpenAIRE guidelines for literature repository managers 3.08 (zahtevana skladnost repozitorijske programske opreme in metapodatkov z OAI-PMH, DRIVER in OpenAIRE), s kompatibilnostjo zbirk raziskovalnih podatkov z navodili OpenAIRE guidelines for data archive managers 1.09 (zahtevana uporaba metapodatkovne sheme DataCite z naborom metapodatkov OpenAIRE) in s kompatibilnostjo informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti z navodili OpenAIRE guidelines for CRIS systems10 (zahtevana meta podatkovna shema CE-RIF-XML z naborom metapodatkov OpenAIRE; navodila so v pripravi). OpenAIRE sodeluje z več organizacijami s področja raziskovalnih infrastruktur (CrossRef, EuroCRIS, OpenDOAR, ORCID, DataCite, CORDIS, REISearch, PLoS, EGI, ENGAGE ...; Ioanni-dis, 2012). Skupaj z evropsko infrastrukturo raziskovalnih podatkov EUDAT je v sklopu iCOR-DI aktiven tudi v okviru svetovne pobude Research Data Alliance (RDA). Zagotavljanje trajnostnega delovanja infrastruktur odprtega dostopa Večina infrastruktur odprtega dostopa je nastala v okviru projektov. Po njihovem zaključku je potrebno vzpostaviti ustrezen poslovni model za trajno delovanje infrastrukture (identificirati ključne deležnike in uporabnike, načrtovati vzdrževanje elementov stalne infrastrukture in stroške ...). Pri načrtovanju trajnostnega delovanja infrastruktur odprtega dostopa je potrebno zasnovati: • pravni okvir, ki določi pravila za delovanje, lastništvo, odgovornost, financiranje in davčni status, • upravljavski model z opisom vlog in odgovornosti ter postopkov odločanja, in • ekonomski model, ki predvidi način zagotavljanja finančnih, infrastrukturnih in človeških virov ter nadzor stroškov (Schmidt, 2013). Tematski repozitorij arXiv je bil vzpostavljen leta 1991. V začetnem obdobju so v repozitoriju zbirali objave, nato so omogočili tudi zbiranje raziskovalnih podatkov. Za zagotavljanje trajnostnega delovanja repozitorija arXiv so pomembni: - globoka integracija v akademsko skupnost in znanstvene procese, - jasno izoblikovana domet in upravljavska struktura, - stabilnost in inovativnost tehnološke platforme, - sistematičen razvoj politike vsebin, - strategija poslovnega načrtovanja (Rieger, 2013). Za repozitorij arXiv so načrtovali trajnostne vidike arhitekture repozitorija, iskanja objav in dostopa, oddaje objav, uredništva, kontrole kakovosti, povezljivosti s sorodnimi sistemi ter finančne stabilnosti in pri tem upoštevali načine delovanja znanstvenikov ter drugih deležnikov (Rieger, 2013). Pravni vidiki odprte dostopnosti in ponovne uporabe raziskovalnih podatkov Na ravni Evropske unije pravne vidike določajo direktive, v državah članicah EU nacionalne zakonodaje, in se lahko razlikujejo glede obravnave nekaterih pravnih vidikov digitalnih zbirk raziskovalnih podatkov. Elektronske infrastruk- 8 OpenAIRE guidelines for literature repository managers 3.0, https://auidelines.openaire.eu/wiki/OpenAIRE Guidelines: For Literature repositories. 9 OpenAIRE guidelines for data archive managers 1.0, https://auidelines.openaire.eu/wiki/OpenAIRE Guidelines: For Data Archives. 10 OpenAIRE guidelines for CRIS systems, https://auidelines.openaire.eu/wiki/OpenAIRE Guidelines: For CRIS. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 3 4 ture, katerih delovanje temelji na zajemanju podatkov iz zunanjih virov (na primer iz repozi-torijev za objave in zbirk raziskovalnih podatkov), morajo poznati pravne vidike (ponovne) uporabe tega znanja in nadaljnjih uporab s strani tretjih/zunanjih uporabnikov. Pravni vidiki digitalne zbirke raziskovalnih podatkov so: 1. pravni vidik raziskovalnih podatkov, ki morajo biti v zbirki posamezno dostopni (najpogosteje njihove avtorske pravice niso zaščitene), 2. avtorska pravica, ki ščiti izvirnost zasnove zbirke (ne raziskovalnih podatkov), 3. pravica sui generis zaščiti pomembnejši finančni vložek v izgradnjo zbirke (ne raziskovalnih podatkov; Wiebe, 2013). Kršitve pravic intelektualne lastnine se zgodijo pri uporabi podatkovnih zbirk na načine, ki izključno pripadajo nosilcu pravic in zanje ni podal soglasja (na primer pri podatkovnem rudarjenju ali ponovni uporabi, ki zahtevata shranitev podatkov iz odprto dostopne zbirke v delovni spomin računalnika). Poleg nacionalnih avtorskopravnih sistemov se lahko za označevanje pravnih vidikov rezultatov raziskav, financiranih iz javnih sredstev (objav, raziskovalnih podatkov, digitalnih zbirk), uporabljajo tudi tako imenovane proste licence. To so pogodbe standardne oblike, na primer licence Creative Commons. Slednje so zasnovane tako, da uporabniku podajo ustrezno informacijo, imajo pravno veljavo in so strojno čitljive. Priporočena oznaka avtorskopravnega vidika raziskovalnih podatkov je licenca Creative Commons Public Domain Dedication (CC0 1.0 Universal). Kreator podatkov se s to licenco odpove vsem pravicam do raziskovalnih podatkov - tudi ne zahteva priznanja avtorstva, kar olajša podatkovno rudarjenje in nadaljnjo uporabo raziskovalnih podatkov. Sodelavci projekta OpenAIREplus so analizirali pravne vidike objav, raziskovalnih podatkov in digitalnih zbirk v okolju odprtega dostopa ter povezovanja infrastruktur. Ugotovili so, da je najprimernejši način označitve njihovih pravnih vidikov licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 International (CC BY 4.0). Licenca ni vezana na nacionalne jurisdikcije, temveč je mednarodna (z enakim besedilom je veljavna v vseh državah, le prevedena). Primerna je za označevanje pravnih vidikov objav, raziskovalnih podatkov in digitalnih zbirk. Omogoča reproduci-ranje (na primer lokalno shranitev podatkov iz odprto dostopne zbirke) in redistribucijo. Vključuje pravico sui generis (če obstaja v zbirki) in avtorsko ter sorodne pravice zbirke (Margoni, 2013). Vsa priznanja avtorstva za uporabo enot v podatkovni zbirki so lahko navedena skupaj, kar olajša izvedbo podatkovnega rudarjenja. Povezovanje odprtih objav in raziskovalnih podatkov - nastanejo obogatene publikacije oziroma povezani podatki Povezovanje objav, raziskovalnih podatkov in podatkov o projektu se izvaja z namenom prikaza raziskovalnega vprašanja v kontekstu (Slika 2). jt "New" Research Publications Information in Context Slika 2: Raziskovalno vprašanje v kontekstu (Ioannidis, 2012) Povezovanje objav in raziskovalnih podatkov se izvede s pomočjo ustreznih metapodatkov, na primer številke projekta, pri čemer nastanejo t. i. obogatene objave (ang. enhanced publications) oziroma povezani podatki (ang. linked Slika 3: Prototip obogatene objave oziroma povezanih podatkov (Manola in Manghi, 2013) I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 data). Na Sliki 3 je prikazan prototip metapodat-kovnega zapisa za publikacijo, ki vsebuje povezave do raziskovalnih podatkov, povezanih objav in podatkov o projektu. Rektorja Univerz v Minhu in Liegu o odprtem dostopu Rektor Univerze v Minhu prof. dr. Antonio M. Cunha je na otvoritvi seminarja projekta Ope-nAIREplus o odprtem dostopu februarja 2013 v Bragi (Portugalska) povedal, da odprti dostop spreminja način delovanja Univerze in njenega umeščanja v mednarodno okolje. V letu 2010 je bilo shranjevanje raziskovalnih objav v repozito-rij RepositoriUM za zaposlene na Univerzi določeno kot obvezno. Odprti dostop je postal del upravljavske presoje za dodeljevanje finančnih sredstev. Kmalu bo repozitorij povezan z notranjimi shemami za vrednotenje raziskovalnega dela. Proces uvedbe odprtega dostopa je trajal kar nekaj časa, vendar ga je akademska skupnost sprejela kot nekaj naravnega. Ključna je podpora vodstva univerze in sodelovanje vseh deležnikov. Rektor Univerze v Liegu (Belgija) prof. dr. Bernard Rentier je v mednarodnem merilu zelo znan zagovornik odprtega dostopa in pogosto predstavlja aktivnosti svoje univerze na tem področju, tako tudi na seminarju o odprtem dostopu februarja 2013 v Bragi. Zbiranje objav raziskovalcev v repozitoriju univerze omogoča pregled nad raziskovalno dejavnostjo univerze, raziskovalcem pa večjo vidnost in citiranost nji- Slika 4: Rektor prof. dr. Antonio M. Cunha o odprtem dostopu na Univerzi v Minhu (foto: M. Kotar) hovih objav. Univerza v Liegu je določila, da se za vrednotenje raziskovalnega dela, volitve v nazive in pridobivanje projektnih sredstev uporabljajo le podatki iz repozitorija Univerze (ORBi). Hkrati je z različnimi funkcionalnostmi repozitorija omogočila, da imajo raziskovalci od odprtih objav čim več koristi. V letu 2012 je bilo dnevno povprečno 1400 vpogledov v celotna besedila objav, shranjena v repozitorij ORBi (uporaba s strani avtomatskih spletnih orodij za zajemanje ni vključena). Za shranitev objave v repozitorij ORBi so odgovorni avtorji, podporno osebje repozitorija pa izvaja določene uredniške posege in analize. V primerih nespoštovanja avtorskih pravic in drugih oblik neetičnega obnašanja rektor opozori avtorje (Rentier, 2013). Poročilo The Royal Society z naslovom Science as an Open Enterprise Geoffrey Boulton z Univerze v Edinburghu (Velika Britanija) je na seminarju o odprtem dostopu februarja 2013 v Bragi predstavil poročilo The Royal Society z naslovom Science as an Open Enterprise. Izzivi in priložnosti, ki jih omogoča odprtost raziskovalnih podatkov, so možnost zagotavljanja verodostojnosti znanosti s preverjanjem rezultatov, raziskovanje velikega obsega podatkov in možnost uporabe računalniških zmogljivosti, zaznavanje prevar, ukvarjanje z izzivi svetovnih razsežnosti, podpora državljanski znanosti ... Odprta znanost je več kot le razkritje raziskovalnih podatkov - potrebna je inteligentna odprtost. Raziskovalci bodo morali spremeniti dojemanje znanosti; univerze in inštituti prevzeti določeno odgovornost za odprte raziskovalne podatke, razviti vrednotenje odprtosti rezultatov raziskav, spodbuditi delovanje knjižnic na tem področju; financerji raziskav se morajo zavedati, da je strošek trajnega upravljanja raziskovalnih podatkov strošek raziskovalne dejavnosti; založniki bi morali ob objavi članka zahtevati odprte raziskovalne podatke; podjetja bi morala izkoristiti priložnosti, ki jih omogočajo odprti raziskovalni podatki (Boulton, 2013). Kakšna je vloga knjižnic raziskovalnih organizacij pri upravljanju odprtih raziskovalnih podatkov? Na delavnici projekta OpenAIREplus z naslovom Dealing with data - what's the role for the library?, ki je bila maja 2013 v Ghentu (Belgija), so bile predstavljene možnosti za aktivnosti knjižnic v življenjskem ciklusu raziskovalnih podat- I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 5 kov. Knjižničarji morajo poznati vrste podatkov, ki jih kreirajo raziskovalci njihove organizacije, in programske opreme oziroma zbirke, ki bi jih bilo možno uporabiti za zagotavljanje odprtosti teh podatkov. Sarah Callaghan iz British Atmosferic Data Centre je predstavila življenjski ciklus podatkov, ki jih zbira Center, in pomembnost možnosti razumevanja shranjenih podatkov po določenem času. Predvideva, da bodo tematske zbirke raziskovalnih podatkov same odločile, katere sklope podatkov bodo hranile (predvsem velike sklope raziskovalnih podatkov - ang. Big Data), omogočale bodo različne storitve in vizualizacijo raziskovalnih podatkov. Knjižnice raziskovalnih organizacij pa bodo morale upravljati in hraniti tako imenovani »dolgi rep« raziskovalnih podatkov (manjše sklope raziskovalnih podatkov večjega števila različnih znanstvenih področij), za katere ne bo na voljo tematskih zbirk. Pri tem bodo morale knjižnice poznati in upoštevati različne načine delovanja raziskovalcev posameznih znanstvenih področij (Callaghan, 2013). Nekatere knjižnice raziskovalnih organizacij se že pripravljajo na nudenje podpore raziskovalcem pri pripravi načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (ang. data management plans), na sodelovanje pri upravljanju institucionalnih katalogov ali zbirk raziskovalnih podatkov in na sodelovanje s tematskimi zbirkami raziskovalnih podatkov.11, 12, 13 Ena od možnosti za shranjevanje raziskovalnih podatkov je mednarodni repozitorij za odprte raziskovalne podatke DRYAD, v katerega raziskovalci raziskovalne podatke shranjujejo samoiniciativno, zaradi zahteve financerja raziskave ali znanstvene revije. Pravni vidik shranjenih raziskovalnih podatkov je označen s t. i. prosto licenco Creative Commons Public Domain Dedication (CC0 1.0 Universal). Vsak sklop raziskovalnih podatkov mora biti označen s trajnim označevalnikom DOI (Digital Object Identifier), da je omogočeno njegovo citiranje (Slika 5; Schaeffer, 2013). Data from; Towards a worldwide wood economics apcelrum Files In this package Tsiha eucieni sosslsle under law, lhe authors have waived all copyright and re ated or neighboring rights id Till« Global Wood Deraity Database Downloaded tlmea^ Description PlUmf Uf^ct all camaapondenae G. Lopaz-GofizHlaz When using this data, pi* a i* líIh 1Mb original article: Onoua J, Cwtncs 0, Janwn S, Lews SL, S^cnwn »3, Zpnrno At (Í.WJ) "Twnnfe s wcndwfe wood econortkcs spectrun. Ecology LeflejE 12:351 -396. -dan 0.111 iji. nei -ra^.2DQB.oi aas.it AddKiortaJy. (Usase c¡» (ho Dryad dwa Mttkoos: Zanna AE, Larai-Gonzalez G, Coomss DA. Ilk: J. Jansen Lews 9L, r-lil er flB. 3v*enaon NÚ. ^C, Oavfl J Data fron: Tdworfc a wKi»i(Je wod «worncs sp«ctnm Orysd bghm Rapcailorv. doU 0.6061 Mryad.a« Slika 5: Primer odprto dostopnih raziskovalnih podatkov v zbirki DRYAD (Schaeffer, 2013) Razvoj infrastrukture odprtega dostopa v Sloveniji Evropska komisija je za odprti dostop do rezultatov javno financiranih raziskav najprej oblikovala politike, nato pa podprla vzpostavitev ustrezne infrastrukture za nadzor izpolnjevanja določil ter zbirni prikaz rezultatov sofinanciranih projektov. V Sloveniji smo priča načrtovanju in/ ali vzpostavljanju posameznih elementov nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, ki jih bo po sprejetju politike in določil nacionalnih finan-cerjev raziskovalne dejavnosti mogoče uporabiti za sistematično zagotavljanje odprtega dostopa do rezultatov raziskav, financiranih z nacionalnimi javnimi sredstvi. Leta 2011 je konzorcij trinajstih organizacij vzpostavil nacionalni informacijski portal o odprtem dostopu.14 Na portalu so predstavljene osnovne informacije o odprtih objavah in raziskovalnih podatkih za raziskovalce, financerje, raziskovalne organizacije in založnike. Na voljo so tudi domače in tuje novice o odprtem dostopu. V letu 2013 je konzorcij štirih slovenskih univerz vzpostavil pilotno nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa do zaključnih del študija in objav raziskovalcev (Slika 6). Financirana je bila s sredstvi Evropskega sklada za regionalni raz- 6 11 Ten recommendations for libraries to get started with research data management, 2012, http://www.libereurope.eu/news/ ten-recommendations-for-libraries-to-qet-started-with-research-data-manaqement. 12 RDM Training for Librarians, http://www.dcc.ac.uk/resources/developinq-rdm-services/rdm-traininq-librarians. 13 Verbakel, E., et al. Data intelligence training for library staff. International Journal of Digital Curation, 2013, vol. 8, no. 1, str. 218-228. Pridobljeno 17. 12. 2013 s spletne strani http://repository.tudelft.nl/view/ir/uuid:0904b34f-8994-4281-b40c-3d4bd8acc731/. 14 Open Access Slovenia, http://www.openaccess.si. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 Nacionalni portal odprte zna nori i (htt p: // www.open s - za zn a va n je p od ob n osti vseb i n [ pl agi atorstva), - is kanje p o vseh repozitorijih hkrati, - pri poroča nje podobnih vsebin. 1 1 1 1 Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru Repozitorij Univerze v Ljubljani Repozitorij Univerze na Primorskem Repozitorij Univerze v Novi Gorici I ePrintkffil | | PeFprints | | DRU G G | | ADR | Repozitorij i: - vsebuj ej □ te lotna b esedl la d el, - p ove z a ni sCOBISS.51 in sSICRIS-om, - vk I j učeni v DART- E uro pe, k om patibilni z O p e nAIR E, - priporočanje podobnih vsebin. Slika 6: Shema pilotne nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do zaključnih del študija in objav raziskovalcev voj, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter univerz. Nacionalni portal odprte znanosti15 zajema metapodatke iz repozitorijev univerz, v katere bo možno shranjevati tudi raziskovalne podatke. Repozitoriji so povezani z različnimi informacijskimi sistemi univerz. S pomočjo kompatibilnosti z OpenAIRE bo možna povezava s podatki iz nacionalnega informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) in nadzor izpolnjevanja določil evropskih ter nacionalnih financerjev glede odprte dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav. Da bodo lahko tudi raziskovalci, ki niso zaposleni na univerzah, v skladu s pogodbami o sofinanciranju zagotovili odprti dostop do objav in raziskovalnih podatkov, bo potrebno vzpostaviti še dodatni skupnostni repozitorij, ki bo vključen v nacionalno infrastrukturo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je financiralo projekt Odprti podatki (2010-2013)16, ki ga je izvedel Arhiv družboslovnih podatkov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rezultati projekta vključujejo pregled stanja v Sloveniji, akcijski načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, financiranih z javnimi sredstvi, in predlog politike odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Že v letih 2010 in 2011 je Mirovni inštitut s sredstvi Javne agencije za knjigo RS analiziral stanje in pripravil priporočila glede portala slovenskih znanstvenih in literarnih revij,17 ki pa zaradi pomanjkanja sredstev še ni bil vzpostavljen. Več kot 45 znanstvenih revij, ki jih izdajajo založniki s sedežem v Sloveniji, je vključenih v Directory of Open Access Journals. Nekatera priporočila Evropske komisije glede odprtega dostopa v državah članicah EU so bila v Sloveniji torej že izvedena ali pa obstajajo znanje in akcijski načrti za izvedbo. Še vedno pa bo potrebno načrtovati in izvesti naslednje aktivnosti: • financerji in raziskovalne organizacije bodo morali sprejeti politike ter določila o odprtem dostopu do rezultatov javno financiranih raziskav, • organizirati bo potrebno podporo za raziskovalce v okolju odprtega dostopa (nacionalni sistem pomoči za odprti dostop), • načrtovati in izvajati bo potrebno trajno upravljanje ter hranjenje odprtih objav in raziskovalnih podatkov, • spodbujanje ponovne uporabe odprto dostopnih rezultatov javno financiranih raziskav bo povečalo izrabo javnih sredstev. Slovenska politika obvezne odprte dostopnosti rezultatov iz javno financiranih raziskav Nacionalni financerji raziskovalne dejavnosti in raziskovalne organizacije še niso sprejeli politik odprtega dostopa do recenziranih objav ter raziskovalnih podatkov. Prost dostop do rezultatov nacionalno financiranih raziskav je delno zagotovljen z obvezo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, v skladu s katero morajo biti elektronske oblike sofinanciranih znanstvenih revij in končna poročila raziskovalnih projektov dostopni v nacionalni digitalni knjižnici (Digitalna knjižnica Slovenije: Znanstveno časopisje in članki, Zaključna poročila ARRS).18 Nastopil je čas za sprejem politik nacionalnih financerjev raziskovalne dejavnosti in raziskovalnih organizacij, zasnovanih v skladu s priporočili Evropske komisije glede odprtega dostopa 7 15 Open Science Slovenia, http://www.openscience.si. 16 Projekt Odprti podatki, http://www.adp.fdv.uni-lj.si/blog/2010/novo/projekt-odprti-podatki/#axzz1U4Ef8AeT. 17 Izvedbeni načrt spletnega portala znanstvenih in literarnih revij, http://www.jakrs.si/fileadmin/user upload/Digitalni portal/ PORTAL ekspertiza.pdf. 18 Digitalna knjižnica Slovenije, http://www.dlib.si. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 v državah članicah EU (Swan, 2013). Evropska komisija namreč načrtuje, da bodo do konca leta 2014 vse države članice EU na vseh ravneh sprejele ustrezne politike odprtega dostopa do objav in raziskovalnih podatkov.19 Ker je priporočena vsebina politik znana in osnovna infrastruktura za odprti dostop do objav vzpostavljena, bi lahko tudi Slovenija pripomogla k uresničitvi zadanega cilja Evropske komisije. Izpolnjevanje določil o odprtem dostopu bo povzročilo tudi večjo vidnost in odmevnost raziskav slovenskih znanstvenikov ter raziskovalnih orga- nizacij. Njihove objave in raziskovalni podatki bodo povezani v obogatene objave oziroma povezane podatke ter umeščeni v podstat svetovne znanosti kot temelja za nadaljnji napredek človeštva. Mojca Kotar Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 International 19 Towards better access to scientific information: boosting the benefits of public investments in research, 17. 7. 2012, http://ec.europa.eu/research/science-society/document library/pdf 06/era-communication-towards-better-access-to-scientific -information en.pdf, str. 12. VIRI 8 1. Boulton, G. Science as an open enterprise. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http:// www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/ doc download/511-science-as-an-open-enterprise--geoffrey-boulton. 2. Gallaghan, S. Research data overview. 2013. Pridobljeno 17. 12. 2013 s spletne strani http:// vimeo.com/68046392. 3. Ioannidis, Y. OpenAIRE: from pilot to service. 2012. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http:// www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/ doc download/437-ioannidis. 4. Manola, N. Who is using OpenAIRE: stakeholders and beneficiaries. 2012. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http://www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/doc download/454-manola. 5. Manola, N., in Manghi, P. OpenAIRE: the open scholarly communication & scientific information infrastructure for Europe. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http://www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/doc download/514-the-services-of-the-openaireplus-infrastructure-for-scholarly-communication--natalia-manola. 6. Margoni, T. OpenAIRE+ study: licenses. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http:// www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/ doc download/604-4thworkshopopenaire3thomasmargoni. 7. Open Access Slovenia: pregled aktivnosti Evropske unije. Pridobljeno 17. 12. 2013 s spletne strani http://www.openaccess.si/mednarodna-raven/pregled-aktivnosti-evropske-unije/. 8. Rentier, B. Perspectives on OA policy: the institutional perspective. 2013. Pridobljeno 17. 12. 2013 s spletne strani http://openaccess.sdum.uminho.pt/wp-content/uploads/2013/02/ BernardRentier EuropeanWorkshopUMinho.pdf. 9. Rieger, O. arXiv. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http://www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/doc download/611-4thworkshopopenaire4oyarieger. 10. Schaeffer, P. DRYAD: supporting scientific communities by publishing data. 2013. Pridobljeno 17. 12. 2013 s spletne strani http://elag2013.files.wordpress.com/2013/03/3 schaeffer openaire.pdf. 11. Schmidt, B. Sustaining OA infrastructures and services. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http://www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/ doc download/608-4thworkshopopenaire1birgit-schmidt. 12. Swan, A. As the European Commission paves the way for open access, a consistent policy environment is needed across the EU. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http://blogs.lse.ac.uk/ impactofsocialsciences/2013/10/22/swan-eu-open-access-policy/. 13. Wiebe, A. The legal protection of research data. 2013. Pridobljeno 16. 12. 2013 s spletne strani http:// www.openaire.eu/en/about-openaire/publications-presentations/public-project-documents/ doc download/603-4thworkshopopenaire2andreaswiebe. I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 POROČILA Srečanje Društva bibliotekarjev Celje in kongres ZBDS v Laškem Preteklo jesen smo se v Laškem kar dvakrat srečali knjižničarji, prvič iz knjižnic iz regije, drugič pa knjižničarji iz vse Slovenije na kongresu ZBDS. V septembru je pri nas potekalo redno letno srečanje Društva bibliotekarjev Celje. Gre za že več kot tri desetletja dolgo tradicionalno aktivnost knjižnic celjske regije, v kateri se vsako leto predstavi druga knjižnica. Knjižnica Laško je bila v vlogi gostitelja tokrat že četrtič. Namen teh srečanj je konkretno spoznavanje knjižnic in njihovih mrež, novih ali prenovljenih knjižničnih prostorov, izmenjava izkušenj glede naših praks in rezultatov dela ter utrjevanje poznanstev in osebnih stikov. Hkrati pa gre tudi za spoznavanje okolij posameznih knjižnic, pridobitev v njihovih krajih, kulturne in turistične ponudbe ipd. Tudi v Laškem smo našim kolegom predstavili delovanje knjižnice od zadnjega srečanja l. 2002 dalje. Izpostavili smo prostorsko stisko osrednje knjižnice. Pogovarjali pa smo se tudi o nekaterih skupnih problemih, npr. prepovedi odhajanja otrok vozačev iz šole v času čakanja na prevoz, s čimer je onemogočeno obiskovanje knjižnice. Kolegom smo predstavili tudi krajevno knjižnico v Rimskih Toplicah, ki je l. 2010 dobila nove prostore. V njej so nas s tankočutno glasbo navdušili otroci iz družine Rožej, naši stalni prijatelji in »sodelavci«. Mimogrede smo si ogledali tudi stari del Laškega, obiskali muzej in Rimske terme ter se srečali z županom občine Laško. Popoldne smo zaključili z družabnim dogodkom, ki ga je popestrila skupina Chillax. Mladi glasbeniki in igralci so s svojo burno domišljijo, odličnim nastopom ter sproščenim humorjem poskrbeli, da nam bo vsem prisotnim tokratno srečanje ostalo v res lepem spominu. Oktobra pa je v zdraviliško-kongresnem centru Thermana v Laškem potekal kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z naslovom Knjižničarski izzivi. O vsebini in strokovnih poudarkih kongresa v tem prispevku ne bom pisal, izpostavil bi le, da so bili letos med številnimi predavatelji in izvajalci delavnic tudi trije emi-nentni tuji bibliotekarski strokovnjaki z Danske, ZDA in Kanade, ki so nam z mnogimi svežimi pogledi na bibliotekarsko stroko dali številne izzive za naše nadaljnje delo. Pri organizaciji kongresa je z ZBDS sodelovalo naše področno društvo DBC, s predstavitvijo celjske knjižnice in pripravo družabnega večera. V Knjižnici Laško pa smo bili veseli, da se je kongres odvijal v našem kraju in da smo tudi mi lahko sodelovali po naših možnostih. Naj omenim vabljeno predavanje direktorice naše knjižnice, Metke Kovačič, in njen prispevek, objavljen v zborniku, o Laščanu prof. Milošu Rybaru. V njem je na kratko predstavila Rybarevo bibliotekarsko delo in izpostavila njegovo vlogo, ki jo je imel kot strokovnjak na področju klasifikacije ter geselnega in sistematskega kataloga. Nekoliko obširneje pa je spregovorila o Rybaru kot zgodovinarju, preučevalcu zgodovine Laškega in Jurkloštra s tamkajšnjo kartuzijo. Predstavila ga je tudi kot pomembno osebnost za razvoj domoznanstva Knjižnice Laško. Za tiste, ki so želeli, smo organizirali še ogled knjižnice v Laškem in jim predstavili našo dejavnost. Laščani smo poskrbeli tudi za nastop deklet iz Mladinskega pevskega zbora Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško pod vodstvom prof. Mateje Škorja v uvodnem delu kongresa, zbrane pa je nagovoril župan, g. Franc Zdolšek. Vsi skupaj smo se tako, kolikor je Slika 1: Srečanje DBC v Laškem (foto: Knjižnica Laško) I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 9 bilo mogoče, trudili, da so se knjižničarji v Laškem dobro počutili. V res lepih, sončnih jesenskih dneh pa smo našli tudi čas za neformalna srečanja in spoznavanja lepih kotičkov našega kraja. Veselimo se že strokovnega posvetovanja »Skupaj smo močnejši« in razmišljamo, kako bomo udeležencem polepšali srečanje v Laškem, ki je na vidiku. Matej Jazbinšek Knjižnica Laško Slika 2: Kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (foto: Špela Razpotnik) POROČILA Knjižnica, studenec znanja za skupno dobro Letošnje 66. posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Laškem me je privabilo z naslovom »Izzivi. Strategija. Taktika«, ki je obetal vpogled v prihodnost javnega knjižničarstva, zanimiv tudi za širšo javnost. V treh dneh druženja ob bogatem programu, katerega nemoten potek je omogočala brezhibna organizacija, nisem dobila pričakovanega vpogleda na strategijo in taktiko prihodnjega razvoja knjižnic. Evidentirala sem le niz izzivov in problemov, morda bo kateri izziv za prihodnjo poglobljeno obravnavo. Že nekdaj cenjena javna knjižnica Uvodničar, Franci Pivec je z zgodovinskimi podobami Laškega oživil poslanstvo javnih knjižnic. Zaznamovala sta ga tudi Primož Trubar, ustanovitelj zametka prve javne knjižnice, in Anton Aškerc, arhivar, oba s prepričanjem, da je potrebno znanje deliti kot skupno dobro. Zbiranje, hranjenje in posredovanje virov znanja sta prepoznala za dejavnost, ki zmore prispevati k razvoju posameznika in skupnosti ter k ustvarjanju v lastnem jeziku. Knjižnica ostaja še danes kot »Žegnan studenc« v Laškem, ki odžeja znanja željne. Zato naj bi imel knjižničar vselej pred sabo etiko svojega dela, ki ga zavezuje, da vzdržuje, neguje in razvija splošno prosto dostopnost znanja. Pazljiv naj bi bil na vse, kar ogroža dostopnost te bistre studenčnice, npr. tržni interesi, ki jih lahko prepoznavamo v mamljivi bogati, predvsem tuji, ponudbi organiziranih paketov (e) virov in načinov organizacije njihove dostopnosti, v poskusih ustanoviteljev, ki stroške delovanja prenašajo na uporabnike, v posegih privatizacije storitev, v opravljanju storitev, ki so zunaj knjižničnih obveznosti. Predhodnike razvoja slovenskih javnih knjižnic, ki so za uresničevanje proste dostopnosti virov znanja s strategijami in taktikami gradili knjižnični sistem in mrežo vseh vrst knjižnic, pa je za zgled uspešnega premagovanja izzivov s skupnim nastopanjem, predstavila Melita Ambrožič. Nivo kakovosti knjižničarjevega dela je med njimi s širokim humanističnim znanjem ter z natančnostjo predstavljanja in navajanja dokumentov za vedno zaznamoval še znani Laščan Miloš Rybar, ki s prizadevno Metko Kovačič še vedno aktualno živi v domoznanskem gradivu. Kakovostno in etično uveljavljanje poslanstva javnih knjižnic je za knjižničarje izziv tudi v današnjem okolju, ko z odgovori na potrebe okolja prevzemajo družbeno odgovornost za ustvarjalno in etično delovanje posameznikov in skupin za skupno dobro. Vesna Horžen je povedala, da so se splošne knjižnice lotile razvojnih izzivov s pripravo skupne strategije dela, ker so ugotovile, da s sedanjimi dosežki ne morejo učinkovito podpirati potreb svojega okolja. Nič kaj spodbudna namreč niso sporočila knjižnic o zmanjševanju finančnih sredstev za nakup knjižničnega gradiva, za investicije v prostor in opremo in izobraževanje knjižničarjev, 10 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 kar ogroža celo vzdrževanje doseženega razvoja, prav tako je zaskrbljujoče opuščanje ambicij občin, da bi ustanovile svoje krajevne knjižnice. Kljub temu, da je večina uporabnikov zadovoljna s sedanjim delovanjem splošnih knjižnic, so se odločile za usmerjeno, povezano premagovanje težav v posodabljanju knjižnic in njihove dostopnosti. Pri tem računajo na bolj učinkovito pomoč razvojnih služb, tako osrednjih območnih knjižnic, katerih desetletno državno podprto strokovno pomoč je prikazala Milena Bon, kot NUK oziroma njegovih služb. Zakonsko opredeljena dejavnost slednjih, tudi Centra za razvoj knjižnic, je finančno neustrezno podprta. Medtem ko bo npr. v hrvaškem knjižničnem okolju zaživela svetovalna služba za usklajen in povezan razvoj vseh tipov knjižnic s svetovalci za posamezne tipe knjižnic (Edita Bačic, Alemka Belan-Simic), NUK npr. upokojeni svetovalki za specialne in visokošolske knjižnice ni nadomestil niti zasedel mesto svetovalca za posebne skupine uporabnikov. Prav tako še ni mogel zadostno podpreti priprave GIS programa za načrtovanje mreže knjižnic (poskusno fazo je predstavil Gorazd Vodeb), ki bi bil nadvse koristen pripomoček za načrtovanje mreže knjižnic, njegov stranski učinek pa vplivni dejavnik kakovosti spremljanja in načrtovanja delovanja knjižnic. Dva koraka naprej, enega nazaj Knjižnice se spreminjajo, a prepočasi v primerjavi s potrebami naše družbe, okolja in z možnostmi informacijske tehnologije. Knjižničarji korak za korakom hitijo za podobami knjižnic, ki jih spoznavajo v bogatih državah, in si želijo, da bi lahko svojemu okolju odprli vrata hibridne knjižnice, kakršna bo npr. zaživela čez dobro leto dni na Danskem. Skoraj do sanjske ponudbe inova-tivnih storitev bodo uporabniki lahko dostopali s katerekoli e-točke, preko tabličnega računalnika, pametnega telefona in v novih prostorih knjižnice, in soustvarjati knjižnični program. Rolf Hapel pove, da ga je narekovala razvojna stopnja okolja in njegove potrebe, knjižničarji pa ga bodo uresničevali s partnerskim in projektnim delovanjem. Z njim naj bi privabili v svoje nove knjižnične prostore na elitni lokaciji vse sloje prebivalstva, tudi bogatejše, ki lahko svoje potrebe zadovoljujejo sami, da bo multikulturnost Aarhusa in knjižnice lahko ustrezneje živela. Pri nas ne manjka poskusov posodabljanja storitev in širjenja dostopnosti knjižničnega gradiva z novimi tehnološkimi rešitvami. Nekaj jih je poni- knilo v pozabo, ko se je projekt zaključil, večina pa se je obdržala. So v fazi razvoja, nekateri tudi zato, ker so se prenesli v knjižnice še preden so bile dogovorjene skupne platforme (prizadevanja za dostopnost e-knjig je predstavil Aleš Klemen). Težave se prepočasi razrešujejo, vsaj za primerno dostopnost osnovnih storitev in knjižničnega gradiva, še zlasti neobhodnega za znanstveno področje in njegov vpliv na družbene spremembe (Smilja Pejanovič, Maja Vihar, Tatjana Intihar, Miro Pušnik), za učenje in kreacijo učenja v sedanji učeči se družbi (R. David Lankes). Karmen Štular Sotošek je konzorcij ocenila za primeren način skupnega nastopa knjižnic pri zagotavljanju dostopa do licenčnih znanstvenih in strokovnih vsebin na spletu. Ponudbo vsebin na spletu dopolnjuje portal Kamra, ki ga soustvarjajo uporabniki, z objavljenimi dokumenti, umeščenimi v lokalne zgodbe (Andreja Vidic), ne nagovarja pa še velikega števila uporabnikov in vzbuja dvom, ali ga zmoremo v sedanjih pogojih dela ustrezno razvijati ob digitalni knjižnici. Ta se bolj uspešno otepa s težavami in postaja vse bolj prepoznavna (Zoran Krstulovic), a slej ko prej bodo morali najti knjižničarji odgovor na vprašanje, kako umestiti digitalno knjižnico v obstoječi knjižnični sistem, ki je zasnovan na enotnem delovanju petih tipov knjižnic in na nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Dostopnost knjižničnega gradiva ne ovirajo le finančne težave, ampak tudi zakonsko opredeljene pravice in dolžnosti različnih akterjev v svetu ustvarjanja in dostopnosti informacij, nemalo pa je tudi strokovnih težav. Medtem ko bo moč strokovne težave za trajno hranjenje e-virov razreševati tudi s pomočjo mednarodnega društva knjižničarjev in knjižnic, IFLA (Alenka Kavčič-Čolic), je Eva Kodrič-Dačic opozorila, da zmorejo in morajo knjižničarji sami poskrbeti za kakovostno strokovno predstavitev dokumentov v digitalni obliki. Edinstvenost knjižnične dejavnosti javnih knjižnic naj bi zaznamovala med ponudniki informacij, poleg proste dostopnosti raznolikih informacijskih virov, prav strokovna predstavitev in organizacija knjižničnega gradiva, ki omogoča hitro prepoznavanje, ovrednotenje virov za učinkovito izbiro kakovostnih informacij, ki jih posamezniki in skupine potrebujejo za razrešitev svojih problemov. Pri tem jih knjižnica podpira še s trajno dostopnostjo virov, ki si jo z organizacijo hranjenja le-teh v knjižničnem sistemu 11 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 prizadeva zagotavljati nacionalna knjižnica, in z izobraževanjem uporabnikov za aktivno samostojno razvijanje znanja z informacijskimi viri. Teorijo o tem ima slovensko knjižničarstvo zgledno razvito, manj pa prakso, zato sta bili v prave roke izročeni nagradi Kalanovega sklada: Sawina Zwitter jo je prejela za priročnik Pedagoško delo v šolski knjižnici (2012), skupina Maja Pohar Perme, Jazen Stare, Rok Žaucer in Matjaž Žaucer za objavljen članek o novem načinu vrednotenja virov v Journal of informetrics (2012): Comparison of the citation distribution and h-index between groups of different sizes. Vedenje o učinkoviti izbiri pravih informacij in njihovi uporabi za gradnjo znanja in reševanja raznolikih problemov pripomore k uspešnosti našega delovanja, a družbi še ne zagotavlja tudi naše odločitve za družbeno odgovorno delovanje. Da se bomo odločali ustrezno še za potrebe skupnosti in prispevali k njenemu razvoju, lahko prispevajo tudi knjižničarji z etiko lastnega dela in z dejavnostmi, ki spodbujajo druženje ljudi in izmenjavo znanja, mnenj, stališč, je spodbujal prispevek Stephena Abrama, ki je s slikovitim nastopom potrjeval vlogo knjižničarjev in njihov pomen pri udejanjanju poslanstva knjižnic in jih opogumljal, da prispevajo delež k spreminjanju okolja. Zagovor javnega prostora Kako se lotiti aktivnega sodelovanja v spreminjanju, niso nakazovali le prispevki tujih avtorjev, pomoč je ponudilo tudi stanovsko društvo z delavnicama o zagovorništvu v knjižnici in medosebnem komuniciranju. Uspešen učinek take taktike je prikazala Sabina Fras Popovic na primeru Mariborske knjižnice, ki je javnost pritegnila k sodelovanju pri premagovanju finančnih težav pri nakup knjig. Druge knjižnice so uspešno spremenile odnos določenih skupin do knjižnice z aktivnostmi, načrtovanimi prav zanje: rejniške družine (Božena Kolman Fin-žgar), otroci s posebnimi potrebami (Silva Kos), šolsko osebje (Mateja Drnovšek), branje otrok (Liljana Pisar, Tatjana Oset), tretje življenjsko obdobje (Slavica Hrastar). Pot, ki spreminja tudi odnos okolja do teh skupin, gotovo pa pelje do uporabnikovega zago-vorništva knjižnic, do ohranjanja javnega prostora, ko je ta ogrožen. Ogrožen je, ker se tudi zapira (primeri šolskih knjižnic, primeri specialnih knjižnic), ker se ne prenavlja, ker ga ni pov- sod, kjer bi moral biti (pomanjkljiva mreža krajevnih knjižnic). Opravijo jo lahko uspešno le knjižničarji, ki obvladajo stroko, razumejo in sprejemajo poslanstvo knjižnic ter ga tudi samoiniciativno ustvarjalno uresničujejo, smo razumeli iz predavanja Maje Božič, ko se je spraševala, kaj vodi direktorje k zapisu pogojev v razpisih za prosta delovna mesta, ki niso v ponos knjižnici in knjižničarstvu. Bodo zmogle knjižnice s tako izbranimi kadri razširiti knjižnični prostor in dopolniti znanje knjižničarjev, da bo knjižnica lahko odigrala ključno vlogo kot nosilka sprememb v digitalni dobi?, da bo npr. 76 % gospodinjstev, ki ima dostop do interneta, le tega namensko uporabljajo tudi za cilje učeče se družbe. Ob tem razmišljanju ni šel mimo ušes vzklik Ivana Kaniča na okrogli mizi, da bodo knjižnice dobile od ustanoviteljev le toliko, kolikor bodo v skupnost prispevale. Vsekakor bo pri tem bolj uspešna knjižnica, ki izbira primeren kader in vlaga permanentno v njegovo izobraževanje, kot npr. Mestna knjižnica Ljubljana, ki je pripravila model stalnega izpopolnjevanja svojega osebja (Simona Resman, Simona Šinko). Del pa bo k temu prispevalo tudi stanovsko društvo, ki je ustanovilo Hartmanov sklad za spodbujanje doktorskega študija. Na okrogli mizi se je izkazalo, da bo treba za pripravo strategij in taktik za gospodarno in uspešno udejanjanje poslanstva knjižnic strniti moči, se povezati, prebivalcem pa to povezanost prikazati najprej z enotno člansko izkaznico in prosto dostopnostjo do knjižničnega gradiva in knjižničnih storitev, saj vemo, je dragocen prispevek slehernega uporabnika knjižnic v razvijanju skupnega dobrega. Silva Novljan PS: Poročilo sem poslala v uredništvo Sobotne priloge Dela in Pogledov in pričakovano dobila zavrnjeno objavo. Urednik Boštjan Tadel mi je prijazno sporočil: »...morda nekoliko preveč »zborniško« in premalo konkretno problemsko. Seveda odpira vrsto vprašanj in vsebinskih sklopov, a bolj pregledno kot poglobljeno.« Z njim se popolnoma strinjam. Tudi jaz bi bila raje naslednjič na posvetovanju, ki bo podrobneje predstavilo in poglobljeno obravnavalo kakšno konkretno problematiko. 12 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 PREDSTAVLJAMO Nagradi Kalanovega sklada za leto 2013 Savina Zwitter za strokovno monografijo s področja šolskega knjižničarstva z naslovom Pedagoško delo v šolski knjižnici (Ljubljana: Modrijan, 2012) Priročnik kratko in jedrnato, predvsem pa pregledno ter razumljivo na enem mestu predstavi raznolike oblike pedagoškega dela v šolski knjižnici. Četudi avtorica prednostno izhaja iz dela z dijaki in gimnazijske knjižnice, so vsebine namenjene in uporabne tudi v drugih osnovno- in srednješolskih knjižnicah, nekatere pa tudi v splošnih knjižnicah. Maja Pohar Perme, Janez Stare, Rok Žaucer in Matjaž Žaucer za izvirni znanstveni članek s področja scientometrije z naslovom Comparison of the citation distribution and h-index between groups of different sizes (Journal of informetrics, 6 (4), 712-720) Izvirni znanstveni članek sovpada s tokrat razpisano tematiko Kalanovega sklada Knjižnica -informacijsko vozlišče in predstavlja pomemben prispevek svetovnemu scientometričnemu znanju. Teoretična spoznanja o knjižnično informacijskem opismenjevanju, svetovanju, mentorstvu, delu z uporabniki s posebnimi potrebami in delu z nadarjenimi učenci ter o različnih vrstah dela z dijaki je avtorica nadgradila s praktičnimi primeri, ki bralca spodbujajo k novim praksam. Poudarki na pomembnosti medpredmetnega sodelovanja, povezovanja dijakov, učiteljev in knjižničarjev ter spoštovanja avtorskih pravic pa pripomorejo k celostni vzgoji posameznika in spodbujajo princip vseživljenjskega učenja. Priročnik, ki je hkrati tudi učbenik in vodič, predstavlja vse segmente pedagoškega dela kot celosten in pomemben vzgojni proces, hkrati pa zgoščeno poudarja pomembnost pedagoškega dela v šolski knjižnici. Pisan je pregledno in sistematično, tako da se pedagoško delo knjižnice in interaktivno povezovanje šolskega knjižničarja in uporabnika - dijaka razumljivo in pomembno predstavi tudi širšemu okolju, kot so vodstva šol. Priročnik je posebno dobrodošel za začetnike v stroki, pa tudi za druge knjižničarje praktike, ki želijo svoje delo oplemenititi z novimi vidiki. Podaja novo metodo primerjave zelo poševnih porazdelitev člankov, razvrščenih po številu citatov za različno velike skupine raziskovalcev, različno velike inštitucije ali države na specifičnem znanstvenem področju in s tem tudi primerjavo indeksa h. Avtorji primerjajo porazdelitev citatov večje in manjše skupine tako, da iz originalnih citatov večje skupine izračunajo pričakovane vrednosti reducirane porazdelitve (za izbran faktor zmanjšanja), ki jih primerjajo z originalnimi citati manjše skupine. Ugotavljajo, da za izračun reduciranega indeksa h zadošča le zgornji del originalnih citatov in da ni potrebno poznati dolgega repa porazdelitve. Spoznanja avtorjev nadgrajujejo raziskovanje indeksa h in prispevajo k vrednotenju uspešnosti znanstveno raziskovalnega dela. Slika 1: Branka Kerec, Matjaž Žaucer, Maja Pohar Perme, Savina Zwitter, Sabina Fras Popovic (foto: Špela Razpotnik) 13 I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 PREDSTAVLJAMO Pravljice »tršice« Tončke Senčar 14 Vse moje otroštvo je bilo povezano s pravljicami: najprej mi jih je pripovedovala tata, pa teta Gusti, kadar sem odšla na počitnice v vas Bršljin na Dolenjskem, ko sem hodila v šolo, pa naša varuhinja v Dnevnem domu, gospa Tončka Senčar iz Pirana. Ko sem se naučila brati, sem najraje posegala po knjigah pravljic: od Tisoč in ene noči do Slovenskih ljudskih pravljic. Zdaj, ko sem sama zaposlena v knjižnici, kjer imam to srečo, da lahko otrokom in odraslim posredujem bogastvo ljudskih pravljic, se še bolj zavedam pomena te vrste naše dediščine, ki je skupna vsemu človeštvu, saj je tudi med najstarejšimi oblikami ljudske umetnosti. Zato bi se rada v tem prispevku oddolžila naši »tršici« Tončki za vse ure, ko nam je pripovedovala pravljice. V mojem otroštvu je bilo v Piranu še toliko otrok, da smo morali imeti pouk v dveh izmenah. V Dnevni dom smo hodili v času, ko ni bilo šole in ko naših staršev ni bilo doma. Naredili smo naloge, potem pa smo se usedli okrog »tršice« Tončke in jo prosili za pravljico. »Tršica« Tončka je bila srednje postave in precej okrogla, udobno se je namestila v svojem stolu in začela pripovedovati, mi pa smo jo poslušali z odprtimi usti. Tončka Senčar se je rodila leta 1935 v kmečki družini v vasi Zgornji Obrež pri Artičah blizu Brežic. V družini so bili trije otroci, Tončka in še dva brata. Njena stara mama je rada pripovedovala pravljice, a je žal že zgodaj umrla. Potem sta otrokom pravljice pripovedovala Slika 1: Tončka Senčar starša. Ob večerih se je družina zbrala za skupno mizo. Tudi otroci so pomagali ružiti koruzo, zbirati fižol, hkrati pa so željno prisluhnili pravljicam, ki si jih je izmišljal oče. Kakšna jim je bila tako všeč, da so jo želeli znova in znova poslušati. Poslušali so pozorno in očeta opozarjali, če je kdaj kaj drugače povedal. Tudi mama je rada kaj pripovedovala. »Takrat ni bilo televizije in to je bila naša zabava«, pojasnjuje svoje spomine na otroštvo. Otroci so si pripovedovali pravljice tudi na paši: »Na gmajni smo pasli krave. Bilo nas je več otrok skupaj. Igrali smo se razne igre, na primer kozla spodbijat in druge. Pekli smo koruzo in krompir, zraven pa smo si po svoje pripovedovali pravljice in vice, ki smo jih slišali doma«. Kadar so skupaj s sosedi ličkali koruzo, se večkrat tudi zapeli kakšno ljudsko pesem, si pripovedovali vice ali »>kaj zanimivega, kaj o strahovih, pa o zlatem teletu, ki je bežalo ...«. Takrat so otroci moledovali »te vaške, ki so znali in vedeli«: »Stric, povejte še enkrat!« Ko je bila stara šest let, so v vas prišli Nemci. Odpeljali so vso družino. V štirih delovnih taboriščih v Šleziji je preživela štiri leta. Tam je veljal strog dnevni red, v katerem je imel vsak svoje dolžnosti, tudi otroci. Nosili so drva in vodo, obešali in pobirali perilo, pomagali kmetom pobirati krompir in korenje in še marsikaj. Tu in tam pa se je družina le zbrala: »Med nami so bili tudi starejši in modri ljudje. Bili so iznajdljivi. Pripovedovali so nam pravljice. To nam je v taborišču veliko pomagalo. Včasih je bila pravljica boljša kot kos kruha. Ti odrasli so vedeli, da otroci potrebujemo pravljični svet, upanje v boljše življenje. Mama in oče sta nam pripovedovala pravljice. Z nami je bil tudi župnik in tudi on nam jih je pripovedoval. Tako smo pozabili, da smo lačni in nismo razmišljali o hudih stvareh.« Takrat jo je svet pravljic prevzel in ko se je naučila brati, jih je tudi sama rada prebirala. Po končani vojni se je družina iz Nemčije vrnila v domovino. Leto dni so živeli pri stricu, maminem bratu. Z njimi je živel tudi mamin oče. Rekli so mu »nonič«, kot je bila navada na Primorskem. Doma je bil namreč iz vasi Rakitovec in se je na Dolenjsko priselil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja - kot mnogo Primorcev je tudi on zbežal pred vse bolj grozečim fašizmom. »Po poklicu je bil I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 zidar in je zidal hiše tudi v Trstu. Kadar grem kdaj v Trst in gledam tiste hiše, se še danes sprašujem, katero od teh hiš je sezidal naš nonič. Takrat pa smo otroci - mi trije, pa še bratranci in sestrične - spali skupaj z noničem v veliki zakonski postelji. Zvečer smo ga poslušali, saj je znal zelo zanimivo pripovedovati o vsem mogočem. Tudi pravljice nam je pravil. « V tistem času je imela deset let in je začela hoditi v osnovno šolo. Bila je bistra in prizadevna in je kar preskakovala razrede. Tako je v devetih letih končala osnovno šolo, nižjo gimnazijo in učiteljišče in leta 1954 postala učiteljica. Takrat je prišla v Piran. Najprej je delala v Zavodu za korekcijo sluha in govora, potem je bila upravnica piranskega vrtca, nato pa celih petindvajset let učiteljica podaljšanega bivanja v Dnevnem domu. »Takrat je bilo v Piranu veliko otrok in šola je bila premajhna za vse. Zato smo imeli pouk v dveh izmenah, en teden dopoldan in drugi teden popoldan. Čas izven šole pa so otroci, ko so bili starši še v službi, preživljali v Dnevnem domu. Tu so lahko naredili naloge in se učili. Kdor je želel, se je lahko preizkušal v igranju šaha. Lahko so gledali televizijo ali pa prisluhnili pravljicam. Pravljice so se najbolj prijele«, se spominja tršica Tončka. Pripovedovala je pravljice o Cefizlju, o Jakcu in Mihcu, o Črni roki, Zlatem klju-čku, Čarobnem ključku in druge, ki si jih je sproti izmišljevala kar sama. Porabili boste kar nekaj časa, da boste izračunali, koliko pravljic si je izmislila v petindvajsetih letih! »>Pravljice o Cefizlju so imeli otroci zelo radi. Poslušali so in držali pesti zanj, da bi ja zmagal. Tudi pravljicam o Jakcu in Mihcu so radi prisluhnili. Pravljica o Črni roki pa je bila kar celo leto dolga! Posebno fantje so jo radi poslušali. Čeprav so bili drugače zelo živi, so se ob poslušanju te pravljice kar umirili.« Še danes jo kateri od njenih nekdanjih varovancev pohvali: »Kako ste znali pripovedovati! Bili smo napeti kot struna, ko smo vas poslušali!« Marsikdo ji ob srečanju predstavi svoje otroke, potem pa se spomni njenih pravljic in vpraša: »Tršica, tudi jaz bi rad pripovedoval pravljice svojim otrokom. Povejte, kje bi lahko dobil tisto knjigo, po kateri ste nam jih pripovedovali?« Svojih pravljic ni nikoli zapisovala: »Raje imam živo pripovedovanje. Otrok pravljico najbolj doživi, če jo posluša. Pomembna je domišljija. Pomembne so tudi moje geste, ki jih opazuje. Ko pastirček zaigra na piščal, to pokažem. Tudi lutko lahko uporabim. Kadar pripovedujem, jih lahko tudi kaj vprašam. In ni lepšega kot je gledati otroku v oči, kadar posluša pravljico! Kot diamantki so. Pa dihati ne morejo!« Dobro je poznala svoje otroke in je svoje pripovedovanje prilagajala njihovim željam in potrebam: »Vedno sem pripovedovala za skupino, kar je bilo skupini pisano na kožo, kar bi radi poslušali.« Pravljice se ji zdijo pomembne, ker razvijajo čustva: »Otrok naj ve, da lahko potoči solzo, ko je žalosten in se smeji, ko je vesel. Danes je pa ravno obratno.« Pravljice tudi privzgajajo otrokom značajske odlike, kot so ljubezen, poštenje, spoštovanje starejših, delavnost, upanje: »Vedno sem pripovedovala pravljice s srečnim koncem. Take, v katerih je dobrota poplačana. Vsakega človeka najbolj boli krivica. Če pa delaš dobra dela, ti tudi v času najhujše stiske posije sončni žarek.« Nenazadnje pa so imele njene pravljice tudi namen spodbuditi otroke k učenju: »V domu je bil vedno kak otrok, ki ni maral poštevanke ali branja. Takrat sem pripovedovala pravljice o Jakcu in Mihcu. To sta bila dva revna bratca. V eni od pravljic sta imela prijatelja, ki se ni hotel učiti. Imel je vsega v izobilju. Jakec in Mihec pa sta imela strica v Ameriki in ko je prišel na obisk, je prinesel bonbone v dveh barvah. Takih bonbonov takrat pri nas še ni bilo. Jakcu in Mihcu je prišlo nekaj na misel. Vzela sta bonbone in šla k temu prijatelju. Natvezla sta mu, da so ti bonboni zdravilo za matematiko. Vsak dan mora vzeti eno tableto in šestkrat ponoviti poštevanko naprej in šestkrat nazaj, če ne, tableta nič ne pomaga. In to naj dela šest dni. Seveda je potem znal poštevanko, če je toliko ponavljal!« Kadar je imel kdo težave z branjem, pa je isto zgodbico povedala malo drugače. 15 Ko je postala babica, je pravljice pripovedovala tudi svojim petim vnukom. Pripovedovala jim je znane pravljice, na primer Rdečo kapico, Volk in sedem kozličkov, pa tudi svoje, izmišljene. »Televizijske pravljice so pa brez repa in glave«, se huduje, ko pove, da se je ob vnukih navadila gledati tudi risanke. »Posebno tisto Nindo sem težko sprejela. Japonskih I Knjižničarske novice, letnik 21, številka 1303/2 pa sploh ne maram. No, pa čeprav niso vse pravljične risanke dobre, tudi vse slabe niso. Še danes kakšno pogledam«, zaključi. Za prvega vnu-čka je prvih šest mesecev pisala dnevnik. V verzih! Že ko je pravljice pripovedovala v Dnevnem domu, je večkrat pomislila, da jih bo zapisala, ko bo upokojena. A kot je znano, imajo upokojenci zelo malo časa in tudi sama ga nima veliko. Ukvarja se z mnogimi stvarmi: piše spomine in pesmi, tudi take z akrostihi, plava in potuje. Bila je aktivna pri Združenju borcev. Danes vodi tudi društvo nekdanjih taboriščnikov in je aktivna članica društva Meščani Pirana. Organizira izlete in krajša potovanja. Zadnja leta si zelo prizadeva za obnovo, odprtje in oživitev piranskega svetilnika na Punti. Na povabilo Zavoda Mediteranum pripoveduje pravljice otrokom na poletnih prireditvah na trgu pred cerkvijo Marije od zdravja na piranski Punti. »Nisem se vključila v politiko, ampak v civilno družbo«, pojasni. In doda: »Pa z gospodinjstvom se ukvarjam - ko je treba.« Njena najbolj zanimiva naloga pa je obujanje spominov na šolo v starih časih. V šolo prinese predmete, ki so jih v času njenega otroštva uporabljali šolski otroci in učitelji: peres-nik, črnilnik, pivnik, črtalo, tablico, ravnilo, spričevalo in druge. Otrokom pripoveduje, kakšna je bila šola v času njenega otroštva. Opisuje prav svoj kraj, svojo šolo: »Povem jim, da se takrat nismo učili matematike in geografije, ampak računstvo in prirodopis. Imeli smo tudi lepopis. Vzamem kredo in jim pokažem, kako smo morali pisati: s tanko črto gor, z debelo dol. Potem sami poskušajo in se čudijo. Povem jim, kakšne kazni smo imeli. Na kmetih je bila najhujša kazen, če si bil po pouku zaprt v šoli. Petdesetkrat si moral napisati, da ne boš več nagajal. Doma so te pa vsi čakali, da boš odpeljal krave na pašo.« Furbasta izolska golobica Izšla je nova slikanica z naslovom SKRIVNOSTNA BELA GOLOBICA, ki jo je po starodavni 16 legendi napisala Kristina Menih iz Izole. Knjiga je izšla v Murski Soboti pri Založbi Ajda in je 37 po vrsti v zbirki IZ ZIBELKE. Založba Ajda je ena redkih slovenskih založb, ki izdaja izključno dela slovenskih avtorjev, z zbirko IZ ZIBELKE pa skrbi za izdajanje slovenskih ljudskih pravljic, legend, povedk in drugih zgodb iz zakladnice ljudskega pripovedništva. Odlične ilustracije v pastelnih in sončno rumenih barvah, kakršne so značilne za poletja ob morju, so delo Andreje Gregorič in lepo dopolnjujejo pravljico. V slikanici Skrivnostna bela golobica je za vedno ohranjena legenda o tem, kako je »furbasta« (prav to domačo besedo je uporabila Kristina) golobica s pomočjo zavetnika Izole sv. V današnjem času se pravljice zopet vračajo k otrokom in odraslim - pripovedujemo jih v knjižnicah, na prireditvah, na festivalih. Ljudje so se k sreči naveličali gledanja televizije in se želijo spet družiti med seboj in prisluhniti pripovedovanju zgodb. Pripovedovati in poslušati zgodbe pa je znamenje naklonjenosti, dobrohotnosti, ljubezni. »Tršica« Tončka je bila s svojimi pravljicami po eni strani naslednica bogate družinske in vaške tradicije pripovedovanja, po drugi pa kar predhodnica njegovega današnjega ponovnega oživljanja. In zakaj smo si jo otroci tako dobro zapomnili? Najbrž ne zato, ker nam je pomagala delati naloge in se učiti poštevanko. Zaradi pravljic pa prav gotovo. A teh pravljic nam nikoli ne bi pripovedovala, če nas ne bi imela rada. Spela Pahor Mestna knjižnica Izola NOVOSTI /)<>/«