2IS. številka. Trst, v soboto, 5. novembra 1S9S. Tečaj XXIII. 1 „Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob fl. >'ri zjutraj. Naročnina znafta: Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta,četrt letHinnamesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava Na drobno se prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nVČ. v edinosti Je moč J __ 4 Oglati se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači ojrlasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviiUtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. t'red ulit v« In tiskarna se nahajata v ulici Garintia Stv. 12. I prauilštvo, <»d-pravnlitvo In sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. .'I, II. nadstr. I Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) I) 11II »j 4. (Zbornica poslancev.) Poslance K r o n a \v e 11 e r je utemeljil svoj predlog o za-tožbi bivšega ministerskega predsednika Badenija, radi razmetavanja državnega denarja s tem, da je napravil pogodbo z dunajskim listom »Die Reichs-wehr« in je rekel, da je dolžnost državnega zbora v prvi vrsti, da nadzoruje porabo davkov. Jednako stvari, kakor sedaj z listom »Reiohs\vehr«, da so se dogajalo večkrat, samo da se ni napravila nikaka pogodba. Badenijeva vlada je bila prva, ki je sklenila tako pogodbo. Govornik je vprašal, odkod je vzel Badeni denar, s katerim je vzdrževal rečeni list in je zahteval, naj se zahteva od Badenija in njegovih sokrivcev, da povrnejo denar, katerega so odtegnili državi. Ministerski predsednik grof T h u n je na to razložil, kako se upravlja in porablja dispozicijski zaklad in je rekel, da se ni porabilo več državnega denarja, nego toliko, kolikor se ga jo smelo porabiti iz dispozieijskega zaklada. Za njim sta govorila poslanca Stojalovvski in Ko z a k i e \v i cz. Razprava o predlogu Kronawetter-a proti Badenija se je vršila mirno. Za Stojalo\vskim in Kozakie-wiezom je govoril poslanec dr* Pferaoho o vlu-dinem časopisju. Potem je govoril poslanec D o-bernig in konečno še enkrat posl. Kronawetter. Na glasovanju sejo predlog o zatožbi zavrgel s 17proti 110 glasovom. Prihodnja seja se prične jutri ob 11. uri predpoludne. Poslanci T ii r k, S c h o n e r e r, I r o in tovariši so predlagali, naj se postavi na zatožno klop justični minister radi tega, ker je bil prestavljen neki sodni pristav iz Jaslovice v Hotzenplatz in pa radi ukaza višim deželnim sodiščem. Poslanec B i a n k i n i je urgiral zdatno pospeševanje trgovinske mornarice in je izrekel željo, naj bi nujni predlog, katerega je stavil o svojem času, prišel v razpravi) v prihodnji seji, oziroma naj bi se ga izročilo bud-getnemu odseku. Predsednik je odkazal istega bud-getnemu odseku. Dunaj 4. V pododboru budgetnega odseka za posvetovanje o uravnavi plač državnih slug jo obrazložil finančni minister dr. K a i z 1 sedanje razmere glede plač državnih slug. Po temeljiti razpravi se je preložilo nadaljevanje debate na jutri. Duiiaj 4. Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo je v današnji seji prešel k razpravi o prvi točki, ki statuira vzajemnost carinskega in trgovinskega območja. Lecher jo predlagal, naj se napravi ukupno gospodarsko območje za carino in trgovino, ki je v vzajemnem prometu carino prosto. Mauthner je predlagal, naj se člen prvi premeni, Kaiser, naj so odkloni vladinu predloga in izvede gospodarska ločitev. Trgovinski minister se je izrekel proti predlogom in je naglašal, da se mora pospeševanje trgovine v Avstriji vslcd različnih razmer vršiti drugače nego na Ogerskem. Na to se je sprejel prvi člen predloge. Člen drugi, tičoči se obveznosti trgovinskih pogodeb za Avstrijo in Ogersko, se je vzel v razpravo. Budimpešta 4. (Zbornica poslancev.) Poslanec Si maje govoril do 2. ure popoludne, na to je bila zaključena seja. Pariz 4. V današnji seji zbornice poslancev je pročital ministerski predsednik Dupuy izjavo vlade, v kateri se naglasa, da zahtevajo državni opravki pred vsem miru in da vlada zaupa v vojaštvo. Tudi delovanje justico zahteva mirti in spoštovanja. Vk^.notjtj, zahtevati novih zakonov, ker ji obsto-j^fc znBtnjej(). Gledč afero Drevfus jo rekel raini-ster&ki predsednik, da osvetli pravosodje tudi to stvar in isti dan, ko se zgodi to, se ukloni no pravici. Zbornica je govor vlado vsprejela pohvalno. Essftil n- d. Itiihr 4. Danes opoludne se je pripetila v rovu Holland eksplozija. Dva delavca stil ubita in II težko poškodovanih. flkiigo 4. Angležka vlada je naročila tukaj 125.000 galon špirita v svrho naprave brezdim-nega strelnega prahu. V 10 dneh si naroči angležka vlada še nadaljnih 450.000 galonov špirita. Kunčja 4. Prevzctje najvažnejših državnih pozicij se jc izvršilo brez kukc zapreke. Turška zastava vihra samo z hiše, v kateri stanuje poveljnik, in sicer zajedno z zastavami štirih velesil. Turki se povračajo v notranji del otoka na svoja posestva. Razorožcnje kristjianov se dokonča v petih dneh. Baron Malfatti o položenju. i. V zadnjem izdanju smo priobčili v stisnjenem izvadku vsebino razgovora, ki ga je imel neki italijanski novinar s predsednikom italijanskemu klubu v parlamentu na Dunaju, gospodom baronom Malfattijem. Gospod baron je načrtul svoje nazore o vsem kompleksu vprašanj, ki sestavljajo sedaj »polo-ženje« v Avstriji. Odgovarjal je na vprašanja novinarjeva: o jezikovnih naredbah; o eventuvalnom bodočem jezikovnem zakonu; o razpravah Jza obnovljenje nagodbe; o možnostih, ako se nagodba ne bodo mogla obnoviti parlamentarnim potom; o možnosti ločenja obeh polovic monarhije, o bodočnosti Avstrije in o — taktiki italijanskega kluba v sedanjih bojih. Vidite, da jo res, da imamo tu cel kompleks onih vprašanj, ki so povodom za silne boje v parlamentu in izven parlamenta ter vir težki krizi, v kateri se zvija sedaj država Avstro-Ogerska. Baron Malfatti je uverjen, da bijejo Nemci boj brez upa zmage so svojo zahtevo po brezpogojni odpravi jezikovnih naredeb za Ćeško in Moravsko. Predsednik italijanskemu klubu navaja tudi razlog, iz katerega crpi to prepričanje svoje: voljo krone. Baron Malfatti pričakuje pa, da vlada predloži parlamentu — čim bodo rešeno vprašanje nagodbo — jezikovni zakon, ki naj nadomesti te toliko napadano, a po našem menenju toli skromne jezikovno naredbe. Navidezno bode s tem ustreženo zahtevi Nemccv, v resnici pa bode po menenju barona Malfattija tudi eventitvelni jezikovni zakon pomenjal novo zmago S1 o v a n s t v a. Gosp. baron ima prav. Stvar je vendar jasna kakor beli dan. Beati possidentes so bili dosedaj v Avstriji Nemci, ako abstrahujemo od teh primorskih pokrajin, kjer so bili in so še Italijani gospodovalna narodnost. Toda upoštevati treba dejstvo, da je to nemško nadvladje umetno, ker nimalo ne odgovarja resničnim naravnim odnošajem. Nemoi sestavljajo le odločno manjšino prebivalstva. Ako so torej vendar gospodovali, goditi se je moglo to le na račun večine prebivalstva, ki je slovanska! Tako razmerje je vse prej > naravno in no more biti v podlago vspešnemu razvijanju državo. Kar je nenaravno, to mora pasti, ako hočemo, da bode ta država zadoščala svoji veliki nalogi kakor »evropska potreba«. Spoznanje, da je nemško nadvladje ana-kronizem v toj državi, prodira menda bolj in bolj v odločilno kroge, kakor je sklepati tudi po izreku barona Malfattija, da jezikovne naredbe po menjaj o voljo krone ter da se Nemci zastonj nadejajo brezpogojne odprave istih. Cim pa smo uverjeni, da se moramo obrniti na pot naravnega razvoja, nas mora v prvi vrsti zanimati vprašanje: kam, v kateri smćri naj s« okrene nova struja?! Lahek odgovor: ako hočemo stopiti na pot narave, mora pasti, kar jo nenaravnega. Nenaravno pa je — kakor žo povdarjono — nemško nadvladje v državi, ki je po veČini slovanska. Nemci so gospodovali do sedaj na naš račun, oni so kratili nam naša prava, da so sami mogli uživati privilegije: ali je potem mogoče drugače — čim se razmere hočejo postaviti na pravo podlago, kakor so jo ustvarili državni temeljni zakoni — nego da bode vsaka bodoča sprememba pomenjala pridobitev za Slovane in zgubo za Nemce?! Ni mogoče drugače. Seveda treba prav umeti ta nepobitni izrek naš. Nemci so zavarovani pred tem, da bi se jim kedaj mogla dogoditi kaka krivica. Ako po človeških računih mora vsaka prihodnja sprememba pomenjati pridobitev za Slovane in zgubo za Nemeo, je treba to umeti tako, da so Slovani nekaj pridobili na tem, kar jim gre po božjem in človeškem zakonu: na svojih pravicah, a Nemci so zgubili na nečem, kar jim nikdar ni šlo po nikakem pravnem naslovu : na privilegijih, na meri posesti, ki so jo uživali po krivici. Stvar se da pojasniti prav jednostavno primero. Pred seboj imamo jednega, ki je bogat na vsem, ker je jemal drugim; in druzega, ki je revež v vsem, ker so mu vedno jemali drugi. Ako je potem — vsled katerih si bodi dogodkov — prišlo do sprememb v posesti, kdo jc mogel pridobiti in kdo je moral odstopiti ?! Tu pač odgovor ni težak. Tako razmerje jc bilo dosedaj mod Nemci in Slovani v Avstriji. Baron Malfatti se jo torej pokazal le treznega in mislečega politika, ako opozarja svet, da vsaka sprememba v jezikovnih in narodnih odnosa jih v Avstriji mora pomenjati novo pridobitev za Slovanstvo, oziroma korak do odprave stare krivice. Kar jc govoril baron Malfatti o nemožnosti, da bi se nagodba obnovila parlamentarnim potom, so te stvari, o katerih se govori sleherni dan in jo bilo to menenje malone splošno že do sedaj, a je še bolj opravičeno sedaj, ko sc nemške stranke pripravljajo na povrnitev k obstrukciji. O tem nočemo govoriti dalje. Tem zanimiveji se nam vidijo nazori barona Malfattija o bodočem razvoju razmerja med obema polovicama monarhije in o bodočnosti v tej avstrijski polovini m o n a r h i j e. Tu se nam zdi, da je gospod baron v veliki zmoti. On prorokuje popolno zmago Slovanov v tej polovini in popolno zmago madjarskega šovinizma v» oni polovini. Mcuenje gospoda barona o neizogibnih spremembah v tej polovini na korist Slovanom je pač pravo in smo mu že pritrdili. Ne moremo pa pritrditi dalekosežnim zaključkom, ki jih izvaja on iz mrzličave krize, ol> kateri »e obnovlja sedaj na-godba med ohema polovinama monarhije. On je Kotov, da na Ogerskem zmaga ona struja, ki je za nem u dno loženje od Avstrije, torej Edinosti« dopisič o Cehih in njihovem poznavanju Slovencev. Je-li to tako grozno, ako je rekel neki Ceh, da je Kranjsko v L j u 1» 1 j a n i ? ! Jaz mislim, da ni, ker naprosto tako neumnih Cehov ni, ka- teri ne bi vedeli, da je L j uhlja na v Kranjski. Ako je dotičnik, ki je to slišal, pameten človek, bi se malo ozrl na sebe samega in bi molčal. Koliko se < 'ehi brinejo za nas, za Slovanstvo, se more osvedočiti vsakdo, ki ima kaj mozga v glavi ! »Slovanskv 1'feehled« počenja izhajati baš sedaj ; prinaša znamenite sestavke o vseh slovanskih rodovih. O Slovencih ima dva članka in to o koroških in o benečanskih. Oba sta pisana tako fino, tako poučeval no, da bi ju trebalo prevesti na slovenščino! In kateri na rod ima slovstveno zgodovino našo tako dobro orisano kakor baš češki! ? Mi Slovenci smo v obče čudni ljudje. Sedaj puščamo na ptujeu v nemar največe napake (na Nemcih in Italijanih), sedaj dvigamo krik zaradi malenkosti; sedaj pa smo zopet največi separatisti, egoisti (o nagodbi!), sedaj največi pristaši slovanske »vzajemnosti«. Ali ne bi bilo najbolje, da se malo corrigujemo ? ! Vaš dopis jo v Pragi vzbudil nevoljo v vseh onih, ki so ga čitali. Osobito smo se srdili mi, ki nismo pristaši »slovanske vzajemnosti« v »slovenskem« smislu! Podtikanje ignorancije Če-hom so nam zdi uprav drzno. Vemo, da so Cehi lOOkrat marljivejši nego mi, vemo, da so bili Čehi pred leti v istem položaju kakor smo mi sedaj, vemo, na kaki stopinji so Cehi sedaj, na kaki — mi, ki vse baje znano, vse vemo! Pa o tem o priliki o h š i r n ej e. Cemu vse to? Neka osoba je raztrosila po Pragi, da sem avtor onega dopisa jaz. Seveda temu no verjame noben pnmcten človek! Ali na svetu ni, na žalost, samo pametnih ljudij!... Osobito je Slovencev v Pragi malo pametnih, vsaj dotičnik ni, ki je »duševni oče« onega dopisiča in dotičnik, ki je meni pod vrgel avtorstvo. Pričakujem, da natisnite to le mojo izjavo v jedni prvih številk cenjene mi »Edinosti«. Odgo-v a r j a m za vse! Praga 30./X./98. A. n t. Kristan G o r j n n 5 e v. Politični pregled. V TRSTU, dne 5. novembra. K položaju. To jo klasično: v najlepšem, ko so najdivnejo razvija prepir mod slovenskimi listi, katere barve našim poslancem da se imamo zahvaliti, ako smo kaj pridobili o sedanji krizi, prihaja glasilo slovenskih in hrvatskih poslancev »Der Siiden«, z člankom, v katerem izjavlja: naši poslanci so pač sklenili, glasovati za prehod v podrobno razpravo o nagodbenih predlogah in za volitev pododsekov. To pa lo iz ozi-rov na koristi naroda in ne na ljubo vladi, ker od te še vedno nimamo nikako i/dat it o kompenzacijo. Vso nadaljnje vodenje naših poslancev ob vprašanju nagodbe bode zavisno od vedenja vlade nasproti našim narodnim in gospodarskim potrebam. Grof Thun ima sedaj v svojih rokah : ali nas pridobi za svoje prijatelje, ali nas stori svojimi sovražniki. Nadejati so je, da sprevidi, da je v njegovem lastnem interesu, ako nas pridobi za-se po izpolnjenju naših zahtev. Tako izvaja »Siiden« v svoji zadnji številki in to utrja še bolj naš skepticizem, ki so pa opri-jemlje že širših krogov, kakor posnemamo iz raznih prihajajočih nam sporočil. Kajti to, kar piše »Siiden«, se glasi v pošteni, domači slovenščini : grof T hun še obljubil ni ničesar d o s e -daj! Niti naši poslanci ne vodo še, kake namene goji grof Thun! Slovensko novinstvo ima sedaj dovolj povoda za razmišljanje o umestnosti prepira, kdo da jo o toj krizi več ali sploh kaj pridobil za narodno stvar! Iz državnega zbora. Gl avna točka včerajšnje sejo zbornico poslancev jo bil predlog posl. Kronavvottra, da se grof Badeni postavi pod obtožbo radi pogodbe, ki jo je bil sklenil z listom »Reiohs-\vehr«. Opozieijonalni govorniki so ostro napadali institucijo tajnih fondov za podpiranje vladnega novinstva ter so slične pogodbo označali kakor nedopustno razsipanje državnega denarja. Nam seveda no prihaja na misel, ni da bi branili dispozi-cijski fond, ni grofa Badenija, ni njega pogodbo z listom »Reichswehr«, ali zamolčati no moremo, da se nam studi, ko vidimo, da se ravni ti nemški politiki zavijajo v haljo nedolžnosti, oni, ki so prvi uveljavili trinkgeldertheorie, in ki so na stroške države negovali najgrši protekcijonizom in ne-potizem. Predlog posl. Kronavettra se je odklonil 173 proti 116 glasom. Od Italijanov je bil navzoč na glasovanju jeden sam. Vedno jednaki, kadar treba pokazati barve. Francoska komore,. Včeraj so jo predstavilo komori v Parizu novo francozko minister-stvo. Ministerski predsednik I>upuy je prečital izjavo, v kateri povdarja vlada supremacijo civilne oblasti nad vojsko, a zatrja zajedno, daje zaupanje v francozko vojsko popolno. Vlada no bode dopuščala napadov na vojsko. Vlada hoče varovati vršenje pravosodstva brez ozira na lastno osebno menenje. (To cika na afero Dreyfus). Le tako so pomirijo duhovi. Izjava se spominja svetovne razstave 1900. ter pravi, da Francija ne sme zanemariti ničesar, kar more utrditi ljubezen do domovine. Vnanja politika mora služiti vedno interesom dežele. Sedanja vlada je vlada združevanja repu-blikanov. Zbornica jo odobrila izjavo 42i) glasovi proti 04. Domače vesti. Danes je Izšla kakor priloga tej številki povest »Čuvaj se senjsko roko«, ponatisnjena iz podlistka »Edinosti«. Cona 35 nvč., s pošto 40. Prodaja se po tobakarnah in v naši administraciji, kateri poslednji jo pošiljati tudi naročila in denar. Kat'Oll Ivica. Tako so imenuje zanimiva povest hrvatskoga pisatelja Šenoe, katero pričnemo prihodnji teden priobčevnti v našem podlistku. Prvi slovenski parobrod za prekomorske vožnje je bil spuščen danes v morje v tukajšnjem Lloydovem arzonalu. Lastniki tega parobroda so gosp. Kornelij Goru p iz Trsta in drugi. Krščen je na ime »T r i g 1 a v«. Kumovala jo preblagorodna gospa Albertina Gorup, kateri je izročil bodoči kapetan broda krasen šopek cvetlic. Ko je bila v znamenje krsta razbita steklenica šampanjca ob plečetu ladije, spregovorila je gospa lcumica ta-le pozdrav: Spusti se v morje, »Triglav«, ki naj ti bode vedno ugodno! Pojdi, veličastvena ladija ter nosi povsod blagostanje in čast! Kakor vrhovi gore, katero nosiš, ohrani visoko in slavno tvojo zastavo! Nebo spremljaj te na valovih in njegov blagoslov donašaj ti sreče! Parobrod, ki je zgrajen po najmodernejšem zistemu za tovorno parobrode, drži 1300 tonolat. Prvemu slovenskemu prekomorskomu parobrodu in njega podjetnim lastnikom voščimo tudi mi vso srečo ter želimo, da ponositi »Triglav« častno zanose po svotu ime našega sicer malega, a naprednoga naroda slovenskega! Za jubilejno dijaško ustanovo došli so začasnemu odboru sledeči darovi : Gosp. Fran Kalistor......2000 gld. Tržaška posojilnica.......200 „ Miha Truden.........100 „ Ivan Mankoč.........100 „ Josip Mahne.........100 „ Skupaj 2500 gld. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-stav Gre gori n v Trstu (Via Molino piecolo štev 3). Poživljamo vse naše rodoljubno občinstvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati vse primorske slovenske in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih mladeničev primorskih mora ne odreči študijam, ker jim nedostaje gmotne podpore! Temu nedostatku skušalo bodo odpomoči novo društvo in dolžnost jo vsakega zavednega Slovenca, da so po svoji moči spomni toga društva, ki postane jedno naj važnoj i šh v nas. V vedi jo moč ! Bodočnost naše učeče so mladine je bodočnost milega našega naroda ! Odbor. Tako delajo!! V zadnji čas se uprav sumljivo množe poročila v laških listih, kako so tu ali tam po okolici napadli »mirne« meščane. Navadno so taki napadi ali popolnoma izmišljeni, ali pa vsaj teruleneijozno zasukani. Vendar pa taka poročila dosozajo tisti namerovani dvojni efekt: množi se sovražtvo med laškimi meščani do naše narodnosti in naše ljudstvo se spravlja oh dobro ime. To hujskanje in obrekovanje se vrši zistematično. Kaj briga to nesramno laško novinstvo, da tako po-čenjanje znači zločin na medsebojnem miru! Za take pomisleke ni mesta v sreih italijanskih novinarjev : oni nadaljujejo in celo mnoie to svoje frivolno početje, ne da bi se jim ganila vest! Da je »1'iecolo« poseben mojster v izmišljanju slovenskih zločinov, to se umeje že ob sebi. Saj ve, da mu ne more nobeden do živega. No, te dni pa se je urezal vendar-le, da je doživel vsaj prav pošteno blamažo. Te dni je bil poročal namreč, kako je bila neka družba napadena od Slovencev v Rojanu. Seveda je bila — kakor navadno — mestna družba popolnoma nedolžna. In da bode stvar še verjetnejša, navel je tudi par imen. Mi smo rekli takoj, da se je morala stvar vršiti nekoliko drugače, nego jo opisuje »Piecolo«, ali pa da je izmišljena popolnoma. Tako se je menda dozdevalo tudi policijskemu komisarijatu v ulici Scussa in je bilo to menda vzrokom, da je jel poizvedovati o tem dogodku. Prav hvaležni smo mu na tem, ker je tako pripomogel do pojasnila, kako dela to laško novinstvo. Pozvali so dva v »Piceolu« imenovana, »napadena« težaka in hkratu tudi jednega urednikov »Piccola«. Tako se je vršila konfrontacija, kije imela ta vspeh, da »napadenima« težakoma se niti sanjalo ni o kakem napadu!! Tableau! »Piccolo« se je sicer opravičeval pozneje, da je bil mistificiran. Ali ta poštenjak je svojo obrambo zasukal tako, kakor da je bil mistificiran le glede imen »napadenih«, ne pa glede dogodka samega. Trdil je namreč, da policija išče sedaj one, ki so bili res napadeni. Ali ni to perfidija ? Ni kdo ne ve I ničesar o kakem napadu, in on sam je moral pri-poznati, da ne ve ničesar, vendar vzdržuje svoje čitatelje v krivi veri, daje bil napad. Tako delajo oni! Tako zbirajo »gradivo« za svoje tožbe, denuncijacije in — interpelacije ! Zopet izdilten lov so imeli danes na vse zgodaj finančni organi, ki so stražili za pokopališčem sv. Ane, torej v isti okolici kaker zadnjič, ko so tihotapci zbežali na dvorišče mostnega konjedorca. Danes ob 4. uri zjutraj so stražili na reče-nem mestu: respieijent in poveljnik 8. oddelka finančno straže, Alfred Kaufman, ter viši stražniki Bekar, Gartner in Kirohner. Le tem so jo posrečilo zopet, da so zalotili družbo tihotapcev in — tihotapk. Ta družba jo nosila kakih — sodč po mehurjih — 1(>2 litrov špirita. Zaplenjeno blago se jo izročilo slavnemu mestnemu magistratu. Primorski odnosajl. Pod tem naslovom nam pišejo: »Naša Sloga« od 30. julija t. 1. poroča, da jo znani italijanski državnik Dcpretis dno 0. fe-bruvarija 1853. prišel v Milan z 20.000 lir, da podkupi in najme ljudij, ki bi usmrtili našo častnike in vojake. Ta Dcpretis jo postal pozneje minister italijanskega kralja, katerega jo tudi spremljal 1. 18G2, na Dunaj. Našo ministerstvo jo bilo opozorjeno, da jota j Deprctis oni isti, kateri jo hotel dati umoriti naše častnike in vojnike, a ministerstvo ga jo vendar pustilo pred cesarja in ga šc po vrhu tega obsipalo vsemi možnimi častmi. Admiral Tegetthof povdarja v svojem izvestju o bitki na morju pri Visu mod drugim tudi to, da sc je italijanskemu brodovju iz neccga mesta istrskega brzojavnim potom objavilo o gibanju naše mornarice. In vendar se takrat ni uvela nobena preiskava radi takega izclajskcga čina, šo manj pa, da bi bila doletela krivca kaka kazen, dasi jo imela takrat nagla sodba prvo besedo. Avstrijsko planinsko društvo je dovolilo, da se jo planinska koča, imenovana po nadvojvodu Ivanu, prekrstila v kočo Hofmanovo. Hofmun je bil nemški častnik; padel je pri Sodanu 1. 1870. in njemu se jo poleg tega na vrhu alpe, ki se imenuje po našem cesarju Franc Josipov vrh, postavila spominska plošča. Ti dogodki pričajo, kako vladni organi gledajo skozi prste o vseh srboritostih nekaternikov, dočim drugim ni dihati ne dajo. Neprijetno iznenađenje. Pišejo nam: Čujte, kaj se jo pripetilo minole sobote, dne 21». oktobra, na tukajšnji pošti. Neki priprosti človek je prinesel na pošto zavitek. Ker pa ta zavitek ni bil zavit dobro in po predpisih, vrnil je uradnik istega nazaj dotičniku z opombo, naj zavitek popravi. Neki slučajno navzoči gospod je opazil, da je dotični človek, ki je prinesel zavitek, nekoliko v zadregi, ker ni vedel, kako bi popravil; nepoznanec je opozoril torej uradnika, naj vendar pouči tega človeka, kako mu je urediti in popolniti zavitek, a uradnik mu jo odgovoril, da to ni njegova dolžnost in ako ima kaj proti temu, naj so pritoži do bližnjega kontrolorja. In tako je tudi storil oni slučajno navzoči gospod. Pa tudi gospod kontrolor je odgovoril pritoževalcu istotako: da to ni urednikova dolžnost. In ko jo dotični gospod ponovil, da uradniki bi vendar morali iti strankam na roko — seveda, kolikor je mogoče —, odgovoril mu je g. kontrolor: Ako imate kaj proti temu, pritožite so do višega ravnatelja. Dotični slučajno navzoči gospod pa ni hotel iti do višega ravnatelja, ampak vzel je iz svoje listnico vizitnico ter jo pomolil isto poštnemu kontrolorju rekši: »Jaz nimam časa sedaj, da bi so mudil z višim ravnateljem; prosim pa, da bi šli vi k njemu s to mojo vizitnico in recite mu, da sem jaz ukazal, naj on pride (to je viši ravnatelj) poučit dotičnoga priprostoga človeka, kako naj napravi zavitek, katerega ima potem oddati na pošto!« In čegavo ime jo bilo na vizitniei? To so gledali debelo! Na vizitniei jc stalo črno na bolem ime Nj. ces. in kraljeve visokosti nadvojvodo S a 1 v a t o r j a avstrijskega!!! Poslednji biva namreč te dni v bližnjih Miljah. To je bilo neprijetno iznenađenje za gg. uradnike! To je pač slika iz življenja, ki je vredna, da jo zabeležimo. Kdo ne bi mislil o tem na razne dogodke iz življenja cesarja Jožefa ?! H o r o s. Iz »Slovanskega pevskega društva« nam javljajo, da veliki koncert tega društva se letos ne bode mogel vršiti na nedeljo — kakor jc bilo to običajno —, ker ni bilo možno dobiti sposobnega orkestra ni v Trstu, ni v bližnjih mestih, v Gorici in v Pulju. Koncert bode torej — ako ne bode nepredvidjenih zaprek — v soboto dne H. prihodnjega decembra v gledališču »A r -m o n i a«. Program bode veleznnimiv in bodo sestavljen iz novih, jako lepih in težavnih skladeb. Zato so poživljajo vsi oni pevci in pevke, ki žele sodelovati na koncertu, naj točno in marljivo zahajajo na pevske vaje. Veliki koncert »Kola«. Odbor pevskega društva »Kolo« nas prosi objaviti, da so bode že naznanjeni konccrt vršil v gledališču »P o 1 i te a m a Kos s e tti«. Pevci in tamburaši se pridno vadijo in pripravljajo za ta koncert, ki bode v nedeljo dne 18. decembra. Pevske vaje so vsako nedeljo, ponedeljek in sredo v pevski dvorani, ulica Molin piccolo št. 1, ob petkih pa v dvorani tamburašev, ulica Ro-mngna 20. Tamburaške vaje so vsaki torek, četrtek in soboto v ravnokar naznačeni dvorani. Nov tamburaški zbor. Dne 30. oktobra se je osnoval v Nabrežini nov tamburaški zbor »Narod«, sestoječi iz 21. členov. Pravila so so žo poslala na okrajno poglavarstvo. — Bog daj dobrega vspeha! Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Gradcu bode imelo dne 12. novembra t. I. ob H. uri zvečer v Lieblovi gostilni »Zur Stadt Neugraz« (Hammerlinggasse-Guns-Sachsgasse) svoj II. občni zbor. Na dnevnem redu bodo odborova poročila o dosedanjem delovanju in stanju društvu, potem volitve in eventualnosti. Vse ude in prijatelje društva vabi na obilno udeležbio Loterijske Številke, izžrebane dno 5. t. m.: Trst 57 09 (52 8 4 71 Različne vesti Proces proti Luchenij U. Sedaj se je določil zapisnik prič proti morilcu naše cesarice. Prič (in med temi jih je nekoliko iz inozemstva) jo okolo petdeset. Prod nekaj dnevi so izžrebali -10 izmed 700 porotnikov kantona Genove. Več i del le-teh stanuje v mestu in so trgovskega stanu. Lucheni hoče med razpravo pročitati neki anarhistiški ma- nifest. Pri svojem zagovorniku se je pritožil, da se v zaporu postopa ž nji m strožje, nego z drugimi kaznenci. Državni pravdnik je odgovoril, da se proti Lucheniju zakon izpolajuje natančno. Za dan 10. novembra, ko se hode vršila razprava, je določenih časnikarjem 00 sedežev. Za občinstvo je prirejenih satno 1«) sedežev, kajti dvorana je zeltf majhna. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Dunaj 5. (Zbornica poslancev.) Med govorom poslanca Hofraanna za obtožbo sedanje vlade radi upotrebljevanja s} 14. je prišlo do precej burnih prizorov med govornikom in desnico. Na desnici so vsklikali: Mi so ne bomo puščali izziva! So-sobno strastno je Sehonerer napadal pravosodnega ministra Rubra. Poslednjemu je zaklioal govoriti: »Sramujt' so v dno svoje duše! Vi se drznete poučevati sodno uradnike, kako se jim je vesti! Vi niste vredni, da bi ostali ni jedno samo uro na svojem mestu !« Ti napadi so vzbudili splošno indignacijo na desnici. Takoj za Sehonorerjem so jo oglasil grof Thun, ki je jako energično odgovarjal Schonererju, o katerem je rekel, da napada državo, dinastijo in vojsko. Na tako napade je najbolj odgovor:] molk. Vzlio \Yolfom in Sehonorerjem bodemo znali držati visoko avstrijsko idejo. Vlada pozna svojo dolžnosti, a tudi svoje pravice. 14. je jeden temeljnih zakonov države in na podlagi oblasti, ki jo daje ta zakon, so se izdalo naredbe za Galicijo. Dunaj 5. (Zbornica poslancev.) Na dnevnem redu so predlogi poslancev Kaiserja in tovarišev ter Sob o n e r e r j a in tovarišev za zatožbo proti grofu Thunu radi naredeb, katere jo izdal na podlagi § 14. Prva sta govorila poslanca Hoffmann-Wellenhof in Sehonerer. Soja traja dalje. Pariz 5. Izjava novega ministerstva se je sploh sprejela ugodno. Vsi listi odohrujejo pobtiko pomirjenjn ter zatrdilo, da bodo justiei svobodna pot. Socijalistički listi pišejo rezervirano. London 5. Ministorski predsednik Salisburv jo izjavil v svojem govoru na nekem banketu, da jo francozka vlada prišla do zaključka, da Fašoda nima nikako vrednosti za republiko. Govornik je rekel, da ne more zatrditi, da bi bili odpravljeni že vsi vzroki spora, ali odpravljeno jo najostreje in najnevarnejc vprašanje. Najnoveja trgovinska vest. New-York 5. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 73T/s, za maj 71 a/s. Koruza za december 377/», za maj 387/s. Mast 532. Pri moji tvrdki Schivitz & Comp. v Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnico proti peronospori svojega izdelka in druge. Garanti rani dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta številka 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte z;i napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Kašelj, tiripavost in prsni katar ublažuje iu zdravi pravi planinski kašelj olajšaj oči sok /. „Deželne lekarno pri Mariji Pomagaj" M. Le u steku v Ljubljani. Cena 1 steklenice 50 novČ. KnzpoSilja se i obratno posto najmanj 2 steklenici. II Gostilna na prodaj. Radi posebnih razmer se proda dobro obiskovana' gostilna v hiši št. 12 v ulici Amalia. Natančneje je poizvedeti v gostilni sami. AITE & ZADITIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA in m Velika zaloga mM in ženski! stof za vse letne sezone. Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šiviljo, krojače in kitničarke. — Veliki izbor perkala in Batina v najnovejšem risanju. Sprejemajo so naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. > i > Svoji k svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarlja-prodajalnica, katera ima na prodaj vsako uro od 5. zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni ctni. Razprodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže m točno z odbitkom. Blago se donaSa tudi na doni! Drži vsakovrstne moke za domače in fino pecivo, paštete, pristno domaČe maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarindovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kur kdo želi!Priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, u-dani Jakob Perhavc, lastnik. Velik zaslužek! za posestnike menjalnic, kupce, agente itd. originalne srečke (ne pisma na obroke), katere se oddajo lahko V velikem številu. Ponudbe pod »Losgeschaft 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. Služba kapelnika v Nabrežini. Dober kapelnik vešč slovenskemu jeziku, dobi službo takoj, Plača dobra. Obrniti se je do odbora godbenega društva v Nabrežini. 1 Varstvena znamka: SIDRO.- UNEMENT. CAPSICI COMP. Iz fiichtcrjere lekarne v Pragi pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno wamo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Riclilerjeva Marna pri zlatem levu v Pragi. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (m- kašljnj). najbolje sredstvo proti kašlju. hripavosti, zaslišanju. nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Skatljica z navodilom po 30 nv6. Dobiva ae jedino v lekarni PRAXMARER. „Pri dveh zamorcih" občinska paln<'n. Trst. /»nanje naročbe izvršujejo hp obratno poŠto. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolosu Kdor želi omisliti wi v resnici kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke „S t f r i a" in .Stjria" original — naj se obrne do — L- Colobig- v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko In Dalmacijo. Odlikovan fotografski ,atelier4! Acquedotto h. št. 25. t soja m si. naznaniti si. občinstvu, da sem na Aeqiieckxxx: „THE GRESHAM" angležko zavarovalno drušjvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 181)7...........Kron 159.097 570»_ Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.823 375»— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka druStva (1848.) . . * 343.860,067'— V letu 18i>7. izdanih 7408 polio za glavnico od....... s 07.831 351*01 Prospekti, cenilci in v ob če vse druge informacije dopofiljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. -Tpf x _ Via del Teatro stv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri age nt je, zastopniki in potovale i. *»XX»XXXXXXXXXXXXXl XX X X K M k X MXXXX*XXXXI Carl Greinitz Neffen, K« Corsn štev. 88. podružnica Trst. Ptan deli« Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje m ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, žete metle in pred ognjem varne blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.