TRST, sreda 29. aprila 1959 k*® XV. . Št. 102 (4256) PRhiURSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo 'S, j, iy°; UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON »-«08 IN 84-*3* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 3500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska JtevilKa mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur *UŠ0v- ~ Pot*rtižrvica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 ^ “_p?strdm,™ ," '• Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MAH OGLASI: 30 lir beseda tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 lota SZ zaradi sporazuma o izstrelkih [bister Giardina o cepivu «antipolio» Samo liberalci nasprotujejo zakonu o kolektivnih delovnih pogodbah - Vodstvo KD že tretji dan razpravlja o volitvah na Siciliji (Od našega dopisnika) Namestnik sovjetskega zunanjega mi-J® izročil danes odpravniku poslov v italijan-jttio rteleP°slaništvu v Moskvi noto, v' kateri je re- kt 1 ua lfi Kil lJ :__„ 1» ~ % da je bil italijansko-ameriški sporazum o izstrel-kljub sedanjim perspektivam za zmanj- *lenjen ne napetosti in kljub sporazumu za . m&d Vzhodom in Zahodom zunanjih mini-% ^ Za sestanek naj-poudarja, da iw. -—..a izstrelišča ^ in 2 vedn°stjo Ita-naT ta način izpolni L; .Italijo represali-Vm- za posle- ^ države z naj-®jsim orožjem. Dalje * j.18®6110, da itali-i*)a s ^ ne skrivai° ^teiK so oporišča za Siju na italijanskem ,'itski 2V aPeriena proti So- 'lkj v] *ada predlagala ita-o 1 sklenitev spora- u rn uapatian-’u in Priia' PredL e“ obema državama; JjiitaU je Italija doslej i ttalii a zaključuje, da . °ijov„ vzeti nase popol- 1 *8a c»rilost za posledice ! 2D/k azuma za izstrel- ^ palače Chigi ie j? in sporočil novinar- 2 Jo vDra-em izjavil, da je v5^e vUjSanJe s strani so* ' Postavljeno že | N, J?volj avnik je dodal, da razpravi v par- I stair-'.”1-! ponov-no po- i-, d e ' naj; a ^ nemogoče «od- (aNioina oboroženim silam fc.a'2alpmh dneh maja K" nn’'~'" skih predlogih v zvezi z izboljšanjem plač državnim uradnikom in o finančnem poročilu ministra Tambronija, ki je popoldne predložil nekatere spreminjevalne predloge z namenom, da bi se zboljšalo izvajanje predvidenih izboljšav za državne nameščence, za nameščence krajevnih ustanov in za dnevničarje. Med razpravo je demokristjan Doglioli-Ran-zini zahteval, v svojem imenu, zmanjšanje davka na proizvodnjo margarine. Od aktivnosti posameznih strank je potrebno omeniti prvi dan zasedanja centralnega komiteja PSI in nadaljevanje seje demokristjanskega vodstva. Socialisti so razpravi ljali o kandidaturah na Siciliji in odobrili že pripravljene kan. didatne liste, ki jih je sestavilo deželno vodstvo PSI na Siciliji. V demokristjanskem vodstvu pa so na enak način poskušali izgladiti spor, ki je nastal zaradi sicilijanskih de-mokristjanskih prvakov Ales-sija in La Loggie, za katerega je bil kompromis dosežen. Glede Alessija pa so sklenili, da bodo vse kandidature s takim priimkom, ki jih na Siciliji kar mrgoli, enostavno brisali. Za samega znamenitega Alessija, bivšega deželnega predsednika, pa kaže, da je sedaj vendarle zadovoljen s tem, da bo kandidiral samo v Caltani-setti in da se je odrekel Palermu. Sklenili so tudi, da bodo imena kandidatov vpisali po abecednem redu, kar Ales-siju popolnoma odgovarja, ker se imenuje Giuseppe, vsi ostali bi bili namreč (Atigelo, Car-melo itd.) pred njim. Vodstvo KD je na današnji seji objavilo uradno poročilo, v katerem je rečeno, da se bo sestanek zaključil šele jutri. Poročilo pravi tudi, da bo datum zasedanja glavnega odbora določil tajnik Moro sporazumno s predsednikom glavnega odbora Zolijem; glavni odbor pa bo določil datum kongresa. Vodstvo je sestavilo volilni program za Dolino Aoste, ki vključuje tudi uresničenje proste cone. Saragat odgovarja v jutrišnji številki svojega glasila na Malagodijev poziv na ((govorniški dvoboj«. Voditelj PSDI poziv zavrača, češ da so liberalci že med Fanfanijevo vlado levega centra dovolj jasno z napadi pokazali, kako je nji. hovo stališče do socialnih reform. Danes se je začela stavka delavcev v kamnolomih, ki so jo proglasili vsi trije sindikati. Stavka se bo konačla jutri 29. aprila ob 24. uri. iiiiiiiiMiiiitiiniiiiMiiiimiiiiiiiitnii Sindikalne organizacije bančnih uradnikov, ki so proglasile stavko za 8. in 9. maja t. 1., so se danes sestale in določile način izvajanja stavke. Sestalo se je tudi tajništvo socialdemokratske struje v CGIL. V poročilu o sestanku se poudarja, da je za dosego sindikalne enotnosti potrebno delovati v tem smislu in izven vsake politične ideologije; pozivajo se socialdemokrati, naj tako tudi ravnajo. A. P. Herterjev načrt? NEW YO&K, 28. — Kakor piše revija «Newsweek», je ameriški državni tajnik Her-ter prinesel s seboj v Evropo «skrbno pripravljen« načrt o Nemčiji, ki ga kongres podpira. Načrt predlaga kombinacijo naslednjih ukrepov: po- stopna razorožitev, nov mednarodni statut za Berlin. Revija nadaljuje: «Herter je prepričan, da ni mogoča nobena realna ali trajna rešitev nemškega vprašanja na frag-mentarični podlagi. Herterjev načrt pa združuje precejšnje število idej, ki jih je obrazložil Mac Millan Eisenhowerju med razgovori v Camp David. ((Medtem ko Velika Britanija vztraja na gibčni politiki, ter Francija in Nemčija vztrajata pri ohranitvi statusa quo, lahko samo Amerika zagotovi strnjenost zahodne enotne fronte na ženevskih pogajanjih.# Revija pravi zatem, da je Herter poleg tega načrta, nakazal tudi nekatere politične linije za delovanje državnega departmaja. Gre za določitev podlage za akcijo, ki naj bo kolikor mogoče nestrankarska, in to tudi zaradi tega, da se ohranijo dobri odnosi z demokratično večino v kongresu. M. Bor in J. Vidmar o ravnanju Avstrije LJUBLJANA, 28. — Avstrijski konzulat v Zagrebu je te-lefonično obvestil Društvo slovenskih književnikov, da je avstrijska vlada pripravljena dati vizume skupini slovenskih književnikov, ki bi morali, kot je znano, od 23. do 27, aprila sodelovati na književnih večerih na Koroškem. V Društvu slovenskih književnikov ugotavljajo, da je odgovor avstrijske vlade prvi pozitiven odgovor avstrijskih oblasti na številna posredovanja in proteste. Toda odgovor je prepozen. Društvo slovenskih književnikov ni moglo čakati odgovora, ki so ga avstrijske oblasti očitno zavlačevale, da bi potekel dogovorjeni rok. Zato je razumljivo, da je Društvo slovenskih književnikov bilo prisiljeno obvestiti Slovensko prosvetno zvezo, kaj je vzrok, da slovenski književniki niso pravočasno odpotoval: na Koroško. Predsednik Društva sloven-skih književnikov Matej Bor je izjavil danes dopisniku beograjske ((Borbe# v Ljubljani, da je osebno telefoniral na avstrijski konzulat v Zagreb in pojasnil pomen odhoda slovenskih književnikov na Ko- roško in da je njihov odhod vezan z določenim rokom. «Menim,# je izjavil Matej Bor, «da je bilo zavlačevanje vizuma namerno preračunano. Po primeru, ki se je dogodil v zvezi z gostovanjem Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, me to ni presenetilo. ; lislim, da bi morali s takšnim ravnanjem enkrat za vselej prenehati, ker to ne prispeva k razvoju prijateljskih in dobrih sosedskih odnosov.« «Gesta avstrijskih oblasti do skupine slovenskih književnikov,« je izjavil književnik Josip Vidmar, «je ne le nelju-beznivost Avstrije do Jugoslavije, temveč brezobzirno pojasnjuje nedavno sprejeti zakon o manjšinskem šolstvu. Jasno je, da če slovenska manjšina na Koroškem nima pravice poslušati recitacije slovenskih književnikov, niti mladina te manjšine ne sme imeti šol v svojem jeziku. Razumljivo je — je zaključil Vidmar — da to ravnanje avstrijskih oblasti ni v skladu z duhom listine Združenih narodov, še manj pa z avstrijsko državno pogodbo, ki jamči slovenski manjšini kulturne svoboščine.« stopna združitev Nemčije, po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiKKiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiH Danes začetek konference zunanjih ministrov v Parizu Herter skuša zapolniti v stališču zahodnih držav glede Ženeve Ameriški državni tajnik ni uspel prepričati De Gaulla, naj bi popustil Danes bo še pred konferenco govoril s von Brentanom PARIZ, 28. — Konferenca štirih zahodnih zunanjih ministrov bo uradno začela svoje delo jutri zjutraj. Delo bo trajalo verjetno do sobote. Čeprav se bo konferenca začela jutri, so se prizadevanja za zblizanje zahodnih stališč začela že danes s prihodom novega ameriškega državnega tajnika Herterja v Pariz. Danes ga je namreč sprejel general De Gaulle, ki se je nekaj pred tem raz-govarjal z zunanjim ministrom De Murvillom in s tajnikom v zunanjem ministrstvu. Po razgovoru Herterja z De Gaullom je ameriški predstavnik izjavil, da kljub napredovanju delovne skupine bodo sledile ((številne diskusije, da se opredelijo stvari, preden pojdemo v Ženevo«. Ni izključil novega sestanka zahodnih zunanjih ministrov pred Ženevo in je dodal, da bodo jutri razpravljali o »nekaterih dvostranskih vprašanjih«. Poudaril je, da se ZDA strinjajo, da so v Ženevi kot opazovalci tudi predstavniki obeh Nemčij ter so «tudi pripravljene v nekem trenutku imeti kot opazovalce Poljsko, CSR :m druge države, ko se bodo obravnavana vprašanja neposredno tikala teh držav«. Vendar pa si Zahod v tem primeru pridržuje pravico «povabiti predstavnike Italije, Belgije ali drugih prizadetih držav prav tako kot opazovalce, da diskutirajo vprašanja, ki se jih neposredno tičejo«. Znano pa je, da Francija prednjači v nepopustljivosti glede načina razgovorov s Sovjetsko zvezo. Štirje strokovnjaki v delovni skupini niso uspeli premagati glede tega nesoglasij med francoskim in angleškim stališčem. V poročilu delovne skupine so vrzeli, ki jih je treba čimprej zadelati, če hočejo zahodne države iti na ženevsko konferenco kolikor toliko enotne. Po mnenju obveščenih krogov je nasprotje med Parizom in Londonom naslednje: Anglija je pripravljena v vsakem primeru pogajati se s Sovjetsko zvezo o ustanovitvi ((razredčenega« področja, kjer bi bila oborožitev omejena in nadzorovana. Francija pa hoče podrediti ta pogajanja sovjetski obveznosti, da bo privolila v združitev Nemčije na “Zal uncu moja ,bri Popolno liberali- ({Stanf^^jevanju cepili s° skl V marcu ir l i.labau en.i*i nove pogod-V: jih bori*2 5 milij°nov G. eli »J°,v najkrajšem .v* b0 Razdeljevati, poz- Kui°'»'............ da a^P od 23. mar- . —[JU*- ^Jada izvršila na-ta način Vs' da S, eP o- — i *'epljen?- razširi brez‘ i leta"UJe na vse otro-iik ZaK*Starosti, katerih i'li!!0llatki!Vaio- Po doae' | h še Je bll° ceplje. iCllioJedno ceP'j° sko-. do> °?eb s skoro 6 ' > 0 c« C,epiva. Nikakor ^irie* nje povsod e-\-cepij Po; največ otrok v Severni I- največ otrok ,'ok!jft'ani“~ v Severni I" j^ih. j Pa v Južni in daV®zneSa cepljenja * r,*1* sti?.-njefiovo mini-V'i čer! 1SŽU prostovolj-k ltt>lorfr Pa S0 lziema ’ VhtaZrertu? svetiščih, jij) s. dlh osnovnih šol 1 ^ ^ i? 0 ce ,Povsod zahteva f ‘C. *p>nju ali pa o-jž \ t5®a0. 3 cepljenje ni V ss* 1c »i n V4z»iz!;ia!,.da > biia , 8pet govoril o ceni Uk;?a',ker Je mlni' '‘rf1 Si!Calo ^ ’° nabavo in Dn !eceiani° količi-^ »ki , lir za dozo. klo !!rad* tega, ker ^ ken? rečl brezplač-šf otrok iznad 6 h, Potrebno 10 do > ; d°z ceniva. P (1^ )y t tj* j, cepiva. *Pid!!ister povedal, kNijSa^ja Po 31. ja-»I Vrk 9d 300 pri- * (Oolplbru lani je na* ko • Januarju letos, L Pri »J® bilo v marcu (Si, ^er0v. Sr za išJšN" pravosodje v -biči pa bo šele o akonskega Vb-TJev- pa 00 st y>Čl!a razpravo k. 8 «th„n'b zakonske Ja* Sf> »nlrli.,; so zaključili 14 zakon- ..................... De Murville poudarja nepopustljivost v zvezi s pogajanji s Sovjetsko zvezo 0 angleškem načrtu za Srednjo Evropo je izjavil, da je «naiven» Monnerville ponovno izvoljen za predsednika senata - Dekan senata Moutet je kritiziral politiko vlade PARIZ, 28. — Gaston Monnerville je bil danes ponovno zvoljen za predsednika senata z 235 glasovi od skupnih 276. Monnerville je bil izvoljen za predsednika senata že sedemnajstič. Ponovna izvolitev Monner-villa potrjuje s Jem karakteristiko senata, ki ostaja v okviru svoje tradicije. Kakor je znano, niso z izvolitvijo novega senata nastale nobene bistvene spremembe v tej zbornici v nasprotju z narodno skupščino. To razliko, ki bi se utegnila s časom spremeniti v spor, je poudaril danes dekan senata Marius Moutet. «Vlada, je izjavil, je izdala mnogo zakonov v nasi odsotnosti. Toda ne prav v duhu, ki smo ga mi dali izrednim pooblastilom, ki so bila izglasovana 3. junija 1959.» Kritiziral je zatem nekatere napake zaradi zlorabljanja izvršilne oblasti, ki je_brez_ nadzorstva. »Omejitve, je pripomnil, ki se postavljajo nasi zakonodajni oblasti, in ki so i* mele namen popraviti nekatere zlorabe skupščin, so delovale in je nevarno, da delujejo še v bodoče v eno smer. Bojim se, da je vlada, s tem da nam je odvzela našo bistveno funkcijo, napravila nasprotno toda podobno zlorabo kakršno je očitala parlamen tu«. Na koncu je senator Moutet Opozoril, da se vojna v Alžiriji ne more rešiti samo z vojaško silo, pač pa da je potrebno doseči mirno in bratsko sožitje med obema skup-nostima. Danes se je začelo zasedanje tudi v narodni skupščini razpravo, o zunanji politiki. Skupščina bo zasedala do konca julija. Zunanji minister De Murvil le, ki je govoril v skupščini, je izjavil, da bi na podlagi sovjetskih predlogov Berlin živel težko življenje v pričakovanju, da ga absorbira ((nemška ' komunistična republika«. «Sovjetski načrt, je dejal minister, ni za nas sprejemljiv. Noben sporazum, ki ne bi odražal bistvenih elementov našega stališča, vštevši angleško-francosko-ameriško navzočnost v Berlinu, ni dopusten.« Zatem je De Murville izjavil, da francoska vlada «goji mnogo pridržkov glede ideje, ki je bila že izražena v Moskvi lanskega novembra, naj bi poverili OZN vlogo v zahodnem Berlinu«. «Vlada ima mnogo pridržkov in je zelo previdna s tem, kar se ozna čuje za področje odmika ali področje nadzorstva. Naši dvomi izhajajo iz dejstva, da v pomanjkanju jasnega načrta, ne moremo dobro razumeti tega, kar se je predlagalo, in smotrov, ki se skušajo doseči.« V razdobju strateških letalskih sil in termonuklearnih izstrelkov, je nadaljeval minister, se vse to zdi malo pri merno za okoliščine, in je — lahko rečemo — nekoliko naiv no. V svetu, v katerem živimo, se ne zdi, da je mir od visen od obmejnega incidenta ali od manjše gostote konvencionalnih sil na določenem področju, če so pravi smotri področja odmika bolj politični kakor vojaskj, te(jaj se pojavljajo prav zaradi tega z naše strani dvomi, če ne sumi, ko menimo, da so potrebna vsaj i tri temeljna jamstva. Prvo je, da se obramba sorazmerno ne ošibi. Sovjetsko zaledje je neizmerno, medtem ko je zahodno zelo omejeno. Na eni strani imajo Urali isti pomen kakor ima Atlantik na drugi strani. Drugo jamstvo je, da je naša varnost povezana s tem, da se v Evropi, t. j. v Nemčiji, obdržijo ameriške oborožene sile. Tretje jamstvo je, da bi nevtralizacija Nemčije ustvarila v Srednji Evropi številne izlcušnjave in nevarnosti spletkarjenja.« De Murville je tudi izjavil, da je malo verjetno ,da bodo na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi prišli do kakih zaključkov. Vendar pa upa, da bodo toliko napredovali, da bo mogoča konferenca najvišjih. «Tekoče leto, je dodal minister, pomeni po mojem mnenju preokret v povojni zgodovini, t j. v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Pogajanja z Vzhodom bodo težavna in upoštevati je treba vse možnosti, vključno možnost razdora.« Glede Nemčije je De Murville izjavil, da sleherna rešitev lahko temelji samo na združitvi obeh Nemčij in da ni mogoč noben kompromis «brez načela združitve v svobodi«. Francija namerava ostati v Berlinu, dokler ne bo splošne rešitve nemškega vprašanja. Glede Srednjega vzhoda^ je minister izjavil, da se Francija ne bi uprla sprejemu te zadeve na 4nevni red konference najvišjih. Glede Afrike pa morajo zahodne države vskla-diti svojo politiko. V Afriki je treba pripraviti tako organizacijo, kakršno je NATO izvedla v Evropi, podlagi svobodnih volitev. Francoska vlada je v celoti sprejela Adenauerjevo stališče, tako da glede tega v celoti podpira Adenauerja. Tako je tudi glede berlinskega vprašanja, glede katerega sta London in Washington pripravljena povertti nadzorstvo nad spoštovanjem štiristran-skih sporazumov opazovalcem OZN, Pariz in Bonn pa hočeta strogo izvajanje dosedanjih dogovorov in torej nasprotujeta posredovanju OZN. Po mnenju mednarodnih o-pazovalcev je torej jasno, da gre za političen spor. Odločiti se je treba namreč, ali naj se vedno dopušča možnost razgovorov s Sovjetsko zvezo tudi z namenom sklenitve omejenih sporazumov. Stališče, kakršno je zavzel De Gaulle, in ki ga je moskovska «Pravda» včeraj odločno napadla, pa bi izkristaliziralo «status quo» z vsemi nevarnostmi, ki so s tem povezane. Herter je danes skušal doseči bolj prožno stališče od De Gaulla. Prišel je v Pariz en dan prej zaradi tega. Ni mogoče vedeti, ali je pri tem u-spel. Izjave ameriškega predstavnika po razgovoru pa kažejo, da ni. Znano je sicer, da De Gaulle ni človek, ki z lahkoto menja mnenje. Vendar pa se ne sme podcenjevati tudi ameriška diplomacija. Francija prav gotovo ne bo tvegala, da bi ostala osamljena, posebno po Adenauerjevi odločitvi, da zapusti aktivno politiko, Herter bo spet odpotoval v Washington 2. maja. Nocoj se je razgovarjal tudi z ameriškimi poslaniki v Parizu, Londonu in Bonnu. Jutri se bo sestal s von Brentanom, zatem pa z De Murvillom. A-meriški predstavnik je izjavil, da je mogoče, da bo konferenca trajala tudi do sobote zivečer. V Washingtonu pa ni hotel predstavnik ameriškega državnega departmaja komentirati nekaterih informacij iz Bonna, ki jih je objavil neki newyorški list, da je britanska vlada predlagala svojim zahodnim zaveznikom svoj revidiran načrt o omejitvi oborožitve v Srednji Evropi. V sovjetskem poslaništvu v vzhodnem Berlinu pa danes izjavljajo, da ni nič takega, na podlagi katerega bi lahko predvidevali incidente v Berlinu za 27. maja. Ameriški tajnik za vojsko Brucker je namreč v Washingtonu izjavil, da je treba pričakovati možnost, da bi na ta dan izbruhnili v Berlinu neredi, ker poteče znani sovjetski rok o prepustitvi oblasti vzhodnonemški vladi, predstavni^ sovjetskega poslaništva je dalje poudaril, da ni noben sovjetski uradni dokument do sedaj razveljavil roka šestih mesecev, ki ga je Sz določila s svojo noto od 27. novembra lanskega leta. «Toda Mikojan in Hruščev. je pripomnil, sta v svojih številnih poznejših izjavah pojasnila, da ne gre za ultimat in da se rok lahko podaljša, če se bodo začela pogajanja. Izjava Hruščeva i-ma prav takšno vrednost, kakor nota ali sporočilo. Sicer pa se bodo 11 juaja začela v Ženevi pogajanja,« je dodal predstavnik. -«» ----- Položaj v Panami WASHlNGTON, 28. — Svet organizacije ameriških držav se je soglasno izrekel za pomoč Panami proti silam, ki so se izkrcale in ki bi se še izkrcale na njenem ozemlju. Svet se je sestal na zahtevo Po proslavi 40. obletnice KPJ Brzojav KP SZ in odgovor ZKJ Gonja ter besede in dejanja Štirinajstletni program razvoja črne metalurgije • Ukinitev olajšav pri pošiljanju darilnih paketov Paname na podlagi pogodbe o medsebojni pomoči. Poleg tega so se predstavniki 21 ameriških republik soglasno izrekli, naj bi v Panamo poslali preiskovalni odbor, ki ga bo vodil brazilski poslanik pri tej organizaciji Fer-nando Lobo. Panamski predsednik Erne-sto De La Guardia, ki se je po telefonu razgovarjal z ameriškim senatorjem Smather-som, je izjavil, da je položaj v Panami «skrajno resen«. Dodal je, da bo vlada lahko vztrajala proti upornikom, če se bodo boji omejili na gorovje. Ce pa se bo borba pre nesla v mesta, bo vlada v veliki nevarnosti. Senator je predlagal, naj bi ZDA dale na razpolago organizaciji ameriških držav dve torpedovki in nekaj vojaških letal. Panamski minister za pravosodje je izjavil, da so enote narodne garde v stalni pripravljenosti zaradi možnosti novih izkrcanj. Dodal je da so trije člani skupine, ki se je danes svet, se uvaja carina na iilzrortln » __:i- i tre« hlncfn Ir« cp 1111979 Volilrnr (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — CK KP Sovjetske zveze je ob 40. obletnici ustanovitve KP Jugoslavije, kot smo poročali, poslal brzojavne čestitke CK ZKJ, v katerih je med drugim poudaril: «Izražamo iskreno željo pc okrepitvi in razvoju prijateljstva sovjetskega in jugoslovanskega ljudstva v interesu miru in socializma. Prepričani smo, da bi zbli-žanje ZKJ in KP Sovjetske zveze na osnovah marksiz-ma-leninizma bilo v skladu z interesi narodov Sovjetske zveze in FLRJ in prav tako tudi z interesi mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja.« Na to brzojavko je CK ZKJ danes brzojavno odgovoril z naslednjo ugotovitvijo: «Zbližanje med ZKJ in KP Sovjetske zveze na osnovah marksizma in leninizma, kateremu je naša partija ostala dosledna vso dobo svojega obstoja in katerega ideje uspešno izvaja v praksi socialistične izgradnje Jugoslavije, je v skladu tako z interesi narodov Jugoslavije in SZ kot tudi z mednarodnim delavskim gibanjem sploh. Konstruktivna tovariška diskusija o vprašanjih, ki so danes pred mednarodnim delavskim gibanjem, na osnovah popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja bi le prispevala k njihovi hitrejši rešitvi in bi okrepila borbo za socializem.« Pariški «Le Monde« je brzojavko KP Sovjetske zveze Zvezi komunistov Jugoslavije ocenil kot znak popuščanja napetosti med Jugoslavijo in sovjetskim blokom. Beograjski politični opazovalci v zvezi s tem ugotavljajo, da so za dejansko zbližanje potrebna dejanja. Dokler pa se bo nadaljevala dosedanja neutemeljena gonja, so želje po zbli-žanju kljub poudarjanju i-skrenosti, samo gole fraze. Poljski list «Tribuna Ludu« je v svojem poročilu o delu kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije objavil, da so sindikati Albanije zaželeli kongresu uspeh. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je danes zanikal to vest. Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel orientacijski program razvija črne metalurgije v prihodnjih 14 letih. Program predvideva povečanje proizvodnje jekla od 1.1 na 3,1 milijona ton. Svet je sprejel tudi sklep o povečanju zaposlitve za proizvodnjo sladkorja. Po novem predlogu carinske, ga zakona, ki ga je sprejel izkrcala v Panami, izjavili, da sta imeli odpotovati s Kube v Panamo drugi dve skupini 300 mož. Sporočil je tudi, da sta davi prišla v Panamo dva častnika kubanske vojske, da stopita v stik z napadalci in jih prepričata, naj se vdajo. Fidel Castro, ki je danes prišel z letalom v Houston v ameriški državi Texas, se je razgovarjal z bratom, ki ga je čakal na letališču. vse blago, ki se uvaža, kolikor ni izrecno oproščeno carine. Predlog predvideva ukinitev vseh dosedanjih olajšav, ki so jih uživali jugoslovanski državljani pri prejemanju paketov iz inozemstva in pri prenosu blaga ob vračanju v domovino. Zvezni izvršni svet je sprejel nadalje več predpisov, ki urejajo finansiranje gradnje cest, gradnje in opreme znanstvenih zavodov, sklep, s katerim se urejajo pravice do zdravstvene zaščite družinskih članov invalidov od tretje do sedme skupine, in uredbo, ki ureja nagrajevanje advokatov. B. B. «» ------ VI. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu NOVI SAD, 28. — V Novem Sadu so danes odprli XI. mednarodni kmetijski sejem, na katerem razstavlja okrog 3000 razstavljalcev iz Jugoslavije in 27 inozemskih držav. Na sejmu so razstavljeni razni flllllllMIHIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItlMIIItllllllllUlMIIMIIIIIMIIIIIIIMIIIIIUMIMItlllllMIIII V AVSTRIJI ODKRILI nadstiino teroristično skupino Aretirali so deset elanov skupine, ki je pripravljala atentat na italijansko poslaništvo in sabotažne akcije na Južnem Tirolskem kmetijski izdel. i, oprema in reprodukcijski material, namenjen kmetijstvu. Poleg domačih razstavljalcev sodelujejo na sejmu med drugimi raz-stavljalci iz Avstrije, Holandske, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Anglije, Sovjetske zveze, Švedske, Romunije. Madžarske, Švice, Finske, Japonske in ZDA. Po podatkih, ki jih je prikazal v otvoritvenem govoru član zveznega izvršnega sveta Audo Humo, je bilo lani vloženih v jugoslovansko kmetijstvo 76 milijard dinarjev, kar je okrog 20 milijard več kot 1*-ta 1957. Proizvodnja je oiln lani za okrog 26 odstotkov večja od povprečne proizvodnje v dobi 1947-57. Jugoslovanska industrija proizvaja danes sedemkrat več kmetnj-skih strojev kot pred vojno, domača proizvodnja umetnih gnoiil pa se je za štirikrat povečala, medtem ko proizvodnja sredstev za zaščito rastlin in živali presega domače potrebe. DUNAJ, 28. — Ravnateljstvo avstrijske policije je javilo, da so po dolgih opazovanjih aretirali 7 oseb, ki so sestavljale skupino, ki je pripravljala oborožen napad na sedež italijanskega poslaništva na Dunaju. Pozneje so javili, da so aretirali drugi dve osebi. Skupina je imela v načrtih tudi oborožene sabotaže proti manifestacijam mednarodnega mladinskega festivala, ki bo na Dunaju julija. Vsi člani skupine so bili v preteklosti člani neonacističnega gibanja, ki ga je notranje ministrstvo pred meseci razpustilo. Kakor piše dnevnik «Ex-press«, so aretirani izjavili tudi, da so se pripravljali na čas, ko bi morali začeti oboroženo akcijo, gverilsko vojno za Južno Tirolsko ali proti Vzhodu. List »Neuer Kurier« pa piše, da so do sedaj aretirali deset članov neonacistične skupine, ki je mnogo številnejša. Med aretiranimi sta tudi dva voditelja, ki sta oskrbovala orožje. Uradno poročilo policije javlja, da so zaplenili: 1 avtomatično pištolo, dve karabinki, 5 pištol Very, 3 granate na salve za topove in strelivo. «Neuer Kurier« pa trdi, da je količina zaplenjenega orožja mnogo večja. Organizacija je imela dva voditelja: enega političnega, drugega pa vojaškega. Politični voditelj je bil delavec Gustav Etzelt, vojaški pa vojak Wolfgang Mussner, ki ima 24 let in ki je orožje odnašal iz vojaških skladišč. mamin miimmmmmm mm Indijski protest v Pekingu zaradi protiindijskih govorov Tudi kitajska vlada protestira v Novem Delhiju . Resolucija vseki-tajskega kongresa o Tibetu in odnosih z Indijo - Maocetung častni predsednik politične posvetovalne konference PEKING, 28. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je bil Maocetung davi izvoljen za častnega predsednika politične posvetovalne konference kitajskega ljudstva. Cuenlaj bo dejanski predsednik tega organizma, ki združuje vse kitajske politične formacije. Organizem ima 14 podpredsednikov, med katerimi je tudi glavni tajnik pripravljalnega odbora za avtonomno pokrajino Tibet. Agencija javlja dalje, da je vsekitajski. ljudski kongres o-dobril danes sestavo nove vlade, V vladi bo 16 podpredsednikov, en glavni tajnik ter 38 ministrov in predsednikov komisij. Na predlog Cuenlaja se ukinja pravosodno ministrstvo in njegove posle bo prevzelo vrhovno sodišče. Prav tako se ukinja ministrstvo za državno nadzorstvo. Kongres je tudi imenoval nov> svet za državno obrambo, v katerem bo 100 članov in 14 podpredsednikov. Predsednik republike prevzema vodstvo tega sv»ta. Kongres je soglasno odobril resolucijo, ki pravi, da to, kar se dogaja v Tibetu, je kitajska notranja zadeva in ne dopušča nobenega tujega vmešavanja. Resolucija kritizira »nekatere osebe v indijskih političnih krogih« zaradi njihovega »skrajno sovražnega« stališča do Kitajske. «Te izjave, pravi resolucija, niso v skladu s skupnimi interesi ljudstva obeh držav in so v skladu z interesi skupnega sovražnika imperializma.« Kongres izreka željo, naj bi to nenormalno stanje naglo izginilo in naj bi se s skupnimi napori obeh strani prijateljski odnosi med Indijo in Kitajsko še bolj okrepili in dalje razvijali. Kongres je v celoti podpri akcijo pekinške vlade proti upornikom. Resolucija nadaljuje: «Vsi tujci, ki izražajo svojo simpatijo do teh izdajalskih in nečloveških upornikov in ki skušajo izkoristiti priložnost za vmešavanje v kitajske notranje zadeve, bodo omogočili prebivalstvu vseh narodov v naši državi in vsem svetu, da jih vidijo z njihove prave strani ter da izvajajo potrebne posledice.« Kongres je nato v resoluciji poudaril »odločno in nespremenljivo politiko kitajske v'ade, da izvaja pokrajinsko avtonomijo v Tibetu, da izvaja demokratične reforme in da zgradi nov, procvitajoč in socialističen Tibet«. V poučenih krogih v Novem Delhiju pa sporočajo, da je kitajska vlada izročila včeraj indijskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto, ker je prejšnji teden v Bombaju skupina demonstrantov metala zrele paradižnike proti sliki Maocetunga pred kitajskim konzulatom. Tudi indijska vlada je izročila kitajskemu poslaništvu v Novem Delhiju protestno noto zaradi protiindijskih govorov v Pekingu med zasedanjem vsekitajskega ljudskega kongresa, Agencija Nova Kitajska pa trdi, da so v nekem tibetskem samostanu našli prepise dveh tajnih pisem, ki dokazujejo, da je «Kalimpong, indijsko obmejno mesto, središče poveljstva uporniških čet«. Pekinški listi objavljajo tudi nekatere dokumente in dve zaupni brzojavki, ki so jih' našli v glavnem šlabo libetskih upornikov. Agencija trdi, da ti dokumenti dokazujejo, da je bil dalaj lama prisiljen zbežati v Ind:jo in da so uporniki navezali stike »z indijskimi ekspanzionisti«. Dopisnik londonskega lista #Daily Mail« v Novem Delhiju pa piše, da je sovjetska vlada ponudila Nehruju vojaško pomoč, zato da vzpostavi ravnotežje med Indijo in Pakistanom, ker ta dobiva orožje od ZDA. List trdi, da hoče sovjetska vlada s tem preprečiti, da bi Indija zavzela stališče proti sovjetskemu bloku zaradi dogodkov v Tibetu. Omenjeni dopisnik pravi dalje, da je indijska vlada za sedaj sklenila, da ne bo sprejela te pomoči, čeprav je ni izrecno zavrnila. Hruščev je baje sporočil indijskemu poslaniku v Moskvi, da je SZ pripravljena nuditi to pomoč, »naj bodo odnosi med Indijo in Kitajsko kakršni koli«. V indijskih uradnih krogih pa izjavljajo, da nimajo nobenih informacij o tem. »Sovjetska zveza ve, poudarjajo, da vodi Indija politiko, 'na podlagi katere ne sprejema vojaške pomoči od nikogar.« Policija je v stanovanjih a* retirancev našla baje tudi več registrov in imenikov, na podlagi katerih bodo verjetno aretirali še druge osebe. Zaključeno zasedanje varšavskega pakta VARŠAVA, 28. — Danes s* je v Varšavi končalo zasedanje zunanjih ministrov varšavskega pakta. Uraano poročilo o konferenci pravi, da udeleženci soglasno odobravajo in podpirajo sovjetske predloge za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in za likvidacijo okupacijskega režima v zahodnem Berlinu. roročilo obsoja postavljanje atomskih oporišč in ameriških raketnih oporišč na ozemlju evropskih držav NATO in u-krepe za opremo zahodnonem-ške vojske s te vrste orožjem, kakor tudi postavitev skladišč za zahodnonemsko vojsko v sosednih državah. »To je poizkus, da se postavi ženevska konferenca pred izvršena dejstva.« Varšavske države nasprotujejo, da se rešitev »nujnih vprašanj« mirovne pogodbe poveže z vprašanjem nemške združitve. Vprašanje združitve je nemška notranja zadeva, ki se lahko reši z zbližanjem med Nemci samimi in s sporazumom med obema nemškima državama. Varšavske države prav tako nasprotujejo, da bi se vprašanje mirovne pogodbe in Berlina povezalo z vprašanjem evropske varnosti. Poročilo poudarja, da so ta vprašanja že sama na sebi dovolj zapletena. Zatem zahteva poročilo udeležbo Poljske in CSR ob popolni enakopravnosti na ženevski konferenci in na konferenci najvišjih, ker sta bili ti dve državi prvi žrtvi hitlerjevskega apada in zaradi njunega prispevka k porazu skupnega sovražnika. Poročilo zahteva tudi, naj na konferenci sodelujeta obe nemški državi in naj zavzemeta mesto, «ki jima pritiče«. «»-— Montj>omery v Moskvi MOSKVA, 28. — Maršal Montgomery je prispel nocoj z letalom v Moskvo. Na letališču sta ga sprejela načelnik glavnega štaba sovjetske vojske maršal Sokolovski in načelnik zunanjega oddelka o-brambnega ministrstva general Sokolov ter britanski odpravnik poslov v Moskvi. — »a----- 700 Kurdov pribežalo iz Iraka v Turčijo ANKARA, 28. — Turško zunanje ministrstvo javlja, da je včeraj skupina 700 moških, žensk in otrok, ki pripadajo nekemu kurdskemu plemenu, pribežala iz Iraka v Turčijo. Baje je ta skupina podpirala nedavni mosulski upor. Turško zunanje ministrstvo izjavlja, da bodo beguncem nudili zatočišče. V Ankari so mnenja, da ja dogodek v zvezi z nezadovoljstvom, ki je nastalo med Kurdi, ko so se na področje Bar-zan vrnili številni Kurdi, ki so po letu 1947 zbežali v SZ. MOSKVA, 28. — V nedeljo je umrla žena predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilova gospa Katarina Vo-rošilov. Kliment Vorošilov sa ni mogel udeležiti pogreba, ker je bolan. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 —- 29. aprila 1853 Avtobusne stom 1 dolinski. In DEKLE Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18, najnižja 12,3, zračni tlak 1014,2, veter zahodnik jugozahodnik 13 km, vlaga 74 odst , nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4, Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 29. april* Marina SAnrA vtririi#* ob 4.56 in za _ Tržaško delovno ljudstvo se pripravlja no 1. maj Letošnje prvomajske proslave v okviru ostre borbe delavstva Spored prireditev v Trstu in okolici - Prvomajska povorka in zborovanje ■ Ljudska veselica na stadionu «1. maj» Tržaško delovno ljudstvo 1 bosta govorila član izvršnega | kateri bodo očistili podvodni se tudi letos pripravlja, da bo čim bolj primerno proslavilo 1. maj v duhu borbe za rešitev številnih vprašanj, ki tarejo vse delovne ljudi. Letos postajajo ta vprašanja še bolj pereča in estra, saj ni slučajno, da dan pred prvim majem stavkajo kamnarji in da bo nekaj dni po prvem maju stavkalo okoli milijon kovinarjev po vsej Italiji. Priče smo namreč hudega napada delodajalcev na delavske interese. Gospodarji skušajo prevaliti na delavska pleča posledice lastne nepravilne gospodarske politike; recesije, povečanja brezposelnosti itd, -Zlasti pa je položaj pereč pri nas v Trstu, kjer imamo opravka s stalno krizo in kjer v zadnjih letih niso dokončno in temeljito rešili nobenega vprašanja. Se vedno niso ustanovili deželne avtonomije, pristanišče je brez ladij in pomorski promet katastrofalno pada. Letošnji prvi maj bo gotovo potekal v tem ozračju in bo dobil še bolj borben značaj, kot ga je imel na našem področju v zadnjih letih. Ifovg , Delavska zbprnica-CG Adamič: Vesela pes«". | Koncert v gledališču »Verdi« ; miI1UH «» 1 Adamič: Vesela pesem Dirigent P. Klecki čelist M. Amfiteatrof Včerajšnjemu koncertu Tržaškega filharmoničnega orkestra je utisnil svoj krepak o-sebni pečat dirigent Pavel Klecki. Ta Poljak, ki dirigira že nad trideset let, je zlasti razkril svojo silo pri Beethovnovi V. simfoniji. Dirigiral je na pamet in se ves predal natančnemu vodstvu dela, tako da je z orkestrom oživil nele najmanjšo podrobnost, temveč je tudi s sijajno interpretacijo dosegel velikanski u-speh pri občinstvu. Ostali dve deli na sporedu sta iz modernega repertoarja. Honeggerjeva Simfonija za godalni orkester je nastala leta 1942 in jo je avtor posvetil komornemu orkestru v Baslu. Drugi avtor na sporedu pa je bil Sandro Fuga, ki je l. 1953 prejel enagrado Trsta« za svojo ((Toccato« za klavir in orkester. Včeraj je v njegovem Koncertu za čelo in orkester solistični part izvajal znani čelist Maksim Amfiteatrof. Iz njegovega instrumenta vre mogočna glasba v vseh registrih. Toda čeprav smo mu hvaležni, da nam je predstavil novo skladbo, bi ga mogoče vendarle še raje slišali v kakem drugem delu. Prihodnji koncert bo šele čez teden dni, ko bo na sporedu poleg Vivaldija Sibeliu-sa in Šostakoviča tudi domačin Levi. SNG v TRSTU DANES 29. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU Pop Čira v in pop Spira imiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiuiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča Kradla sta eleKtrični toK Ivan pa je ugriznil vdovo v prst Na kak način se je občinsko podjetje Acegat zavedlo, da plača Veronica Mlach por. Schaffer iz Ul. D. Chiesa manj električnega toka kot ga porabi ,ni znano. Morda je nekdo žensko zatožil; možno pa je, da se je podjetje samo zavedlo. Da bi ugotovilo, kaj je na stvari, je poslalo Giusep-pa Zuliana z nekim delavcem v stanovanje zakoncev Schaffer z nalogo, da pregledata električno napeljavo. Predstavila se jima je ženska, ki pa je takoj zaprla vrata in stekla v notranjost. Zaman sta u-službenca podjetja trkala in klicala žensko: v notranjosti stanovanja je bilo vse tiho, le tu pa tam je uslužbencema prišel na uho ropot, ki nastaja pri hitrem premikanju in skrivanju loncev. Končno je Mlachova le odprla vrata in spustila nadzornika v notranjost. Da nekaj ni v redu, šta moža ugotovila že na prvi pogled. Poleg električnega ogrevalnika na 220 volt je bil manjši na 120, a ta je bil brez žice in stikala. In kljub temu je bila vijugasta žica še rdeča, kar pomeni, da j# ogrevalnik tik pred prihodom »radovednežev« še grel. Na zahtevo, da jima izroči žico s stikalom, se je ženska opravičila, da je nima. Uslužbencema je bilo sicer maio mar, ker sta biia prepričana, da bosta vseeno prišla do dokazov, ki st8 jih iskala. In te sta našla v sosedni sobi, kjer je bil cel kup žic z raznimi stikali, ki jih je skušala ženska skriti. Toda uslužbenca sta ji to preprečila in s tem ugotovila, na kakšen način je ženska rabila tok, ne da bi ga števec zabeleževal. Ker sta bila stanovanje in tudi števec na ime Mlachine-ga moža Stefana, so tudi njega zaslišali. To se je zgodilo že na sodišču, ker je Acegat zadevo prijavil sodnim organom zaradi tatvine 8395 kWh toka za kuhanje, likanje in podobno in 949 kWh za razsvetljavo. Mož se je opravičeval, da ni nikoli opazil ničesar sumljivega, še posebno, ker je bil zadnja tri leta in pol odsoten z doma. Tudi Mlachova je tajila krivdo, češ da je morda električni ogrevalnik, ki ga je kupila od nekega begunca, kriv, da števec ni zabeležil dejanske porabe toka, Ona je namreč mislila, da je ogrevalnik »ekonomi za tor«. S svojo «ekonomijo» pa je Mlachova spravila tudi moža pred sodnike. Čeprav se je mož opravičeval, da ne more odgovarjati za dejanja, ker ga ni doma, so sodniki spoznali oba za kriva tatvine toka in so ju pogojno in brez vpisa v kazenski list obsodili na 6 mesecev zapora in na 13.600 lir globe. » • • Ker je ugriznil v sredinec leve roke Marijo Kralj vd. Gu-štin iz Zgonika, se je 36-letni Ivan Milič iz iste vasi št, 5 znašel na zatožni klopi pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb. Zadeva je sicer stara, ker se je pripetila 7. februarja 1954. leta v gostilni Kralj v Zgoni- prej odboi, ki se bo z izjavami nekoliko usmerjal «v le- , » - vo», dejansko pa hodil po tla-1 ku. Zenska ni hotela postreči ti srednji poti, Miliču prvič, ker se ji je zdel pijan, in drugič, ker ji je bil že dva tedna dolžan preko 1500 lir. Zaradi tega je med njima nastal prepir in ženska se ga je hotela odkrižati s tem, da ga je spravila čez prag. Milič pa ji je tedaj zasadil svoje ostre zobe v sredinec. Spočetka je kazalo, da ne bo nič hudega, ker pa je kasneje dr. Starc ugotovil verjetne mišične poškodbe, se je o tem začela zanimati policija. Zadeva se je končala s prijavo sodišču in s procesom, ki se je začel včeraj. Po zasliševanju obtoženca, Kraljeve in nekaterih odjemalcev, ki so prisostvovali prizoru, so sodniki od. ložili razpravo na 14. maja, ko bo prišel pričat zdravnik dr. Niccolini. Sodnike namreč zanima, kakšna je poškodba, ki jo je Milič povzročil Kraljevi. Preds. Boschini, tož. Malte-se, zapisn. Urbani, Nesreče na delu Med delom v liidjede^ici Sv. Marka je 52-letnemu Nar-cisu Millu iz Ul. S. Sebčstia-no padla na nogo precej težka jeklena plošča. Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku, kjer pravijo, da se mu globoka rana zacelila v 8 ali v primeru mišičnih poškodb v 20 dneh. V popoldanskih urah pa je prišel v bolnišnico tudi 45-let-ni Mario Meton iz ezulskega taborišča na Opčinah, ki se je ranil v ladjedelnici Sv. Roka. Tudi njega so pridržali na I. kirurškem oddelku z isto prognozo. Edda Molignoni iz Ul. Kolo-nja pa se je opekla po očeh tako, da so jo morali iz previdnosti sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dneh na okulističnem oddelku. Molignonijeva se je opekla predvčerajšnjim popoldne v ambulanti otroške bolnišnice »Burlo Garofalo« v Istrski ulici. Dekle je razkuževalo pod ambulante in se je z rokami, ki so bile še mokre, dotaknilo očes. Neprijeten sprehod Večerni sprehod 40-letne Helene Milič iz Ul. del Toro se je končal precej slabo. Na sprehod je šla z nekim neznancem, a tega je zanimala bolj torbica kot ženska. Med pogovorom sta se oba odpravila po Ul. Romagna in tu se je neznanec izkazal: ženski je iznenada iztrgal torbico in zbežal. Iz nje j* pobral tri tisočaka, torbico pa je odvrgel in izginil v temo. Ženski ni preostalo drugega kot da zadevo prijavi policijskim organom. • „1 m iiititii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiititiiitiii 111 hihii 111111111111 m itn m miti minili „1111 Nevarna otroška igra in smrt moža iz Buzeta Nekaj minut pred 14. uro so morali nujno sprejeti na I. kirurški oddelek 9 let starega Pietra Miccolija iz Rojana Ver-nielis, ki je imel podplutbo na čelu ter udarce po glavi in obrazu. Zato so si zdravni-niiki tudi pridržali prognozo. Otrokov oče, ki ga je pripeljal s svojim avtom v bolnišnico, je izjavil, da se mu je pripetila nezgoda na dvorišču osnovne šole v Ul. Giaggioli. Otrok se je preveč približal gugalnici, s katero se je igralo neko dekletce. Iznenada je sedež gugalnice udaril otroka po glavi in ga podrl. Pred dnevi je prišel v Trst na obisk k svojim bratom 52-letni jugoslovanski državljan Miroslav Kranjčič doma iz Buzeta. Včeraj je šel v spremstvu z dvema sorodnicama o-koli 17,30 na obisk in mu je nenadoma postalo slabo ter se je mrtev zgrudil pred poslopjem št. 808 pri Spodnji Magdaleni. Sorodnici sta takoj poklicali na pomoč rešilni avto, karabinjerski podčastnik, ki je šel mimo, pa legalnega zdravnika dr. Nicolija. Nihče pa ni mogel več pomagati, ker je bila vsaka pomoč prepozna, saj je Kranjčiču že prenehalo biti srce. Zdravnik je mnenja, da je Kranjčiča zadela srčna kap. Nerodno je počepnila Marija Sancin por, Žerjal iz Boljunca št. 76 je včeraj zjutraj odšla v hlev, da bi pomolzla kravo, žal pa je tako nerodno počepnila, da sl je zlo- mila meniskus, Z zasebnim avtom so Žerjalovo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 30 dneh pridržali na ortopedskem -oddelku. Na istem oddelku so uro kasneje sprejeli tudi Giuseppino Ronzel vd. Fornasiero iz Ul. Scuole nuove, ki je imela precejšen udarec na nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ženska, ki se bo morala zdraviti 10 ali v najslabšem primeru 50 dni, je izjaviU, da je predvčerajšnjim zvečer nerodno padla v kuhinji. «»------- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3, prevladujoče) pomaranče, SREDA, 29. aprila 1959 RADIO TRST A 7.30 Lahka glasba In beležke; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vse povsod; 12,10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Carlo Pacchiori; 13.30 Lah. ae melodije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Chopin: Koncert št, 1 v e-molu, opus 11 za klavir in orkester; 18.45 Neapeljska fantazija; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 «AJenka», veseloigra v treh de. janjih, nato orkester Franck Chaksflelri; 22.30 Slavni violinisti; 23.00 Piero Umiliani In njegovi solisti; 23.30 Nočni ples. TRST 11.00 Oddaja za šole; 12.10 Tret. ja stran; 17.30 »Mesečnica«, 2. dejanje; 18.30 Igra orkester Mal-goni; 23.15 Igra orkester Olivieri II. PROGRAM 14.00 «Qn, ona in drugi«; 16,00 Tretja stran. KOPER Poročila v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. Poročila v slov.: 7 30. 13.30 15.00 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 in 6.40 Jutranja glasba; 7.00 - 7.15 Prenos RL; 7.1? in 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.05 Prenos RL; 12.50 Goerna glasba; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Okno svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Moški pevski zbor iz Podnanosa p. v. Ivana Jelerčiča; 15.40-16.00 Prenos RL; 16.15 Oddaja za otroke; 16.45 Ritmi in popevke; 17.30 Igra godba LM iz Ljubljane 18.00 Naša žena; 19.00 Poje Harry Belafonte; 19.30-22.15 Prenos RL 22.15 »Australian jazz quintet» 22.40 »Pomlad« in »Poletje«, dva koncerta A Vivaldija. SLOVENIJA 327.1 m. 292.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8 00 10.00, 13X9. 15.00. 1700, 19.30 22 00. 22.55 6.40-6.45 Naš jedilnik; 8.05 Iz filmov in glasbenih revij; 8.30 Dva prizora iz I. dejanja opere Lucia Lammermoorska; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Domače polke in valčki; 9.40 Pet iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES «rdeče« 94 165 135 »svetle« . . . v , h 36 106 94 limone W 71 100 »4 jabolka-«abbondanza» I, 47 53 47 »abbondariza« II. 24 41 32 «delizia» I 100 129 118 »delizia« II. . . . . 42 83 59 »imperatori« I. . , 41 65 50 beluše 190 370 250 artičoke (1) . . . . 10 21 15 čebula . . . . , . . » 24 65 36 koromač . . . i , • 24 5« 47 razna solata . . . • 38 225 113 nova solata , . . 180 380 250 krompir . . . . # 28 71 31 nov krompir . . . , 71 94 83 grah i , 71 165 100 istrski grah . . . . 200 260 240 zeleni radič . . . 25 300 130 špinača . . . . 31 80 60 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28, aprila 1959 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so 4 osebe, poroke pa ni bilo nobene. UMiRLI SO: 71-letna Josipina Starc vd. Daneu, 82-letna Rosalia Rener vd. Debravec, 86-letna Er-menegilda Benporath vd. Vidali, 78-letna Annunziata Pincln vd. Franceschi. Adamič: Vesda pes«h. tiček za mlade Dubit«)* ^ 10.10 Popevke se V***!%. kdiv r.rlii A moHpllS 10.10 Popevke se K0,v VVolfgang Amadeus M« # ,, -»-a filavr« in orkester cert za flavto in1 ^ * iv G-duru; 11.00 Peta: £i,ny Dougl*5" havnim orkestrom Jon« rf0 p .15 Skladbe » violin«. "'rje U m; niclcj, ZitAJO s , . jfl |Q4 ''It Sonček moj (za z**?asveti; 12.15 Kmetijski nfle v rit«11 Venček narodnih; zat» cha-eha-oha; .13.30 H pjl rias s svojim ort«®1 ^,l Vokalni kvintet _ poje . « ( IldO i »VVjii** - Vokalni kvintet 1W* l4_og Oj priredbi Cirila KlaVirJJ - • šolarje; H-3?.iLne da ja za šolarje; i*- arodn« * skladbe na Movenske (D# tive; 15.40 I* dje Jovanovič); l6-01- ^ željah; 17.10 18.OO Kjjj 17.30 Bosenske pe®11-turna kronika; 1«£>. ^ instrumentalni ansan^j tir lahek spored; 18.35». 0 m-onika; 18.45 Ra?.?. 20OO narodnih vprašanjih, 5^ op Foerster: Gorenjski ]eS(1. ra v 3 dejanjih; 229« » ^ ‘aiH 22.45 Fran Ugfrrtjj za godala, 23.10 p »,-augno, v.m Frate in Domenicojv viol®*?? J. B. Breval: Sonata £^ P in klavir; Camargo dalni kvartet st. * televizija i7,5o» 14.00 Oddaja za porog daja za otr0k'’.ni film Hi Arcobaieno 15.30 Bryim«-J, Woodward, Vui nemascope v ***$&£ Supercinema 16-00 1970». Mladini Pf P° is«, Filodrammatico 1 pjca, 0. ilodrammatico ‘ pjca, in tatovi«, Tina y, gnazi. Nov./m ^UbO«i $3' Grattaciclo 16.0° R narji», M- Arena, • -j, S. Koscina- i0fV) 22.°°, & Crištallo 16.00, 19%'*, J. 5 ka dežela«, G- (;l mons, Technicoior. plp Capitoi 16.00' poklicu«, R- li» na, P. De Fi»PP° pl prepovedane ((Dinast^t' Astra Roiano 16.0« g. troleja«, D. Boga*1 p Technicolor „7er,ske Alabarda 16.00 « pisc»l ke», J. Sassard mi, J Prepovedano m ^ n*^ Aldebaran 16.00 ^ no«, E. Presley. ^ i nicolor. „Mi) . Ariston 16.00 piliftl1 zločinci«, Toth, Aurora 16.’00, 19$ \ dežela«, G. PecK' Technicolor Garibaldi 16.00 << preP5 Ekberg, P. Carey-mladini. moda ^ Ideale 16.00 R. OJ1*dejanje Impero 16.00 «NeV*$ Košema, F- » - -~ --oo « acca Marco 16.0° t Aia®* ir« Moderno "le.MkPr^^liii^ doderno 16.uu Tern-Angeli, : Marrn Ib W jardotc.-i lf iviarcu 1 bogatega str^vr«^ Savona 16.00 * -jp. Charlton Hesl® ■^0lr:ai' Viale 16.00 «K',k,ayo. Walker m V. Vittorio Veneto gaja«, B. Ba |3dinl Prepovedano m let ,5 30 «MU Belvedere 15.3“ Newman. Marconi ramie«, J Massimo vam«, V. vam«, V Novo cine l6-®0 .Je^vm3^D^l|K,, roman«, Paul N* pe5P° Odeon 16.00 «C(rtrl m Schneider. M\e ^ Radio 16.00 «ZadhJ KINO V Verd! »Štiri žonfiR' Simmons. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu Davanzo, U). L. Bemlnl 4; Giustl, Furlanska cesta 7; Mlllo, Ul Buonarottl tl; MIzzan, Beneški trg 2: Tamaro-Nerl. Ul. Dante 7- Harabaglla, Barkovlje, in Nicoli, Skedenj, imata vedno nočno službo. Vljudno ste , i soboto 2. ^uie «• •« t dvorano *.oS.“ pepe-^ man v Velik' >• 20 30 uri kjer kvintV* bratov A j nel* ,ePfi|if ter bosta «.pmn» f pesnu v ott rodne pesnu ^ore9 f lič in Fr* hedCjfr Vstopnice j* „fee'0 jim je vojno zavleči Pte; k*k mesec. Toda te dni Sit' -3 so oklopne enote Bt.r' armade že obkoljevale •mm jn 'Wljev 83 Z 21-°00 t0P°Vi k“«strofl 'ale, tako da je bila Ittia "J*a nac'zma že zapeča- Kot vedno, ko se začeta **arlta potapljati, so se tijj nekat«ri Hitlerjevi naj-Kfd ^slavci skušali rešiti. !!(!' eia' je bil celo sam Hi-namestnik Hermann ti bij1*8' H* Pa v onib dneh ,v ^‘^erjevem bunkerju V r*nu’ pad Pa nekje na grškem. In ko je končno nacizem na tleh, Priti v stik z Zaho- 4, _ bide 1 j . ki.,’.a lp nacizem na tleh vTlp ^hod * mu Ponudil mir. (jul1, zavezniki so ponudbo P to* ker 3e bda že smešili 8 0 Pa ni-tega predloga tojb p ^ ®tjfcr, ki je enoti Utri:? zagrizenih SS-ovcev »it Paj Goeriaga aretira- tisjl asmrte Sam je tudi na-*°dbo>n podpisal smrtno obhod- ?®'0Vcem pa ni uspelo it j ! iz sovjetskega obroča Vt!enrtna obsodba ni bila izlili^.9' nekem čudnem na-jtjj. u ie do tega dokumenta Goe^ ^°«ringova žena Emmy ki* tn.^ ki je že 1947. leta vložki .’ da se njen mož, ve-titg °dinec Hermann Goe-^ Proglas; za — žrtev na- . »o s- ... b ? ‘di podobno pravljici fiji „. .ar je v Zahodni Nem-titg0v°2n° tudi to. Gospe Goe-Čast n' Verietno ni toliko mar *Jč pJeQega pokojnega moža, 1). j)9 vmes nekaj druge-jPa vložila tozbo> ie bj(i9 ruSje. Ce obvelja ob-5o»rjn P^nega moža, izgubi tatoj.a gospa vse moževo toijv en^e- ki ga je nemška to se9 2a^asno zaplenila. Ce tjjj ^ razsodba o denacifika *k p- e^avi, ima pravico do Cfve zapuščine. In tega 'f iftkro’ 80^ i® znano, da si tojtai,;]81 nemškega letalstva , Ja ■ v®tokansko bogastvo, ^ihii p6 daropal doma in v Staji, redvsem gre za velike Sb- - wklade ...................... > dal ki jih je prinesti iz Fran- , atoje jn 0(j drugod ® «!rv '»» k *di Ki “‘V« !»» ‘ai smešno, da more tat) ,faga vojnega zločinca 'ojega 0zbo za rehabilitacijo ^ Sta ?°ko5nega moža, se to Ntn. sn° le nam in vsem Mislečim ljudem. Nem-kot Ca Pa jemljejo to zasekaj povsem resne-Oelo preveč resno, odvetniški kolegij, , je trnajela Emmy Goering pltieg. ral debelo knjigo do-b 1rihg ]materiala. da je bil *• Ok e ub°ga žrtev naciz-,'tošhp raibba, ki torej brani l kakik aVo- Pa ie zbrala ktotidok- 60 ^Pkanih strani ^toreiJlaznega materiala, v JJttli „ nič drugega, kot “hjec7dvi in položaji, ki ’ ^itl»f°er'nK imel, ko je bil 0e _ Jev namestnik. c »S6 v sp°mii'u nek°- to b zajei„Vemo’ da 3e Goe' 1 avar I annerižka vojska k tobernK m’ da je bil nato a1" Sodji-frgu pred zavezni-Kttolo t ein obsojen na smrt ti- ta j nekaterimi vojnimi ■h 5, ^aznf Pa pred izvršit" ^če' napravii samomor, 'd z? 2 tej čudno zanimi- K '‘‘Ste i . Hio’ki b° te dni raz- ^il Zahodno Nemčijo ti* za zadevi, se prav gotovo ne bo veliko ukvarjalo z zgodovino nacizma in zlom, ki ga je Hitlerjeva druščina storila nemškemu ljudstvu in človeštvu nasploh. Odvetnikom gospe Emmy Goering bo verjetno lahko zagovarjati svojo tezo, kajti nemška ustava sama ne zahteva nobene kazni proti nacistom, niti ne zahteva konfiskacije premoženja bivših vojnih zločincev, pač pa omogoča vsem vojnim žrtvam — pa naj gre za bivše naciste ali antinaciste — vrnitev škode za pretrpljeno škodo ali zlo. Prej omenjena začasna konfiskacija, v zvezi z denacifi-kacljo, temelji le na posebnem zakonu, ki bo v kratkem prenehal veljati, Zato se gospe Goering mudi in skuša svojo tožbo čimprej spraviti pred sodišče. In kdor pozna razmere v Zahodni Nemčiji, bi ne bil prav nič presenečen, če bi ji sodišče dalo prav in ji vrnilo milijonsko vrednost dediščine njenega bivšega moža — nacističnega zločinca Hermanna Goeringa. Je to sploh mogoče? In še kako! Pred kratkim sta v nekem nemškem dnevniku dva bivša SS-ovca objavila pismo, v ka" terem beremo sledeče: «Kako le, da nama dvema še ni uspelo doseči rehabilitacije in s tem popolne enakopravnosti v vojaških in civilnih pravicah in v svojih nekdanjih službah? Sva bila morda edina nacista vse Nemčije?« To vprašanje dveh bivših nacistov, ki jima ni uspelo ((prodreti«, nam odgovarja na prejšnje vprašanje. Kdor je v času vojne poznal naciste, je pričakoval, da bodo zavezniki z nacizmom in nacisti pošteno obračunali. Tako je bilo med zavezniki tudi dogovorjeno. Zgodilo se-, pa ni tako. Prva leta po vojni je marsikateri Nemec celo obžaloval, da ni bil nacist. Francozi in Angleži so bili proti nacistom kolikor toliko ostri, znašali pa so se bolj nad navadnimi SS-ovci, velike ribe pa so jim uhajale iz mreže. Američani pa so nekaj največjih rib polovili, jih postavili pred skupno zavezniško sodišče, sicer pa polovili veliko SS-ovcev in nacistov nižjega ranga, ki jim ni uspelo priti do potvorjenih dokumentov, in jih strpali v taborišča. Ti nacisti so morali čistiti ruševine, zato pa so dobivali zelo obilno hrano in obleko, tako da so jim ostali Nemci, ki so se pulili za en krompir ali skorjo kruha, zavidali. Nato so zahodni zavezniki leta 1949 vso denacifika-cijo prepustili nemškim oblastem in te so zaradi zunanjega videza nekaj vidnejših zločincev kaznovale, ostali nacisti in tudi nekateri vojni zločinci so ostali nekaznovani. Dane« pa imamo samo pri nemških sodiščih na stotine bivših sodnikov nacističnih sodišč in v sgmih ministrstvih veliko viso. kih funkcionarjev — bivših ‘nacističnih veljakov. In to, kar velja za javne službe, velja tudi za nemško gospodarstvo. V času vojne se je veliko govorilo o dekarteli-zaciji in o uničenju nemške težke industrije. Francozi in Angleži so takoj po vojni te sklepe, ki so bili med vojno med zavezniki sprejeti, skušali uveljaviti in spoštovati. Američanom pa to ni bilo pogodu in nemški kralj jekla Alfred Krupp na primer je da- nes močnejši kot pred vojno, nemška industrija nasploh pa je danes še bolj skoncentrirana v ozkem krogu ljudi, kot v dobi nacizma. Krupp je bil sicer obsojen kot Hitlerjev sodelavec, danes pa je odlikovan s popolno svobodo na gospodarskem področju in v svojem neposrednem in posrednem političnem vplivu. Kar velja za Kruppa, velja tudi za mnoge druge industrijce. Vzrok temu je tudi velik delež ameriškega kapitala v nemškem gospodarstvu. Kjer gre za bu-siness pa so Američani zelo velikodušni, kot so z njimi vred velikodušni tudi bonnski krogi, ki jim vse to navaja vodo na njihov mlin. In potem naj bi se še kdo čudil, da žena bivšega vojnega zločinca Hermanna Goeringa terja odškodnino in zadoščenje? Novi ameriški minister za zunanje zadeve Herter Je prispel v Pariz, kamor je prišel za določitev skupnega nastopa Zahoda proti Sovjetom. Organizacija slovenskih tabornikov in ljudje okoli «Katoliškega glasa» V postnem času se je pričela proti taborniški organizaciji ostra ofenziva, v katero se je vključil del duhovščine in tednik »Katoliški glas«. Znane so obrekovalne trditve kateheta Prešerna, katoliško glasilo pa je 2. aprila t. 1. objavilo celo uvodnik ((Katoliški starši, pozor!«, ki je ves naperjen proti organizaciji slovenskih tabornikov na Tržaškem; dva tedna nato pa je sledil drugi uvodnik ’ ((Verska in versko brezbrižna vzgoja«, ki jemlje zopet za tarčo tabornike in Dijaški dom. Ni naš namen, polemizirati s »Katoliškim glasom«. Za to imamo več razlogov: 1. Članki, ki jih pišejo v svoj list, so namenjeni tistim ljudem, ki slepo ubogajo svoje ((pastirje« in torej zaradi «greha» ne vzamejo v roke ((Primorskega dnevnika«. Za te ne velja stari pregovor, da je treba poslušati oba zvona — da se resnica prav spozna. Ti bodo vedno verjeli pisanju svojega lista, pa naj bi bilo še tako skregano z resnico. 2. Skupina ljudi, ki se zaganja v taborniško organizacijo, manifestira silno skrajnost. Zato monopolizirajo zase moralo in vzgojo; po njihovem ni razen krščanske morale nobene druge morale in če ni vzgoja krščanska, sploh vzgoja ni. Da ni s takimi skrajneži možna nobena razprava, je povsem jasno 3. Tretji razlog je moralne narave. V 11. številki ((Katoliškega glasa« (z dne 12. marca t. 1.) je bil objavljen članek z lepim naslovom «Za resnico', ubnost in spoštlji- podpisane od staršev. Debela vost». avajamo le par citatov, ki pa so za članek bistveni. »Katoliški glas« napoveduje «.. . odločen boj vsaki laži v velikem in malem, v osebnem in javnem življenju, pri vzgoji in v poklicnem delu«. Na drugem mestu pravi: «Dobro ime in čast nam morata biti večji vrednoti kakor denar ali trenutni življenjski uspeh. Prav tako moramo tudi druge ljudi vrednotiti pod tem vidikom». (Podčrtal pisec.) b) jasna, dosledna in brezpogojna vzgoja čuta za čast in dobro ime bližnjega v skrbni odgovornosti, da bi v tem oziru res nikomur ne škodovali (podčrtal pisec). Tri tedne kasneje so uredniki »Katoliškega glasa« »pozabili« na nauke iz zgoraj citiranega članka in ravnali v popolnem nasprotju s tem, kar so učili. Ali ima, potem, smisel polemizirati s takimi ljudmi? Sicer pa naj sodijo o pravilnosti našega stališča vsi tisti, ki si še niso pustili zaslepiti svoje razsodnosti in resnicoljubnosti z ozkim, sovražnim fanatizmom. Ze intonacija pisanja »Katoliškega glasa« je skrajno žolčna. Po njegovem se taborniška organizacija vsiljuje med slovensko mladino. IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllltlllllllllllllllllllllllllllullllllllllllllllllllllllllfllllllilllllllllllllHIIIIItlllltlllllllllMIlHIlimilllllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIOHIimiUIIIIMUlMdlIHnMIIIIIHIItlininHHIIIIIIIIIIIIII KAKO JE V WASHINGTONU POGINILO KAKIH 10 OPIC So ali niso odkrili «žarke smrti>? Neresnost neke ameriške poročevalske agencije, ki je vrgla v svet vest o «žarku smrti» - V primeru 10 opic gre po vsej verjetnosti za pojav «resonance» Neka ameriška agencija v Washingtonu je preteklo soboto vrgla v svet senzacionalno vest, ki jo moremo povzeti z naslednjimi besedami: »Nekateri ameriški znanstveniki so ponovno privlekli na dan «žarek smrti«, ki ga je pred okrog 25 leti uresničil Guglielmo Marconi in upajo, da ga bodo mogli uporabiti v obrambne nameje. Hkrati pripominja, da naj bi, v bližini Rima, Marconi uspel tudi ustaviti, v širokem akcijskem radiu-su, avtomobilske motorje v pogonu z neko posebno ra-diooddajno napravo«. K temu pa je treba ta- koj dodati, da je gornja a-meriška agencija slabo obveščena. Predvsem pozablja na kategorični demanti, ki ga je Marconi sam poslal časopisu «Ne\v York He-raild« in ki ga je ta časopis objavil 25. junija 1935. V tem demantiju Marconi izjavlja, da je povsem neresnična vest o eksperimentih, s katerimi naj bi skušali ustaviti avtomobilske motorje v pogonu. Taki eksperimenti se niso nikoli vršili. Resnica je povsem drugačna. O tem, kar se je takrat dejansko dogajalo, najdemo podatke v neki publi- kaciji iz lanskega leta, ki jo je izdal Državni svet za raziskovanja («Bibliografia marconiana« inženirja Gio-vannija di Behedetto), in kjer čitamo na 37. strani: «Maj 1935. — V prisotnosti predsednika vlade je G. Marconi izvršil poskuse zaznavanja na razdaljo, s čimer je anticipiral v zmanjšanem obsegu rezultate radarskega zaznavanja«. Danes je resnični namen onih slovitih poskusov znan vsemu znanstvenemu svetu. Spričo tega je skoro neverjetno, da se še danes ponavljajo podobne izmišljotine, kajti elektromagnetni rf-i-■ 'ff p. •Vi-,". Na cesti proti Ascoli Satriano se Je 25. t. m. tovorni avtomobil, Jci je vozil kakih 30 božjepotnikov, ki so obiskali svetišče Kronane matere božje, zaletel v velik tovornjak. Posledice: 7 mrtvih in 42 ranjenih. Na sliki razbiti tovornjak božjepotnikov. l Tujki v nosu, dihalih in požiralniku V^onn, Iflv fcogip * se ho zdelo na b. v*iišic«f odveč govoriti v ^1 y ho.”1 kotičku o tuj- Itf 1,1 v ’ ,8orn)>h delih di- to *.Po^‘ra'niku, saj ne " ‘etn •sni Za heko množič-4 n-ii® n't' ne za vsak-pri ‘ere- Kljub temu, za posamezne ( * ttjft * vpndarle potreb-V^kod-^totoaj povedati, kaj-llki Jš B Vne zdravniške iz-IhJ^eo 4urno kažejo, da se zlasti 4,e pri t ’O)0 4 *• re nezgode se ko odraslim kot andar so pri otro-totjtoi, (j S°ste, zato bo naš sta .Prvenstveno opo-. tatn0r?,e' kako je v ta-V pr„rih treba ravnati, tok Vjjj, met, ki Iphko po *l| ' gri0 0st' Pride v nos, il ViP^irsjL,,Kbllsnec, sapnik ftto ' deluje v dolo-( 0?h kot tu3<* v na- ganih. To pomeni, ^ j * z« toatftnejo hude po-to. erganizem, spočet- to ,.n Orjf b0ZneJp p« *b!o»- "Uih h gr® tu n“Vi,d-e kosti, ki jih po- goltnemo obenam z jedjo, za prevelike grižljaje mesa, ki sicer gredo skozi goltanec, a zastanejo v požiralniku ali pa za dele zobnih protez in krone, ki niso dobro pritrjene ali so sicer nepravilno narejene. Ni ravno redek primer, ko pride v zdravnikovo ordinacijo bolnik, ki je ponoči v spanju aspiriral razmajano krono, ki se je snela. Odrasel bolnik navadno ve, da mu je nekaj zastalo v gornjih delih dihal ali požiralniku. Na tistem mestu občutijo bolečine, če je pa tujek zastal v goltancu ali sapniku, dobijo hud napad kašlja, ki se polagoma spremeni v krč. Tak bolnik tudi težko diha. Pri odraslem človeku se redkokdaj zgodi, da tujek zastane v nosu, toda pri otrocih se kaj takega pripeti zelo pogosto. Več ali manj močno gn(> jenje v nosu otroka pripravi starše do tega, da privedejo otroka k zdravniku, ki po natančni preiskavi ugotovi, da tednov. Otrok navadno iz strahu pred kaznijo nikomur ne pove, da si je nekaj vtaknil v nos, šele ko se vname nosna sluznica in se začne cediti iz nosa gnoj, zapazi o-trokova okolica, da nekaj ni v redu in išče zdravnikovega nasveta. Zdravnik navadno po. tegne iz nosa kak gumb, fižol, koruzno zrno ali kaj podobnega. Otroci radi dajejo v usta majhne igrače ali pa kovan denar. Tak predmet prav lahko zdrkne globlje in nesreča je tu. Ce tak tujek zdrkne v požiralnik, še ni tako hudo, situacija postane kri. tična, če se tujek aspirira («vdihne»). Tedaj pride, kot smo že povedali, do močnega kašljanja in davljenja: otrok pomodri in se onesvesti. Ce je tujek tako majhen (koruzno zrno, fižol), da gre lahko skozi goltanec in sapnik, tedaj bo tujek zastal v desnem ali levem bronhu in vsa zadeva se ne bo zdela tako tragična, se pravi, da bolnik ni gre za tujek v nosu, kjer se I ma več težav, ker lahko di-nahaja že nekaj dni ali celo J ha, To pa ne pomeni, da je stvar rešena: tujek bo delal težave čez nekaj dni. Ce bolnik ali pa otrokova okolica temu ne pripisujeta dovolj pažnje, pride lahko do gnojenja in infekcije, kar utegne biti nevarno za življenje, Ce tujek zastane v požiralniku, je razumljivo, da je prehod za hrano moten ali pa povsem onemogočen. Ce zastane večji grižljaj, takrat ne more v želodec. Ce zastane tujek ploščate oblike, lahko bolnik u-živa le tekočine, toda tudi ta navadno zaradi nastalih krčev ne pride skozi požiralnik. V takem primeru utegne priti do zelo resnih zapetljajev Ze prej smo opisali posledice zastoja tujka v nosu in požiralniku, zdaj pa preidemo na posledice na ostalih mestih. Ce je tujek dejansko zastal v požiralniku, vodi to do vnetja sluznice, ki tako nabrekne, da še bolj zoži že sicer ozek prostor, kar ima za posledico, da ima bolnik silne težave pri dihanju in mu preti zadušenje. Isto velja za sapnik .Ce se tujek zadrži v požiralniku nekoliko dni, se na kraju, kjer tujek leži, vname sluznica. Zgodi se, da stena razpade ter da pride do infekcije osrčnika, kar je smrt. no nevarno. Nastane vprašanje, če lahko takim bolnikom pomagamo. Ce se tak bolnik takoj napoti v bolnišnico, bo pomoč najbolj uspešna in bolnik bo rešen. Hiter poseg privede do odstranitve tujka brez vsakršnih posledic. Včasih se dogodi, da prispe tujek, če je krč popustil, sam v želodec, vendar s tem ne smemo računati in bolnika prepustiti naključju, kajti s tem smo izgubili najuspešnejši čas za intervencijo. Pri tujkih v goltancu in sapniku s tem sploh ne smemo računati, kajti če tu pride tujek globlje, lahko piide le v bronhe ali pa v pljuča. Iz navedenega sledi, da so tujki v nosu, grlu, sapniku in požiralniku resna zadeva in da je v teh primerih potreben čim hitrejši zdravniški poseg Dr. S. B. valovi niso nikoli zaustavili niti avtomobilov niti tankov niti letal. Kar zadeva izmišljotino o »žarkih smrti«, pa je prav tako brez vsakršne podlage, vsaj kar zadeva Marconija. Govori se o ultrakratkih valovih, ki naj bi leta 1935 »tajinstveno« ubili živali, m to na razdalji sto in sto kilometrov. Kot je znano, se taki valovi širijo v ravni črti. Spričo tega je povsem nemogoče, da bi mogli zadeti živali na tako veliko razdaljo, ker je zemeljska površina upognjena. Ze to preprosto dejstvo nam pove, kakšno vrednost ima vest ameriške agencije o poskusih, ki naj bi jih bil Marconi izvršil pred 25 leti. Omenjena ameriška agencija dodaja, da italijanska vlada takrat ni razpolagala z zadostnimi sredstvi, da bi finansirala poskuse, ki jih je začel Marconi. Sedaj pa da je državni zdravstveni zavod v Washingtonu izvršil nova proučevanja in dosegel naslednje rezultate: Kakih deset opic je poginilo v nekaj minutah, ko so nanje poslali valove, ki jih je oddajal neki »posebni ladiooddajni aparat«, ki so ga postavili v neposredno bližino opic. Glede tega bi morali postaviti vrsto vprašanj; toda že sam direktor nevrološkega zavoda dr. Pearce Bai-ley izjavlja, da znanstveniki ne vedo, kakšen je točen pomen eksperimenta in dodaja, da bi ti rezultati mogli služiti za izdelavo varnostnih in zaščitnih naprav proti podaljšanemu vplivu radijskih in radarskih valov. Pri tem pa dr. Bai-ley poudarja, da radarski in radijski valovi, ki jih splošno uporabljajo, nikakor niso nevarni. Bistvo teh poskusov naj bi bilo v »posebni frekvenci« valov, ki so jih uporabili proti omenjenim opicam. Kakor vidimo so dosedanji podatki o tem poskusu precej nejasni in protislovni. Predvsem ne vidimo, kakšna zveza obstaja med usodo omenjenih opic in vojaško obrambo. Ce gre dejansko za neko odkritje na tem področju, ne razumemo, zakaj ni bilo objavljeno neko redno in jasno znanstveno poročilo, kot je to običaj; po drugi plati pa, če gre pri tem za vojaško tajnost, zakaj so to vest sploh vrgli v svet? Po vsej verjetnosti gre pri omenjenem poskusu, ki je povzročil smrt desetih cpic, za znani pojav »resonance«. Znano je namreč, na primer, da zvon začne vibrirati, če se v njegovi bližini pojavijo tresljaji iste frekvence, kakršno imajo tresljaji, ki jih more povzročiti zvon sam. Nevropsihič-ne motnje, ki so jih opazili pri opicah, kakor tudi smrt, ki je nastopila kasneje, bi mogli pojasniti s to hipotezo. Valovi, ki so jih uporabili pri omenjenih eksperimentih, so imeli zelo visoko frekvenco. Pri navadnih frekvencah se take stvari ne morejo dogoditi — je dejal dr, Bailey; toda če uporab- ljamo posebne frekvence in če držimo glavo v nekem določenem kritičnem položaju se nekaj podobnega more dogoditi. S tem je direktor nevrološkega zavoda nakazal možno pot, po kateri bi mogli pojasniti, kako bi 388 megaciklov, ki so ubili omenjene opice, moglo ubiti tudi radiooperater-je ali pilote v zraku. Kajti omenjeno frekvenco uporabljajo pri radijskih zvezah med letali v vidljivi razdalji. Tako frekvenco uporabljajo tudi pri nekaterih primerih specializirane televizije in v posebnih radarskih napravah. Normalne radijske zveze pa se vrše na frekvencah od 0,6 do 1,5 megacikla. Radijski sistemi in normalna televizija se poslužujejo frekvence okrog 100 megaciklov, medtem ko mnoge radarske naprave funkcionirajo z nekaj tisoči megaciklov. Dr. Bailev je pojasnil, da smrt omenjenih opic nima nobene zveze s toplotnim učinkom radijskih valov, u-činek, ki se je pri določenih valovnih dolžinah izkazal za škodljivega. S tega vidika se je ugotovilo, da more radar biti škodljiv. Dejstvo pa je, da taborniška organizacija ne sprejme v svo- je vrste niti enega mladinca izpod 18 let brez pristopnice laž je trditev, da taborniki govorijo, da so skavti zato, da premotijo verne starše in verne dijake. Gospodje pri Katoliškem glasu vedo, da to ni res, kakor tudi vedo in priznavajo, da je taborništvo organizacija, ki ima podobne delovne metode in tehniko, kakop skavti in slične organizacije, ki pod najrazličnejšimi imeni delujejo po vsem svetu. Slovenski taborniki na Tržaškem niso nikdar in nikjer trdili, da so pravi skavti in se tudi niso je nikoli ponujali nekemu »vrhovnemu skavtskemu vodstvu v Londonu«, Zato je trditev, da so ((taborniki že dostikrat poskusili, da bi jih to vodstvo priznalo, pa jih je do sedaj vedno odklanjalo«, čisto navadna laž. Dejstvo je namreč, da ni skavtizem niti edina, niti prva mladinska vzgojna organizacija, ki razvija svoje delo s tem, da vodi mladino v prosto naravo. Se pred Baden-Powelom je v Ameriki 1. 1902 ustanovil prvo organizacijo pisatelj in prirodoslovec JSrnest Thomson Seton. Baden-Powel je povzel svojo organizacijo po Setonu, a ker se ni povsem strinjal z njegovimi vzgojnimi načeli, je pričel ubirati drugo smer, ki je privedla do ustanovitve skav-tizma. Slovenski taborniki na Tržaškem niso skavti; ker pa so poborniki prijateljstva med mladino vsega sveta, priznavajo tudi skavtizem in vse druge podobne organizacije in ponudijo svojo roko vsakomur, ki je pripravljen pristati na medsebojno spoštovanje. Svoboda verskega in ideološkega prepričanja je že tako splošno načelo, ki ni izraženo le v deklaraciji o (•love-ških pravicah, ki so jo sprejeli vsi narodi združeni v OZN, temveč je našlo svojo potrditev tudi v ustavah_.mo-oernihi držav, med drugim tu-.di v...ustavi italijanske republike. Nasprotniki tabornikov vihtijo kot eno svojih glavnih orožij dejstvo, da je taborniška organizacija mešana, t.j. da so v isti organizaciji fantje in dekleta. ((Katoliški glas« avtoritativno zatrjuje «kako je to proti osnovnim pravilom uspešne vzgoje, to lahko vsakdo razume«. Kje je doslednost... Za te gospode o tem ni diskusije. Vendarle je vprašanje koedukacije resno vprašanje vzgojeslovja sploh, ki se z avtoritativnim stavkom ne da odpraviti. Ne zanikamo, da obstajajo tudi ugovori, ki jih mora resen pedagog upoštevati, vendar je danes gotovo večina pedagoškega sveta za koedukacijo. Nimamo namena v tem članku obširneje obravnavati to vprašanje, le na svetohlinsko zgražanje »Katoliškega glasa« naj še opozorimo; »Ne samo, da imajo skupne sestanke (taborniki namreč), ampak tudi skupne i-gre, izlete, taborjenja«. Pri tem pa gospodje pozabljajo, da se večina mladine (ki ni nikjer organizirana) nekontrolirano skupno zabava in da si tudi mladi katoliški skavti iščejo izven organizacije, torej nekontrolirano družbo svojih sovritnic. Ce bi hoteli biti gospodje dosledni, bi morali nastopiti tudi proti mešanim razredom na srednjih šolah in proglasiti za pohujš-ljiv prav tako šolski izlet dijakov in dijakinj, kakor jim je pohujšanje izlet tabornikov HOROSKOP ___ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Ne zaupajte nekemu tekmecu, ampak nikar se ga ne bojte. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Neki nepričakovan obisk vam bo prekrižal račune, toda tega ne boste pokazali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Nemir vas bo zapustil, brž ko se boste zaupali prijatelju. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Z lahkoto boste uganili grajo, ki si vam je ne upajo povedati v brk. LEV (od 23. 7. do 22 8.): V svojem delu boste naleteli na pomoč in izvršili ga boste prej kot ste predvidevali. DEVICA (od 28. 8. do 22. kot mislite. 9.); Na vidiku so manjie nevšečnosti, toda kmalu bo»te vzpostavili ravnotežje. TEHTNICA (od 23. 9. de redno ugoden za pogajanja, ker se bodo uspešno zaključila. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.); Ne odklanjajte nasvetov, ko sami vidite, da so koristni. STRELEC (od 23. 11. do 20 12.); Ne spuščajte se v zlonamerne kritike, ki se utegnejo obrniti proti vam. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.); Ne bodite preveč nepopustljivi in pokažite več razumevanja VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.); Lahko zaupate nekemu prijatelju, ki vam je bolj zvest 23. 10); Današnji dan je iz- HIBI tod 20. 2. do 20. 3.): Navezali bpste dobre odnose z nekaterimi daljnimi sorod-•tiki, tri vaš bodo rešili mnogih skrbi. BREZ BESED in tabornic. Kajti razlike med obema izletoma ni nobena: pri obeh izletih so izletniki mladi ljudje in tudi pri tabornikih večinoma dijaki; pri obeh izletih so tudi starejši, odgo-vorni pedagogi. Potem bi morali gospodje zaradi doslednosti nastopiti proti vsem cam-pingom in proti vsem mladinskim hotelom, ki jih je tudi v Jtaliji prav lepo število, tipamo si celo trditi, da je težja in manj uspešna kontrola v teh ustanovah, kot na taborniških taborjenjih. Vse to vedo tudi gospodje pri ((Katoliškem glasu«. Toda njim je le za to, da oblatijo čast tabornikov. Zelo perfidno je napisano: »Naravno je, da mladi ljudje radi zahajajo v tako organizacijo, ker je tam marsikaj dovoljeno, kar je povsod drugod prepovedanot>. Vsekakor mojstrovina klevete! Preidimo še k glavnemu «o-rožju«, ki ga vihte proti tabornikom. To so očitki, da je taborništvo brezbožna in celo protiverska organizacija. Tu opletajo z najrazličnejšimi trditvami, ki si včasih celo nasprotujejo. Resnica iii ne propaganda Najprej trdijo, da taborniki »govorijo (zato, da premotijo verne starše in še verne dijake in dijakinje), da hodijo k maši«. Prav gotovo ni taka izjava nobena propagandna poteza taborniške organizacije, ki vedno povsod priznava, da ni verska organizacija in zato uradno ne sodeluje na nobeni verski manifestaciji. Ce pa so taborniki na neupravičen očitek, da ne hodijo k maši, pojasnili komu, da jim je opravljanje verskih dolžnosti omogočeno in svobodno in so navajali kot primer svojo udeležbo pri mašah ob taborjenju ob Belopeških jezerih, je to za vsakega poštenega človeka izzvano in povsem o-pravičeno ugotavljanje resnice in nič več. Da je bil pri tem uporabljen primer Belopeških jezer, je razumljivo: tamkaj letujejo in taborijo najrazličnejše skupine ljudi, ki so zelo blizu ((Katoliškemu glasu«, pa jim je mogoče vsak čas ugotoviti resnična dejstva. Zdi se. da gospodom pri ((Katoliškem glasu« ni nič kaj všeč, da so taborniki na taborjenju pri Belopeških jezerih hodili k maši; še manj bi jim bilo všeč, če bi hoteli ver. jeti, da so taborniki hodili k maši tudi na Otočcu ob Krki na Dolenjskem in to celo v kroju. Nekje pa so vendarle tudi gospodje ((Katoliškega glasa#' pogruntali pametno in resnično Pišejo: «Ce kdaj kak tabornik gre k maši, gre pač zato. ker .je veren . ..» Točno! In to je popolnoma prav, kajti če bi neverni hodili k maši, bi bilo to hinavsko in svetohlinsko. Hinavščine pri tabornikih pa res ne vzgajajo in zato voditelji «pustijo» vsakomur svobodo, da gre k maši, ne pa zaradi propagande. Sicer pa bi bila zelo šepava propaganda, če bi sc potem iz vernjh planov norčevali. Lahko je napisati pavšalno obtožbo »Znani so tnnopi primeri, kako .se iz vernih članov norčujejo . ..», tod« č* bi morali dokazati en sam primer, bi prišli v neizbežne škripce. Z dokazi na dan Toda kaj to njim: dejstva so postranska stvar; glavno je, da se «dokaže», da so taborniki komunistična protiverska in amoralna organizacija. Ta »ugotovitev« jim je bila potrebna, da so lahko poklicali na pomoč odlok po. krajinskega cerkvenega zbora v Benetkah leta 1951. »Katoliški glas« navaja odlok št. 252. Toda po tem odloku bi bilo treba šele ugotoviti določena dejstva, ki jih ((Katoliški glas« ne more kar enostavno sfa-briejrati. Gospodje pri »Katoliškem glasu« bi morali dokazati; 1. da je bila taborniška organizacija ustanovljena na po. budo komunistične partije, 2. da je taborniška organizacija pod vodstvom komunistične partije, 3. da ima taborniška organizacija namen, da dečke in deklice prepoji z načeli in nauki, ki diše po materializmu, 4. da taborniška organizacija napada krščansko moralo, 5. da taborniška organizacija napada vero. Ce bi. se gospodje pošteno lotili tega dela, b! bilo to vsekakor strahovito Sizifovo delo. Tega so se gotovo zavedali tudi oni duhovniki, kj se .nisp pridružili ggrjji proti tabornikom, V postnem času »mo namrej doživeli 4t"bj čudne primere: nekateri duhovniki so tabornikom pri velikonočni spovedi deli obvezo, drugi, redkejši, pa so jim odvezo odrekli. Znan nam je tudi primer, da je tabornik, ki ni dobil odveze, šel k dru’ gemu spovedniku, pri katerem pa je odvezo prejel, Zakaj med duhovniki ta razdvojenost? Mar so tisti spovedniki, ki so odvezo dajali, nepokorni svojemu škofu in celo papežu? Saj piše »Katoliški glas«, da je pri sprejemanju odloka 25(2 v Benetkah sodeloval tudi tržaški škof in je papež Pij XII leta 1953 ta odlok potrdil, Ce torej velja odlok v tržaški škofiji. zakaj ga ne izvajajo vsi duhovniki? Nam se le zdi. da so se nekateri prenapeti gospodje zaleteli in si vzeli pravico, ki jim očitno ne pripada, da sestavljajo seznam društev in ustanov, k’i so vernemu kristjanu prepovedana. Ne vemo, če se zavedajo, da ta njihov posel škoduje njihovi lastni stvari bolj kot vsaka protiverska propaganda. Sicer pa je to njihova stvar. Mi ugotavljamo le. da so njihovi poizkusi razbijanja taborniške organizacije le v škodo vzgoje naše mladine, PRIMORSKI DNEVNIK 29. aprila 1359 Gorlško-beneški dnevnik Iz poročila o urbanističnem načrtu Ugotovitve tehničnega urada o prometnosti nekaterih cest Največ nesreč leta 1955 je bilo pri Madonini - pa tudi Ul. Sv. Mihaela ne zaostaja Danes popoldne se bo nadaljevala seja goriškega občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali s čitanjtm poročila o urbanističnem načrtu. Objavljamo še nekaj zanimivih številk, ki jih je zbral tehnični urad. Številke se nanašajo na promet po nekate-lih najvažnejših prometnih žilah v mestu in po tistih, ki peljejo v mesto. Med 12. in 13 uro so ugotovili le*,a 1955, da je pripeljalo na Korzu pri 1)1. Aquileia 368 kolesarjev in 37 motociklov. Most 9. avgusta je prečkalo 84 avtomobilov. Na Korzo se je pri Ul. Aquileia pripeljalo 30 tovornikov in «motocarrov». Po Ul. Duca d’Aosta 20 tovornikov brez prikolic, čez most 9. avgusta sta peljala dva tovornika s prikolico. Na začetku Korza so našteli 12 avtobusov. v Ul. Aquileia pa 3 vozove z živalsko vprego. Od 7. do 19. ure, ko je promet največji, je pripeljalo na Korzo pri Ul. Aquileia 1874 kolesarjev in 324 motociklistov. Cez most 9. avgusta se je peljalo 690 avtomobilov, po Ul. Duca d’Aosta je šlo 138 tovornikov brez prikolic, po Korzu 75 avtobusov, po Ul. Aquileia pa 18 vozov z ivalsko vprego. V istem lfctu se je pripeti-o 175 nesreč; 129 na občin-kih cestah, 5 na pokrajinskih n 41 nesreč na državnih četah na področju goriške ob-ine. Od šestih smrtnih ne-reč so se 4 pripetile na obeskih, 2 pa na državnih četah. Od 161 ranjenih: 109 na ibčinskih, 6 na pokrajinskih n 46 na državnih cestah. Nesreče so se dogajale na iajrazličnejših krajih. Največ lesreč je bilo pri Madonnini 14), na Korzu Italia — iz-rljučena so križišča — (14), la ravni cesti v Ločniku (8), ' Ul. sv. Mihaela v Standre-:u (8), na ravni cesti V Ul. Irieste (6), v Drevoredu 20. eptembra (5), v Ul. Aqui-eia (5). na mostu 9. avgusta 4) in na križišču pred sodi-čem (4). po tri nesreče so lile v Ul. Duca d’Aosta, na vogalu Verdijevega korza in JI. Crispi, Ul. Duca d’Aosta n Tržaške ceste, na T'avniku n na Svetogorski cesti. Izlet SPD 7. maja na Most na Soči SPD v Gorici organizira v > trt ek 7. maja enodnevni izit z avtobusom do Mosta na oči, od koder je ura in pol oje do kraja, kjer rastejo narnice. Odhod iz podgore b 7. uri, s Travnika ob 7.15. irana iz nahrbtnika. Cena ožnje za člane 400 lir, za ne-iane 450 lir. Vpisovanje v avarni Bratuš od danes, 24. m. nepreklicno do 30. a-rila. Rok za prijavo je orne-;n zaradi rezerviranja avto-usa. Pohitite, izlet bo zani-siv. Gospodar pripravlja pre-snečenje, kot je obljubil. Prve gozdne jagode p« astronomskih cenah Te dni so v nekaterih trgovinah s sadjem in zelenjavo prodajali prve gozdne jagode. Njih cena pa je bila precej aslanas; sukala se je namreč cd 2500 do 3000 lir kg. Opaziti je bilo tudi prve kumarice, ki so zelo drage. Za eno kumarico bi morali plačati cd 100 do 200 lir. Upajmo, da bo z lepim vre- menom na trg prihajalo več zelenjave in da bodo tako cene dostopne vsem gospodinjam. —:—«»-----. Lcitenburgovo pesem izbrali za festival Skladatelj lahke glasbe Edy de Leitenburg je na festivalu v Velletri dosegel nov uspeh s tem, da so vključili njegovo pesem «Pensiero romantico* v finale Na festivalu je bilo okrog 200 različnih popevk, od katerih je dirigent Petra-lia izbral 24 najboljših. Besedilo za Leitenburgovo pesem je napisal Alberto Gentile. Urnik trgovin za prvi maj Zveza goriških trgovcev sporoča, da se lahko 30. aprila na dan pred praznikom 1. maja vse trgovine zaprejo pol ure kasneje; mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure; mlekarne in pekarne bodo prodajale mleko in kruh tudi za naslednji dan. Petek 1. maj praznik dela: vse trgovine brez izjem ter cvetličarne bodo vse dan zaprte. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temepratura 17 stopinj ob 15. uri, najnižja 7.4 stopinje ob 4.50. Vlage 80 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. Gostovanje SNG odpade Gostovanj« Slovenskega narodnega gledališča v Prosvetni dvorani v Gorici v nedeljo 3. maja z dramo Madeži na soncu odpade zaradi tehničnih zaprek. Arhitekt Fabian i ima danes .94 let Naš goriški rojak Maksimiljan Fabiani proslavlja danes svoj 94. rojstni dan. Arhitekt Fabiani je najvidnejši goriški gradbeni strokovnjak, ki se je uveljavil daleč izven naših meja. Naš slavljenec je prav-zaprav Kraševec iz Štanjela, vendar jf večino svojega življenja preživel v Gorici. Njegovo ime je zapisano v vseh večjih mestih bivše avstro-ogrske države Deloval je na Dunaju in v Pragi, v Trstu iv v Ljubljani, Po svetovni vojni se je stalno naselil v Gorici, kjer je sodeloval pri sestavljanju načrta za obnovo porušenega mesta. Postal je član vsedržavnega urbanističnega zavoda, v katerem sodeluje z genialnimi zamislimi, od katerih so bile mnoge u-resničene. V zadnjem času je aktivno sodeloval pri izdeiavi urbanističnega načrta za mesto Gorico, o katerem prav te dni razpravlja goriški občinski svet. Najbolj aktualna pa je njegova zamisel o povezavi Podonavja s Padsko nižino. Pred leti je spoznal, da bi i-mela Gorica velike gospodarske koristi, če bi se zgradila železniška zveza med vzhodom in zahodom, ki bi šla skozi naše kraje. Ker je zamisel ustrezala objektivnim zakonom razvoja, jo je goriški avtomobilski klub prevzel m spremenil, tako da je želez- nico nadomestila cesta. Danes so strokovnjaki že precej daleč pri izdelovanju ustreznega načrta. To pa kaže, kako pravilna so bila predvidevanja arhitekta Fabianija. V imenu goriških Slovencev mu kličemo: Se na mnoga leta! Prvomajske proslave Delavske zbornice MiiMtMiiiiiiiMitiiMimtitMiiimiiiiiiMiiiiiiiifiiinn miiaiiititiMMiiiiiiiHitiiiitiiiiitiiiitiiiiimniiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred goriškega sodišča Uradniku ladjedelnice v Tržiču kradel denar iz suknjiča V pijanosti je napadel agenta v civilu 58-letni Giovanni Cecinato je oktobra prejšnjega leta začel opažati, da porabi veliko več denarja kot sicer; ker pa je mož varčen in zmeren, se mu je to zdelo nemogoče. Prišel je do zaključka, da je vzrok kje drugje. Zasumil je, da mu nekdo krade denar iz juknjiča v uradu v ladjedelnici CRDA, kjer je zaposlen že veliko let., To ?e mu je zdelo tem bolj naravno, ker mu je pred mesecem izginila denarnica z raznimi dokumenti in 20.000 lirami. O teh sum-niah je obvestil tudi svojega sodelavca Rinalda Colussija ;n zmenila sta se, da bosta r astavila tatu past. 9. oktobra prejšnjega leta je Cecinato kot po navadi obesil suknjo v uradu ter šel nadzorovat neko delo, Colussi pa je oprezoval okoli urada, da bi zasačil tatu, če bi se prikazal. In zilikovec je res nasedel; v urad je stopil neki mladenič ter odprl omaro, kjer je visel suknjič, nekaj pobrskal in nato odšel. Ko sta improvizirana policista ugotovila, sta takoj obvestila orožnike, ki so fanta ustavili ter u-gotovili, da je tat 22-letni Be-nito Nicoli iz Ul. Marco Polc- 21; izvršili so telesno preiskavo in našli pri njem pet-stotak in nekaj kovancev po sto lir, katere je bil Cecinato zaznamoval z nekaterimi znalci, tako da Nicoli ni mogel zanikati izvršene tatvine. Na orožniški postaji je priznal, da je v prejšnjih dneh hodil vsak dan v urad Cecinata ter jemal iz suknjiča ves drobiž; vsega skupaj je, po njegovih trditvah, odnesel le nekaj tisočakov. Odločno pa je zanikal, da bi ukradel tudi denarnico z 20.000 lirami. Orožniki so mladeniča aretirali ter ga po končani preiskavi javili sodišču pod obtožbo večkratne tatvine. Pred sodniki je Nicoli potrdil izjave pred orožniki in preiskovalnim sodnikom ter povedal, da ga je k temu de- janju privedla skušnjava, ko je prvič stopil v urad in opazil denar v suknjiču. Kot priča je bil zaslišan tudi brigadir, ki je vodil preiskavo. Izjavil je, da se je fant močno kesal ter da so se ljudje, ki so ga poznali, čudili, kako je mogel napraviti kaj takega, saj so ga smatrali za dobrega mladeniča. po kratkem posvetovanju so se sodniki vrnili v dvorano in predsednik je prečital cbsodbo; 50 dni zapqra, 5000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Preds. Suich; sodniki Ceni-si in Gelcich; tož. Mancuso; zap. Omeri; obramba odv. Gi-naldi iz Tržiča. * * * Pred istim sodiščem je bil na zatožni klopi 25-letni delavec Onorato Visintin, stanujoč v Zdravščini 61. Zagovarjati se je moral zaradi pijanosti v javnem lokalu ter upiranja organom javne varnosti. 5. oktobra prejšnjega leta okoli 11. ure zvečer sta Gu-gl elmo Zivaldo in Aldo Be-rigazzi, policista v civilu, stopila v bar Šport v Gradiški; poklicala ju je gospodinja A-delaicfe Belardone, por. postir, ker je neki mladenič v vinjenosti nadlegoval kliente A-genta sta s<* legitimirala ter povabila fanta, naj pokaže dokumente. Ta pa se je v odgovor zaletel proti Berigazzi-ju ter ga z glavo zadel v želodec, da se je zvrnil po tleh; tako se je začelo dolgotrajno prerivanje in pretepanje, med katerim je policist Berigazzi dobil še brco v obraz; končno pa jima je vendar uspelo u-krotiti pijanca ter ga pripeljati na policijsko postajo. Seveda so ga javili sodišču ter poslali v zapor do začetka obravnave; vendar so ga čez nekaj dni na zahtevo preiskovalnega sodnika izpustili na začasno svobodo. Včeraj je obtoženi Visintin na vprašanje predsednika, če prizna dejanje, odgovoril, da se ne spominja, da bi napravil tisti večer kaj kaznivega, ker je bil pijan; spominja se samo, da je šel v bar Šport, ker je hotel govoriti z gospodom Postirjem zaradi neke zadeve in da so nenadoma prišli v lokal policisti. Po zaslišanju prič, ki niso povedale nič novega, je za obrambo spregovoril odv. Blessi, ki je dokazal dosedanje neoporečno vedenje Visintina ter je zahteval najnižjo kazen ob u-poštevanju olajševalnih okoliščin. Sodniki so res upoštevali o-lajševalne okoliščine ter so ga obsodili pogojno na 5 mesecev in 20 dni zapor.',, 2666 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Preds. Suich; sodniki Ceni-si in Gelcich; tož. Mancuso; zap. Omeri; obramba odv. Blessi. Udaril se je v nogo ko je spravljal motor v pogon Včeraj ob 10.30 je 25-letni Daniele Cerutti iz Ul. Ascoli hotel pognati motor, toda i-mel je smolo; noga mu je zdrsnila z gonilke in fant se je ranil vanjo. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili, da je dobil hud udarec v desno piščal. Padec kolesarke iz Renč Včeraj okrog 9.30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 48-letno jugoslovansko državljanko Petro Primožič iz Renč. Zena, ki se je s kolesom peljala po Ul. Lunga, je iz neznanih vzrokov padla. V bolnišnici, kamor so jo prepelja-1' z rešilnim avtom, so ji rane po glavi in obrazu obvezali in jo poslali domov. Ozdravela bo v 8 dneh. Delavska zbornica za gori-ško pokrajino organizira 1. maja manifestacije po vseh večjih k kateri je njegov rojak Karma-ny še vedno obdržal prvo mesto v splošni klasifikaciji. Mnogo okoliščin je oviralo zaključek etape, v prvi vrsti pa skoraj neznosna vročina na področju brez vsakega rastlinstva, ki bi nud;lo vsaj malo sence. Ker je bil start 70 km od Granade, so morali kolesarje pripeljati na startno mesto z avtomobili, kar pa je zahtevalo več časa kot je bilo predvideno, predvsem zaradi slabih gorskih cest. Po poskusu pobega pri 13. km, ki so ga sprožili Karma-ny, Bahamontes, Riviere, Cam-pillo, Botella, Busto, Geminia-ni in Marginil, katerega pa je glavnina kmalu preprečila, je postal tempo dirke počasen in tako Karmany, ki je dvakrat preluknjal, kot Bahamontes, sta lahko zamenjala zračnice ne da bi izgubila stik z ostalimi. Do prvega večjega napada dneva je prišlo pri letečem cilju v Lorci (161 km), kjer je bil prvi Bover v sprintu pred Segujem, Ituratom in Buijem. Trenutno razstresenost ostalih je nepričakovano izkoristil Itu-rat in sam ušel naprej. Za njim so se spustili Geminiani, Everaert, Adriaenssens, Botella, Bui, Van Looy in nekoliko pozneje še Riviere, Gismondi, Company, Bahamontes, Suarez, Michelon, Bover in Michels. Toda glavnina pod vodstvom Karmanyja je hitro reagirala in 70 km pred ciljem je prišlo do splošne združitve prav v trenutku, ko je Van Looy moral zamenjati kolo, ker se mu je. zlomilo ogrodje. 10 km pred Murcio je kolesarje zaustavila spuščena železniška zapornica, vendar pa je bil Suarez toliko spreten, da je prvi ušel izpod nje in sam dosegel cilj pred Baensom, Van Looyem, Botello in Rivie-rom. Jutri je na vrsti 6. etap? Murcia - Alicante (173 km) z vzponom na vrh Puerto della cadena. VRSTNI RED V 5. ETAPI: I. Suarez (Sp.) 6.0r23", 2. Baens (Bel.) 6.#1’52”, 3. Van Looy (Bel ). 4. Botella (Sp.) 6,0r54", 3. Riviere (Fr ). 6. Junkerman (Bel.) 6,01’56”, 7. Van Loveren (Bel.) 6.02T6”, 8. Couvreur (Bel.) 6.02T6”, 9. Van Genechten (Bel.) 6,62T6”, 16. Van Meenen (Bel.), 11. Company (Sp.), 12. Machiels (Fr.), 13. Segu (Sp.), 14. Chaussabel (Fr ), 15. Michiels (Bel.), 16. Moreno (Sp.). 17. Vloeberg (Bel), 1«. Otano (Sp.), 19. Ferraz (Sp.), 20. Manzaneque (Sp.), vsi s časom Couvrerja. SPLOSNI VRSTNI RED: 1. Karmany (Sp.) 25.1174”, 2. Bahamontes (Sp.) 25.12T9”, 3. Baens (Fr.) 25.12’53”, 4. Cam-pillo (Sp.) 25,12’59", 5. Van Loveren (Bel.) 25,13’07", 6. Suarez (Sp.) 25,13’11”, 7. Van Looy (Bel.) 25,15’46", 8. Sorge-loos (Bel.) 25,16’07”, 9. Riviere (Fr.) 25,16’38”, 10. Manzaneque vSp.) 25,17’09", 11. Vloeberg (Bel.) 25.17T0”, 12. Gomez De Moral (Sp.) 25,17’51”, 13. Segu (Sp.) 25,17’59”, 14. Adriaens- sens (Bel.) 25.1877”, 15. Otano (Sp.) 25,18’59”, 16. Iturat (Sp.) 25,19’, 17. Boni (It.) 25,19’ in 54”, 18. Cruz (Sp ) z5,20’21”, 19. Ranucci (It.) 25.2071”, 20. Colette (Fr.) 25,2074". (SS &- IfT S HOKEJ NA KOTALKAH Italijansko moštvo za evropsko prvenstvo BOLOGNA, 28. — Za sestavo državne reprezentance v hokeju na ledu, ki bo sodelovala na 24. evropskem prvenstvu v Ženevi od 16. do 23. maja, so bili sklicani v Mode-no za 1. maj naslednji igralci, ki bodo na razpolago tehničnemu komisarju in trenerju Bertuzziju; Vratarja,- Cataletto (US Triestina), Noro (Marzotto Valdagno); branilec: Forti (SS Lazio); tori Modena), Prim (U stina); pitelS krila: Bertolim Milan), Brezigar^ (SS/ (goj Modena), De Ger0.n*(g. k Marzotto), Ponnati 8( 0tl Monza), Rinaldi (S® imate*1 Modena), Tavoni (SS Modena). Treningi bodo 1- 2/” „alacina igrišču v športni iitr flji* ja Nogometna t«km*,za(}fa|*e!! *v»P(1 ^ -pjjl stvo diletantov ^fdhi >»< in Libertasom, k* . 0diž* biti 3.V. v Gradezu, *>? rjj4tt ’ na na nevtralnem . ge. Cervignanu, ker J® ja**® Gradežu neuporabno obnovitvenih del. Odgovorni ure*^ STANISLAV jf.JI' T‘ska Tiskarski zavod - KINO PROSEK -KONI05! 29 ^ predvaja danes * ob 19 30 uri Wafne barvni film: Jtota Mnt na i predvaja danes 29. t. m četkom ob 18. uri barvni H ts Igrajo: DIANA DORS, GEORGE BRENT in RITE CHAPMAN MIŠKO KRANJEC : ( Povest o dobr Kadar so prišli v ta kraj žandarji in prestrašili Ano v mo-vi, so prišli samo pogledat, če se ne mudi tu ta preklicani ►ter Koštrca. Nikdar ga niso našli, zakaj takrat, ko je bil Peter Koštrca, jih ni bilo od nikoder in Peter se je lahko irno sprehajal po gozdovih ali pa se grel na soncu poleg oje mamice, kakor bi bil najbolj posten človek. Peter Koštrca je bil podoben vsem velikim razbojnikom t svetu. Taki razbojniki so v tolažbo in spodbudo majhnim, strah in trepet pa velikim in bogatim ljudem. Zato mali udje po vaseh ali v tistih posameznih kočah ob Muri ne xk> mogli nikdar razumeti, zakaj jih oblast tako vneto in >sledno preganja. Saj taki razbojniki niso niti malo ne-imi majhnim ljudem, ki tudi ne morejo verjeti, da bi bili ipravili kdaj kaj hudega; saj se ni skrivil še nikomur s na glavi. Zato so prijatelji takim razbojnikom in ne-lupljivl do oblasti. Ako pridejo mimo žandarji in hočejo jeti Petra Koštrco, ki se sprehaja nekje po gozdovih ali >seda pri Koštrčevi peči, tedaj zadrže kakor koli zandarje, edtem pa pošljejo enega od otrok z naročilom: «Teci in povej Petru Koštrci, da so žandarji tu!» In otrok ti na vso moč prek nevarnih močvirnih jarkov. Teče otrok i na smrt zasopel pade pred Petra in ga opozori. In tedaj eter Koštrca seže malomarno v žep, obdari otroka s stota-5m, ga poboža po glavi in se nasmehne. Dobro minuto kasneje i. ne bi nihče več našel. Ni ga več in nihče ne ve, kje hodi in kaj dela. Izgubi se »vetu, da skoraj vsi pozabijo nanj in ga navajajo samo v pravljicah ob zimskih večerih. Morda bi lahko izvedeli, ako bi brali časnike, zakaj časniki prinašajo često celo njegove podobe. Toda ljudje teh okrajev se kaj malo menijo, kako si oblast prizadeva ujeti Petra Koštrco. Veliko bolj jim leži pri srcu vprašanje kruha, ki ga lepa in rodovitna zemlja daje premalo za velike družine, zaradi česar morajo vse življenje garati v svetu kot hlapci in dekle, dokler se ostareli, bolni in utrujeni ne ustavijo za vedno tu, želeč si samo, da bi doživeli še eno pomlad, da bi pretolkli to grdo in nadložno zimo. Tako je bilo tudi s Koštrčevima. To jesen sta vlekla, kolikor sta mogla, da se ne bi zaprla prezgodaj v sobo in Ana je vsak večer in vsako jutro spraševala Jožefa: »Ali bo jutri lepo vreme?« Dokler bo lepo, se bo lahko sprehajala pred hišo in se grela na poslednjem jesenskem soncu; ko pa pade prvi hladni dež, se bo morala zapreti v sobo; in zdaj dobro čuti, da ne bo nikdar več stopila iz sobe, temveč jo bodo od tod ponesli. Res, da si prerokuje tak konec vsako jesen, vendar vsa znamenja kažejo preveč jasno, da pomladi ne bo več videla. Narava nudi človeku dovolj znakov, da ga ljubi, da ne pozabi nanj in da mu na ta ali oni način naznani tudi smrt. Nebo je bilo to jesen dovolj milostno, če ni moglo ustaviti dni, da ne bi tekli v nepovmljivo preteklost, se vsaj ni hotelo ogrniti z oblaki, ki bi stresali neprijeten hladen jesenski dež. Nasprotno, sonce je bilo še sredi oktobra, kajpa samo opoldne, tako toplo kakor v prvi jeseni. Ana je lahko mirno sedla na klop pred hišo, prav do Jožefovih panjev s čebelami, lahko je mimo poslušala droben šum čebel, ki so še vedno letale v gozdove na pašo. Lahko je gledala metulje, ki so še vedno plesali v zraku, in celo lastovke je še videla. Poleg tega pa je prišlo na stare jablane mnogo drobnih sinic, ki so skakljale po vejah in ves dan dobrodušno cipkale. Pri takem dnevu in ob tolikem življenju se je Ana lahko predajala sanjam. Saj delati ni mogla. Ako bi se lotila dela, bi obležala. Sanjala pa je lahko. Bilo je mnogo stvari, o katerih je morala misliti. Najprej in največ seveda o svojem možu Jožefu ki je odšel v gozd po suhljad; nanj lahko misli z neprikrito radostjo; a vendar se mora bati, da ne bi zašel v močvirje. Druga stvar, ki jo zaposluje s sanjami, zlasti poslednje čase, je Korenova družina, ki bi že morala priti. O tem tudi z Jožefom vedno govorita. Zakaj postalo je nekoliko sumljivo, ker ljudje niti pisali niso, ali pridejo ali ne. Tudi to je spadalo med tista znamenja, ki niso obljubljala nič dobrega. Nebo, ki je dolgo prizanašalo Ani, se je nekega večera močno zaoblačilo in ko sta Koštrčeva zjutraj vstala, je po malem rosilo. To ni bil dež, kakršen se usuje iz oblakov poleti, bila je bolj samo rosa, toda tista neprijetna rosa, ki prežene poslednje orače s polja, ki prisili ljudi, da zaprejo vsa okna in jih je groza, če jim je treba kam stopiti. Ob takem vremenu Ani ni kazalo drugega, kakor da se je zavlekla v kot k peči in da je rekla Jožefu: »Nadel boš zunanja okna.« Poleti so bila dovolj samo notranja, saj so bila še ta vedno zaprta. Pozimi pa so potrebna tudi zunanja, da zadržujejo mraz in odbijajo vlago. Jožef si je rahlo žvižgal in natikal okna, Ana pa je segla po molitveniku in odprla liste. Saj poslej ne bo imelo pomena misliti na Korenovo družino. Ako ne drugo, jih bo dež zadržal v svetu. Naposled pa je res vprašanje, kaj naj iščejo na tem otoku, razen da so živeli nekoliko ceneje, da je Marta včasih odhajala k svojim staršem in tam kaj malega nabrala ali nakradla. To pa je premajhen razlog, da se vrnejo sem, čeprav revni ljudje morajo vedno gledati, kje si bodo pritrgali kak dinar. , Vendar so Korenovi imeli majhne načrte, kakor jih ima vsaka revna družina na svetu, dokler bodisi ne obupa nad vsem, ali pa vsi skupaj ne pomro, preden se jim je kaj izpolnilo. Ana Koštrčeva pri vsem tem ni mogla drugače pomagati, kakor da je molila, da bi ljudje dosegli, kar si žele. Zdaj pa se je morala jeziti še na dež, ki bo razmočil vse ceste. «Le zakaj gre dež!!« je rekla Jožefu. «Lej jo,» je odvrnil Jožef «Dež je tako naravna stvar kakor sonce in vse drugo, kar pošilja nebo. Pomisliti moraš, da je mnogo stvari, ki si hočejo tudi zdaj dežja. Zdaj gre vendar drevje spat in tudi njive se bodo predale snu.« »Toda dež bo zadržal Korenove v svetu.« ,». Ako se to zgodi, bo samota prek zime nezno9nš- ^ počneta stara Koštrčeva vse dolge zimske mesece, »o g| ležal globok sneg, ko bo nad poljem ležala SoS o’ zakrivala očem svet in sinjino neba? Stokrat bošis ■_ isti pogovor; obnavljala bosta vse malenkosti nw*“vjJ» "j« Stokrat bo izrečena ena in ista beseda, ki bo razo° ^ ji) w O*-« m A in nntVlAfP H® tdt mejno zvestobo in ljubezen. Vendar vse to samote pregnati. Ta bo prav tako neprijetna kakor jesenski pota . ( Hicgimu. Ati uyj jjiav tttAu neprijetna itaitur jeac**^—' oQO\A0]1 ne bo šel nihče mimo njunega okna, mimo ne bo ker je cesta daleč; samo šumenje Mure bo še ,°L, i* V njuno sobo. In klicanje divjih rac ju bo spomin j a*°' še ni umrl. jemnina Pa je b: _______ ________________ ko so živeli Korenovi v mali sobi, sta čutila, da J« življenje, da ljudje govorijo tam, da se včasih aPoje pa se nenadoma veselo zasmeje. In naposled Ji Katica. Te stvari so zanju tako dragocene, da bi ,di y 11» odrekli marsičemu. Zato s toliko ljubeznijo m»! renovg. Oh, kako prijetno bi bilo, če bi v drugi sobi bi'® j Da bi le prenehal ta dež, da bi se ceste spet popr* ■4 Prenehal je dež, nebo se je zjasnilo in ceste so še je ležalo na njih blato, zlasti po vaških; vtopr,L ljudje ob kraju izhodili ozko pot, da so lahko s,egL- ,. so bile mokre, kipeče, vendar mrtve. Setve so se v* .Q p** pjr na vrtu je bilo golo in listje po tleh je zaudaJJ* f. lobi. Sinice so še vedno skakljale po drevju, čeD jjvj8 Y več zapuščale panjev. Ob večerih 'so prvič Hildi c- panjev, vju veterin nu prvn; lili*** prek hiše s klicem, kakor bi hotele predramiti opomniti, da bi bilo dobro oditi kam v južnejše ^