PROBLEMI 12, 1982(226, letnik XX) Uredništvo: Miha Avanzo (glavni urednik), Miran Božovič, Mladen Dolar (odgovorni urednik), Branko Gradišnik, Milan Jesih, Miha Kovač, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Denis Poniž, Rado Riha, Jo- že Vogrinc, Zdenko Vrdlovec. Svet revije: Miha Avanzo, Mladen Dolar, Uroš Kalčič. Sergej Kapus, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Braco Rotar, Ivan Urbančič, Jože Vogrinc, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Jože Dežman. Valentin Kalan, Marko Kerševan, Marjan Kotar, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik sveta). Marko Švabič. Jadranka Vesel (delegati družbene skupnosti). VSEBINA: Milan Jesih: MAJHNE PESMI 1 Denis Poniž: ŠTIRI JESENSKE INO ZIMSKE PESMI " 3 Milan Kleč: ZAVEZNIK 4 Majda Kne: KO BOM KONČNO UREDILA S PESMIJO O ZVONCIH 7 Jaša Zlobec: PREMIK 9 Franjo Frančič: NE 12 Tomaž Šalamun: POHOD NA NOGO 17 Ifigenija Zagoričnik: LEŽEČA POKRAJINA, DRVEČI VLAK, SEDEČE OSEBE 19 Emil Filipčič: ALTAMIRA 22 Douglas Dunn: PESMI 40 Neda Miranda Blaževič: PESMI 42 Alternativni spektakli - FV112'15 44 Matevž Krivic: POLITIČNA VLOGA TISKA V SOCIALISTIČNEM SAMOUPRAVNEM (NESTRANKARSKEM) SISTEMU 49 Branje - Peter Kolšek: O PESNIŠTVU JOŽETA UDOVIČA 55 Rudi V, Koritnik: PRVOTNO BESEDILO ŽIVLJENJA (Alenka Puhar) 57 Naslovnica: Mirjam Kopše Revijo podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. Tekoči račun: 50100-678-47163 z oznako »Za Probleme«. Letna naročnina: 150 din (za tujino dvojno). Izdajatelj: RKZSMS. Tisk: DDU Univerzum Ljubljana. Uredništvo sprejema sodelavce vsak torek od 16. do 18. in četrtek od 10. do 12. ure v svojih prostorih na Gospo- ski 10/1. Cena te številke je 20 din. Milan Jesih MAJHNE PESMI Blesk koles: mladi zidarji se peljejo z britofa, prelepa bo nova kapela, da bo umrl župan! O beli pepel zore nad njivami! O beli pepel zore nad njivami! Obeli pepel zore nad njivami! Ravnokar je kašljalo. zdaj že spi mesto, a še je prepiha, da bega zaveso. Ce si leden veter, hiteč iz strug dolin na morje - hči pa te čaka doma, iskrca v vročem pepelu? Zaljubljenka misli, če mogoče nista bila ljubimec in klic, če je mogoče samo oživela kresnica. Kot jutrca plosnati kamni odloženi čez vrt zeleneč, in k njim pohiti svetli otrok pogleda. Bežen slon na diskretnem robu spomina; jo duha pa pade v vrtinec vrtnice. Po dežju še bolj diši cvetoči rožmarin in še bolj belo se bleščijo sidra samomorilcev v nebu. Nenadoma je ratalo že tako dolgo od naše mladosti, da se ne spominjamo več igrač. Morje, velika nepospravljena postelja, plivkaje meče čipke po bosih nogah ženske! Okno odprem, in res, nekdo prepeva duševen - zgodnja južna polnoč. ★ ★ ★ Hlad tih obriše čelo, svetel tramvaj zacinglja skoz park - o ljubezni oblast in moč! » ♦ » Ko pridem domov, kako jasno diši soba, ko na peči sušim knjigo, ki je bila padla v vino! ★ * ★ Golo jutro, v grmih kosi, jaz bi si natočil studenca in se dolgo, zvesto umival. ★ ★ * (Je kdaj, ko cizelira slavec in so zvezde v morju, da bi si od vseh življenj izbral spolno življenje.) ★ ★ ★ Otrokove igrače, znani vonji doma, in kako zadrhti mandljevec, cveteč daleč v mesečini. Pred rotovžem, mislim, se ustavi kočija, in kdor čaka dežja, bo zdaj obliznil prvo kapljo. * * Bila je svetla avgustovska noč, in ko se je spominjam - prečudno, s čim vsem nastanem znenada ist! * ★ Mel bom otok, na otoku grad: stolp visok, klet globoka. V vinskih nočeh bom žgal srčno luč za brajde zvezd! ★ ★ * Zrak se zgane in umiri: neranjen popoldan, ribnik, davno je v njem potonil vrženi prstan. ★ ★ ★ Otrok se je jokal od ljubezni, zdaj ma ptičke na trepalnicah, zdaj poletijo za večernim vlakom. * ★ ★ Bila je dišeča noč rastočega mesca; sedel sem v vrtu, natakal na ljubezen, pil. . . In spet je. 2 Denis Poniž ŠTIRI JESENSKE INO ZIMSKE PESMI rdeče rdeče pišem z rdečimi in skozi prosojnost ugledam dan, ki se zažiga na obzorju, blazno rdi, ko ti ližem tvojo nočno utrujenost, da bi bil še enkrat sam, še enkrat s teboj, da bi se izteklo v belo luč popoldneva, v mili zrak budnosti, zarežem te, vitko telo, v snažnost pravilnega bitja, da mi tvoja strast kot slina prši po trebuhu, prvič zdaj, poslednjič v uri zrele rdečine, ki ji rečeš noč na lesbosu. zeleno sonce je popoldanska glasba, prozorna krila ji lijejo na žametno rdečino jabolk, svet je dišeča popolna okroglost. ziblje se v melodiji juter brez večerov in nebes brez zemlje, stojim v središču, s pogledom božam okroglo popolnost, primerjam svet enega s tvojimi dojkami (vsaka sladko poljabolko, nenehno zrelo, nikoli utrgano) ki sta večeru edino jutro in zemlji edino nebo. škrlatno tvoje roke v opravilih zgodnjih juter: v gladenju penisa, da naraste preko vsake razumnosti, v pripravljanju čaja, da ti v svetlobo drse drobni čajni lističi, v nežnem oblačenju kože, ki je druga in trda in mlada hkrati, da se luč razlije v omamo postelje, tople in vlažne od jutranje ure: ko jezdeci in konji odprejo svoje kiklopske oči, svoja zmajska usta in se nažrejo vohke zemlje. belo ostri, čisti zrak, sence z blaznimi prispodobami in rezkimi, zlomnjenimi črtami mraka. verzi v drevesnih rogovilah, čisti in zveneči. v znak črk stisnjeni, v znamenje prihodnosti. v zenicah obrisi konjev, plemenitih živali ognja in trsja. in pritisk kamenja, ki mi ga polagajo v roke, da začutim težo in srež tistega drugega, nesrečnega, v hlad zataljenega bitja. 3 Milan Kleč ZAVEZNIK Jaz sem zaveznik. Do tega sklepa sem pnšel, ko sem malo premišljeval o sebi. Počasi si grem na živce. Tisti večer sem si neverjetno želel žensko. To sploh ne sme izzveneti vulgarno, kajti le malokdo me pozna in le tisti ve. kaj pomeni, če rečem, da bi fukal. - Strastno bi fukal Ni ga, ki še ne bi bil začutil tako močne strasti. - Ne vem pa, ali je vse to vedela Nada, ki je pnšia k meni na obisk. - Srečal sem jo nekoč davno. Takrat sem rad govonl. Pripovedoval sem na dolgo in široko in nisem dal kaj dosti na tiste reči. Ne rečem, da niso igrale nobene vloge, a niso bile najbolj pomembne. Tukaj mislim predvsem na trenutke, ko so bile ženske, ki sem Jih srečaval, žalostne, zagrenjene ali razočarane. Če- prav sem vedel, da imam dar govora in da se lahko prav z njim marsikaj doseže. Marsikaj bi jim lahko dahnil v uho, še posebej, če vemo, da niti nisem tako napačen na pogled. - Opil bi jih z govorjenjem. A jaz tega nisem počel. Seveda pa sem prav zato manj fukal. Z ženskami sem želel prihajati v stik v popolnoma kri- stalnih situacijah. Kaj mislim? - Hotel sem predvsem, da sva bila oba v istem položaju. Ali sem zahteval čisto ljubezen ali čisto strast, radost nad življenjem. Ta ob- čutja se niso smela mešati med sabo. Žalosti nisem maral izkoriščati, zato sem večkrat prihajal celo v kon- flikte. Mislim, da sem dovolj jasen. Sovražil sem, da kdo kakorkoli vpliva na drugega človeka in ga potem celo izkoristi. Sovražil sem premoč in njeno izkazo- vanje. V kakršnemkoli primeru in ne samo v obliki, ki sem jo navedel. - Imel sem se za poštenjaka in večkrat se zalotim, ko premišljujem, kako zdaj gledam na vse skupaj. Ne. ne obžalujem. Sploh ne. - Tako sem spoznal tudi Nado. Bila je nesrečno zaljub- ljena v mojega prijatelja, ki je bil nekam čudna narava. Ne morem reči. da mu ni bilo do nje. A vedno se je usta- vil, ko je začutil, da na drugi strani obstaja ljubezen. Bil je zadovoljen. Potem se je umikal in izogibal. Družil se je s prijatelji in z drugimi ženskami, povečini lahkimi, kar je žensko, ki je bila vanj zaljubljena, spravljalo v obup. Seveda je vseskozi nosil v sebi ljubezen. Kot da bi imel višek energije, ki je prihajal od drugega človeka in ne od njega. Nada se je zatekala k meni. Tolažil sem jo. Kolikokrat sem ji povedal navedene reči. Vlačila sva se iz lokala v lokal. Kolikokrat je prespala pri meni. Bala se je biti sama. Čuval sem jo. Brisal sem ji solze. Celo izpite sem moral odlagati, čeprav vsi vemo, da medicinska fakul- teta ni ravno med najlažjimi. Ampak kaj bi to. No. malo sem se zagovonl. - Povedati sem hotel samo to, da se je nisem nikoli dotaknil, čeprav bi se je lahko. To vem. O tem sem prepričan. Lahko bi bil izkoristil njeno na- klonjenost do mene. Postal sem njen zaveznik. Ta izraz sva uporabljala do- besedno. Jaz sem bil njen, ona pa moj, kajti tudi jaz sem bil kdaj v stiski, saj sem vendar normalen človek. K meni se je zatekala tudi potem, ko se je njen fant, njena ljubezen, omehčal, ampak vedno je bilo kaj naro- be. Kadar je med njima zaškripalo, je takoj pozvonila pri meni. Ker hočem biti čimbolj razumljiv, moram povedati, da so bile moje ženske prav ljubosumne nanjo. Včasih se je priklatila sredi noči in mi padla v naročje. Z nekaj ženskami sem se zaradi nje razšel, ampak to ni končno nobena škoda, saj kaj bi z njimi, če ne poznajo in ne razumejo iskrenega zavezništva. Ženske kratko malo ne verjamejo, oziroma le redke verjamejo, da lahko obstaja med različnim spolom toplo prijateljstvo. Morda so one takšne, kaj jaz vem. Ko zdaj premišljujem o tem, se mi večkrat zazdi, da je tudi to eden izmed vzrokov, da sem še vedno sam: s tem mislim, da nisem zabredel v zakonski stan. Po- polnoma sem se posvetil znanosti. Morda sem celo nekoliko razočaran. - Kakšna je pravzaprav Nada?! Jebenti. Fantastična ženska je. V vseh ozirih. Kaj naj rečem?! - Bo zadosto- valo, če zakličem, da je izvrstna pička. Vem, da ni splošnega merila, ampak Nada se temu mnenju pribli- ža do skrajnosti. Takšna pička je, da sem vedno pono- sen, ko odideva kdaj pa kdaj skupaj na kakšen koncert ali vsaj gledališko predstavo. Oči se pasejo na njej in to mi dobro dene. Morda so zato moje intimne prijateljice ljubosumne nanjo?! - Lahko bi jo natančno opisal. A zopet se mi bodo cedile sline. Že zdaj se mi. - Tako je bilo tudi včeraj. Prišla je oblečena v tesno opri- jete, usnjene hlače, ki me dražijo do besnila. Popizdim, če jih zagledam na krasni pički. - Najprej mi je poveda- la, da se bo skopala. Bila je silno razkuštrana in vedel sem, da ima za sabo nekaj burnega. Že dolgo je ni bilo naokrog. Občutek sem dobil, da se je celo malo spre- menila. Divja je postala. Zagrizena. Na začetku sem že povedal, kako sem imel malo pred njenim prihodom izredno močno željo, da bi fukal. In kmalu zatem je Nada spustila, da bi bila bolj sproščena, pulover. Normalno, da je bila spodaj gola. Mislil sem, da bom eksplodiral. Saj si predstavljate: od pasu gor naga s fantastičnimi joškami, usnjene hlače, krasna rit, ki sojo napenjali škornji. - Ampak jaz sem njen zaveznik. Sploh se ni zmenila za moje muke. Včasih sem se spraševal, če to počne tudi pred drugimi. Dvomim. Ne verjamem. To je nemogoče. Midva sva kot brat in sestra. Vprašal sem se tudi, če v meni sploh čuti moški spol, čeprav sva se večkrat menila o seksualnih proble- mih in radostih. Moram priznati, da se mi tudi med temi pogovori ni nikoli dvignil in dvomim, da je tudi ona čutila 4 kakšno razburjenje. Končno bi jo moral vprašati. Šele danes se mi je zazdelo vse skupaj nenormalno Oba sva v najlepših letih. - Sedla je v fotelj in stegnila noge na mizo ter strastno in zagnzeno kadila. Zadihana mi je pripovedovala, kaj se ji je pnpetilo. S fantom sta bila pred poroko, a temu dejanju so nasprotovali njegovi starši. Imeli so jo za nedozorelo in nesposobno žensko, ki ga bo čez noč zapustila, čeprav mu je bila zvesta in ga je iskreno ljubila že več kot pet let. Večkrat se mi je pritoževala nad neumnostjo njegovih staršev. In vedno je dodajala, da jim njen fant podlega, da se podreja njihovim mne- njem in da je sploh neodločen. Ugotovila je, da hočejo prek njega živeti svoje neizživeto življenje. To pa je seveda pomenilo, da hočejo imeti za nevesto žensko, ki bi ustrezala njim in ne njemu, njihovemu sinu. Nada ni ustrezala. Večkrat se mi je bila potožila. Čeprav nisem temu nikdar pripisoval preveč pomena. Mislil sem, da se bo s časom uredilo. Navsezadnje poznam Nado in vem, da je pametna, preudarna, sposobna, poštena in kaj jaz vem kakšna še. Vsakdo bi bil lahko zadovoljen, če bi jo dobil v hišo. A je že tako. - Stvar je pnšia tako daleč, da je njen fant popolnoma odpovedal. Izkazal se je za velikega omahljivca. Staršem se je najprej upiral, dokler se ni preselil po končanem študiju nazaj na domačijo, ne živi tukaj, in jim popolnoma pod- legel . Šel je v službo. Tako rekoč čez noč se je strahovi- to spremenil. Videvala sta se dvakrat ali trikrat na teden in vedno bolj sta se srečavala kot tujca, čeprav se je Nada trudila na vse mogoče načine. Nobenih sledov o nekdanjem sproščenem življenju ni bilo več. Probleme bi lahko navedel preprosto takole, čeprav ne vem. ali je sploh potrebno. Na hitro: Fant - mora vstajati ob petih zjutraj, pohiti pa na lokalca. Opravlja neko kurčevo delo na kulturni skupnosti. Vrne se popoldan ob petih, popolnoma zbit. Ob osmih že zaspi. Vsem pa vneto pripoveduje o svojem trapastem delu. - Med njima so izginili tudi sledovi ljubezni. Niti telesna ljubezen ni pri- hajala več v poštev. Spominjam se, kako se je Nada nekoč strašno razjezila, ko ji je fant predlagal, da bi se ljubila samo še ob nedeljah in praznikih. Vem, problemi so globlji, a tokrat pojdimo mimo njih in se jim ognimo s tem, da povemo, da jih je Nada razumela in da je hotela marsikaj storiti, vendar brez uspeha. V tem primeru so bile težave drugje. Nada je popizdila. Totalno je popizdila. Nikoli več ni bilo nič v redu. Fant se je pritoževal nad njeno obleko, nad njeno hojo, nad njeno frizuro, in kaj bi sploh naštevali. Saj vemo: ko se plaz sproži, ga le težko ustaviš. Najhu- je ph vsem pa je bilo, da je govoril besede, ki so mu jih najprej položili v usta njegovi starši. Klasične težave, bi lahko rekli. Predstavljal sem si Nadino grozo, žalost in obup. Bojevala se je za življenje. Za pošteno živ- ljenje. Čutila ga je in vem, da ga je bila tudi zmožna živeti. Ni tiste narave, da bi nekomu rekla kar: kure te gleda, in odšla. Bojevala se je dotlej, ko človek v breziz- hodni situaciji končno obupa. Od takrat je nisem bil več srečal. Poslušal sem jo in skoraj povsem pozabil na njeno goloto. Pripovedovala mi je vse tisto, kar se je pn- petilo vmes. Takole je začela: Odpeljala sem se na obisk v tisto vas. Fant je bil v služ- bi, mati po opravkih, tako da je bil doma samo njegov oče. Ne vem. kaj mi je bilo. Vse skupaj mi je že krepko presedalo. Oprosti mi, da nekoliko zmedeno govonm. Nisem se mogla umakniti iz njihovega življenja, kakor so me rotili. Še vedno sem videla upanje. Nikakor se nisem mogla prepnčati. - V glavo mi je padla mašče- valna misel, čeprav veš, da nikoli nisem bila takšne narave. Njegov oče me je pravzaprav prijazno sprejel. Najprej sploh nisem vedela, s kakšnim namenom sem phšla. Gnzio me je. - Oče je postavil steklenico žganja na mizo. Praznila sva jo in kramljala. Stan je nagnjen k alkoholu. Veš, to me sploh jezi. Tudi stara je zafurala svoje življenje in ne vem, kako si lahko dovolijo, da iz takšne situacije drugim svetujejo m delajo pndige. Tega ne prenesem. - Pila sva. Pet kozarčkov sem vrgla vase, stan gotovo kakšnega več. Zaradi pijače me je oblila vročica. Slekla sem pulover, da sem ostala samo v tisti majici s kratkimi rokavi, spodaj pa sem bila seveda brez modrca. Nisem mogla spregledati, kako staremu beži pogled na moje prsi. Ne vem kaj mi je bilo Pogovarjala sva se o splošnih stvareh. Stan je postajal pijan. Jaz pa vedno bolj izzivalna. To je bila bolj psihoza kot pa vpliv alkohola. Kar naenkrat sem postala izredno objestna. Takšne se ne poznam. Začutila sem svojo pičko, če hočeš, in v glavo mi je šinilo: Starega je treba dol udariti! Kaj me tako čudno gledaš?! - V trenutku mi je bilo jasno, da ga moram pofukat! Poslušaj me in ne glej me tako! - Stisnila sem se k njemu. Ni bilo težko. Objel me je z roko čez ramena. Tudi on je postajal obje- sten. Spretno sem ga podpirala v njegovih svinjanjah. ki so bile do tedaj zatrte, vendar so obstajale. - Vodila sem ga v pravo smer. Začutil je moje prsi. Bradavice so mi nabreknile. - Kaj ti je?! - Ni slab dedec. Ne vem, kaj ga je zajebalo v življenju, a nekaj hudega se mu je moralo pripetiti. Ne vem. Morda strah za sina. morda žena, ki je, po pravici povedano, hudobna. Silno hu- dobna. - Življenje si samo predstavlja, čeprav ga ni in ga ne bo nikoli živela. - Prijela sem ga za kurca. Sta mu je. - Pa kaj me tako gledaš?! - Jaz sem samo zijal v Nado. Niti trenil nisem. Nisem mogel verjeti. Kaj bi ti govorila. Vzela sva se na stolu v kuhinji. Zaja- hala sem ga. Povem ti tudi, da sem uživala. Pravzaprav nisem bila s starim, ampak bolj z nekakšno idejo. Z ne- kim sovraštvom, odporom, ki je dobil fizično obliko. In ni slabo fukati z idejo. Samo slekla sem se in se nasadila nanjo. Ja, vidiš. V življenju ni vse tako, kot bi nekateri hoteli. Mnogi govorijo o morali, a tiste lahko podreš. In kaj to pomeni drugega, kot da je stari navadna usrana reva. Čeprav jaz tega nisem nikdar počela. Zagnusil se mi je ta svet. Imela sem ideale, prepričevali pa so me, da je svet umazan, da nimam prav, da sem otročja in naivna, da me bo življenje teplo. Ampak na takšen svet in na takšno moralo se lahko zdaj z vso pravico poserjem. - Samo poslušal sem. Vstala je in me vprašala, ali jo lahko pospremim v kopalnico. Med potjo je spustila hla- če. Kakšna ženska! - Pa kaj naj bi bil storil? Po toliko 5 letih zavezništva se ji nisem mogel zagristi v trebuh in zaječati: Želim si tvojo pičko! - To ne bi šlo. Trpel sem. Ne morem reči niti, da sem si jo želel. Morda podobno kot ona očeta svojega fanta. Bojeval sem se z neko idejo, ki jo je v tistem trenutku zastopala morda prav ona. Se vedno je pnpadala svojemu fantu, kljub napaki, ki jo je zagrešila. Bila je popolnoma njegova. O tem sem se prepnčal. - Moral sem jo drgniti po hrbtu. Po prsih in trebuhu. Vsega sva bila navajena. Njeno telo mi je izginjalo pod rokami kot pena. Hotel sem jo sicer zagrabiti, a vse je izginilo in nič ni ostalo, - Ravno za joško sem jo držal, ko je nenadoma spregovorila, kako bo udarila dol še fantovo mater Tu zopet ni šlo za lezbični odnos, ker bi se bil sicer strahovito razburil. Moje telo je ostalo mirno. Lahko bi se bil slekel in se kopal z njo. Najbrže mi ne bi bil stopil, preklet hudič. Ta svet je zaklet. Končno se je ogrnila v brisačo in mahnila sva jo nazaj v sobo. Skupaj sva pokadila cigareto. Bil sem povsem zatopljen v svo- je misli, ko me je dregnila. Po vsem, kar se je dogajalo, bi me morala vprašati: Ali nič ne čutiš mojega telesa? a Nada me je pobarala: Kaj misliš, da sem prav storila? Brez večjega razmisleka sem ji priznal, da je storila prav in da je sploh izredna ženska. - Poljubila me je na lice in mi zaželela lahko noč. Spom- nila me je, da jo moram zbuditi ob osmih. Stisnila se je k meni. Z nagim telesom se je prižela, ko sem se jaz že čisto potopil vase. - Kakšen sklep sem lahko naredil? Samo to, da si moram čimprej dobiti žensko in ji zaplo- diti otroka. Razumem moške, ki hočejo dobiti sina. Da, tudi jaz si želim sina. Trdo ga bom vzgajal. Noč in dan ga bom zatiral. Ne bom mu pustil dihati in morda se bo tudi meni enkrat nasmehnila sreča, da bom lahko fukal s takšno krasno žensko, kakršna je Nada, ki se naga stiska k meni in mirno spi. 6 Majda Kne KO BOM KONČNO UREDILA S PESMIJO O ZVONCIH zasujem te, orkester, zbor in solisti, s tragedijo prava slovesna mati v nizkih tonih. opredeljujem z ne. ni kricanja, ni bobnenja. to je preveden kerempuh. pismo 3. 4. ponoci: slišanje kompozicije in ideološko. držiš se naslonjal, kremplje vanje zarivaš, gor te nese, zato leseno in zravnano sediš. pustiš se, poslušalec, še megalomaniji besed. oprezuje za tistim, ki zdaj obiskuje mirtin grm na ulici prijeko temu ni kaj dodati. pač pa še ni polnoč in toliko je še do jutra. restitucija zapeljujocih napotkov za branje ikonski krog se nekega novega leta (ko odganjajo breze natrešnjevki) sklene. poslej ravna veCtirno, si zaplete svet. tmnever alone 1 have my beads the intensitv of politeness: gostu se da belo brisaco čez noč si premisli čez noč se bo nekdo zbral in bo postal neznan in nevaren ;slowsleeping: :druge cigarete: :raza na plošči počez: :novinar poročila o primerjalna poetika: :laku noč na planjavi: :udeležen v nerazložljivem: :rahlo pijan ne zna jezika jutri odpotuje naredi zadnjo uslugo vznemiri ti ženo in tebe samega. neomenjeni računajo na naslednji april. vsega so krivi dadaisti 20. 3. je bil samo telefon v prazni hiši pri kartah misliti na denar (majuskule) u zagradama tiny poruke . . . k'eti umram . . . na praznično nedeljo GOT MONEY GOTCEDAR SEEDS ON FINEGOLDEN CHAINS NOVICE PRIHAJAJO KOT PAVI RITRATTO Dl MARTA ESUASORELLA MARTA JE DJETE CENTRA,VARŠAVSKE I STANIČE ZA SIGET, VOZIŠ SE V TOPLEM AVTOBUSU DO ESPLA- NADA, NASELIŠ SE LAHKO SAMO V TURŠKEM DESETEM ARONDISMANU (POD((NEVIDNIM))MONT- MARTROM). MOJI OBISKI SO OBISKI IN SO LAHKO BLEŠCECI. GUARDA, MIGUEL, SPET ENA ČISTO LEDRASTAŽENSKA ŽENSKA IZ DOBRE HIŠE HANS MAGNUS HANS MAGNUSHANSMAG- NUS! ANGELI V SLOVENSKI LITERATURI O PLESIH, NA ZASAVSKI PROGI (POL PESMI S PLESNIMI NASLOVI, POL Z ŽELEZNIŠKIMI POSTAJAMI, V ZASAVJU ALI KJERKOLI) 9. 1. 82 POPARIŠKO OBDOBJE 82 KAJ VE JUTRO, KAJ VE DAN DIENG ZVIŠKA POGLEDA EVROPEJCE ZJUTRAJ (ŽE OKROG SEDMIH) ZMERNO NA AJDOVŠČINI (KOMAJ ČAKAM, DA GREŠ, DA SE NAPIJEM) BABVLONON MY MIND NASELI SE V SAMEM CENTRU, ČE GA KDO POGLEDA (J. KOVAČIČ), GA PA NE VIDI, IN TIHO TRPI NAPREJ IN PUSTO ČAKA NA GOGO IN JE SEVEDA V OBRAZ PODOBEN GRUMU. 8 Jaša L Zlobec PREMIK premik nizanje besed v vrstico stavek črni hieroglifi na belem rezu kdo ti je podelil pogum učenika kdo ti je predal zavezo poučevati ljudi najprej samega sebe povprašaj boj i najprej udari tiktakanje srca oko miži roka zleknjena rjuha nežno položena srce enakomerno bije kot usoda zgubljeni drobni lešnik sredi morja valovi ubijalsko udarjajo in rezko sekajo krhkost lupine lokavi žvižgi vetra zamolklo tolčejo pozvanjajo k pogrebu tesno je srcu pod ubogo trepetajočo kožo zvoki se zaganjajo od vseh strani vrišč otrok ki si jih mukoma spočel rodil v trenutku ko se je sreča iz brezbrižnosti nasmehnila težki koraki žene žalostne v prevezovanju svojega življenja sprijaznjene je sploh mogoča večja muka ščebet ptic z vrta nerazumni strah v pnčakovanju žametne stopinje tihega mačjega koraka srce enakomerno bije kakor bi si porazi nazdravljali kamor seže oko ii svet ki teče svojo pot šumlja mimo korenin gozda ob domači hiši si utira pot po vrtnih gredicah preletava streho skozi negibni zrak kuje kletko okoli srca vari vozle ki se vse bolj zategujejo kako je zdaj s tem so naenkrat vsi proti meni vse kar je pri meni vsi ki jih imam rad ta ledena samost ki ji sam nalagam plasti zmrznjeno mumijo zapiram zaklepam v celico srčne votline kam kam pelje ta pot « iii ne maram te strašne lege zvezd ne maram teh svojih gibov nočem tega groba ki sem si ga sam z lopato zakoličil srce enakomerno bije kot usoda tolikokrat dlani v jame oči potisnjene stisnjeni zobje utripajoča senca bo kaj spremenilo mi sleklo kožo mi bo kdaj tisto nemo jutranjo meglo vlažno grozo čepečo na koži izžgalo iz srca 9 PRAVLJICA oko skozi okno skozi vrhove dreves skozi nebo tja proti soncu oko skozi okno oko ven tja ven da bi se našel izgubljeni zaklad da bi se našla mehka pot zelena s praprotjo obrobljena na beli grad namenjena so segle roke so se telesa topo zastavila drug za drugim drug ob drugem mrak oko se je zasolzilo z žalostjo utrujeno zaprlo žalostno oko zaprto okno kakšno nedosegljivo zmagoslavje bliska nad jezerom OBJESTNOST IN OTOŽNOST NJUNE MEJE utrujene dlani na ploskvi mize pogled se v ogledalu s sabo sreča brez konca in otožen prsti se razprejo brez moči » in za tišino okna odmeva hrup vsiljivo skozi špranje leze karneval brezumja objestnost hoče prementi nebo saj tudi žalost in oči ki steklo nazaj jih vrača imajo svoje dno samotna leta in brazgotino zvezdo sredi prsi tako na koncu veka pomežikne v nasmeh v nasmeh se stisnejo zobje bo že kako vsa ta kalvarija z opaljenimi senci z udarci vsepovprek morda le ni prešla zaman KAMEN napisati pesem svet ustvariš kakor ti zli duhovi šepetajo svet ustvariš ob križ pribit obsojen na pesem na prvo tipko udariš razkosajo se planjave prelomijo gore morje se poželjivo ugnezdi v tvojih najdražjih dolinah in skale se kotalijo po tvoji stezi kakor jim je ljubo razlomijo vse tvoje drobne macesne kar povprek pišeš in pišeš m tipke trdo udarjajo tedaj napiši pesem če si lahko s tem kamnom tolčeš ob čelo USODA šape na pomoč šape so kremplji v pentagramu v belem snegu črne šape v oko je segel strah testeni gibki steber roka je postala telo trzljaj trzljaj obrambe šapa v belem snegu črna šapa vse sem preživel družino pleme sonce in grozo mraka čepeč z dlanmi na tleh pozdravil jutro šape na stežaj šape v presenečenje šape pred obrazom konec konec drugačen svet in čisto tuj s šapami ovešen 10 pot i kot sem že v težkem mraku pradavnine nosil slutnjo v sebi pestoval kot greh se bal sam sebe tu so zakoni kamnite plošče ki jih je treba zlomiti pustiti jih za sabo jim obrniti hrbet kot da nikdar ničesar ni bilo vstopiti dvignem roko brez opustošenja okno odprem in vrata na stežaj veter odnesem streho zasejem travnik preorjem njivo moja pšenica bo dajala hrano ljudem lačne bo moj kruh nasitil žejni z mojim grozdjem bodo se pojili in moja brezna bodo se odprla krivim srobot bo zanka vislicam ta svet je strog in stroga njegova usmiljenost moč z močjo bo pokončana vrv bo gledal kdor hotel je ubijati II prvi zakon je blagost blag pogled blaga beseda blag dotik kdor ni blagosti spoznal slepec pojdi odidi dokler je čas ker potem bo hudo drugi zakon je ponižnost hud zakon dovolj besed je bilo tretji zakon je ljubezen kdor s to besedo ni bil obžarjen temu je težko naj gre v gozd zemljo jest iz suhega listja gnezdo znašat naj praprot boža naj kamen poljublja praprot ki edina ne cvete kamen ki edini nima korenin mogoče bo suho listje ozelenelo mogoče mu bo nebo naklonilo ljubezen iii ta svet je pretrpel za tisoč svetov besede sveta so svete obdarjene so s temnim pomenom tisočletja ga nosijo v sebi prepoznamo se po zvezdi . v čelo vžgani bridko vrezani se dotaknemo s prsti v oči pogledamo otroci in žena njihov čepim na petah jih čutim angel gospodov borilec z bogom nepremagan jaša je moje ime in moje ljudstvo mi ga je podelilo 11 Franjo Frančič NE (odlomek) Nedelja, 5. 12. 1982 Včeraj si znova prišla. Po dolgem času. Čudovita si bila. Mar se ne staraš? V neke davne čase si me vrnila. Si lahko predstavljaš: ti in jaz. Dolge so noči, bele škorpijonove noči. In to traja, tra- ja. Včeraj sem te videl z njim. Kaj je na njem tisto, česar jaz nimam? Noč je, in ognjenik je v meni. Navadil sem se biti div- jačina. Poiskal sem stanovanja, v katerem te lahko ljubim. Ponavljanje besed: vračanje, minevanje, past; navad- na mišolovka. To življenje. Litostrojski bloki, delavska četrt, možiciji sredi asfaltne stepe. Bledo plava svetloba uličnih svetilk. Po peščeni stezi tečeva. Na mivki se ustaviva. Z drobno paličico napišem: MAJDI. Praznični dnevi. Julij 1978. Otok Krk. Mestna četrt kot otok. Rdeča lučka na termoakumula- cijski peči. Ponedeljek bo. Bo, bo. Gorje pn Bledu. 1966. Igrali smo se dame in gospode. Lepe deklice iz Parme. Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši, v šolo tudi rada grem, vsako leto rajši. Vransko. Rakitna. Gozd Martuljk. Zasenčenje pljuč. Obiski. Tarok. Obisk Majdke sedeminsedemdesetega. Plastična operacija nosu. Nekje zadaj gradovi. Ljubljanski, logaški, jetniški, otroški, biserni, sanjski, resnični: grajski grad. Prve objave. Včeraj se je poročila Iva, sestra moje prijateljice Ves- ne. Je vegetarijanka, meditira, velika je 168 cm in je kompletno utrgana. Mehak sem, spužvast. Nek napol blazen uniformiranec mi je sledil. Je bil vo- jak? Povsod zasledujemo drug drugega. Milan je ujel mrtvega škorca Zima je, ptič je zmrznil. Samo ptič je, reče. Vem, da ni tako. Ti pa pridrviš sredi noči z motorjem v mojo sobo. Tri- sto jurjev plačujem zanjo. Veš, da se ne smeješ tako kot včasih, sem ti rekel. Tudi ti nisi več tisti stan, si odgovorila. Kar stala sva tam. Hecno, čas, praviš. Podnevi me je obiskal Tedi. Njegova mati je naredila samomor, ko je imel štinnajst let. On jo je našel v kadi, polni krvi. Zdaj jo ne najde več. To je tako kot s teboj. Za trenutek si imela gubice okoli ust. Nekoč sem že verjel, da se ne boš vračala, zdaj pa vidim, da tudi ti ne moreš. Me ljubiš? Zakaj se bi sicer vračala? Utvara? Hladilnik zabrunda kot medo. Daleč je do jutra. Na mizi je odprta knjiga. Montauk, Frish. Pod njo Poe. Premalo Haškov je na tem svetu, preveč groze, pre- malo smeha. Poskušam iztisniti vsaj malo soka iz časa. Durerjeva Melanholija visi na steni. Zraven je gola nt- ka neke lepotičke iz 1923. La segunda indepedecia. Victor Lima, St. Peter Vorstad, že omenjena termo- akumulacijska peč, roza stene, luster, ki zaniha, ka- dar poskušam zapreti oči, vrata, ki se odpirajo s prvim spancem in me spominjajo na starše. Sključena drža, lesen stol, bolečina v hrbtu. Po čem se noč loči od dneva? Po barvi? Obarvani dnevi in bele noči? Čevlji sami korakajo po sobi. Odprte, neprebrane knji- ge. Posterji, uvele lončnice na okenski polici. Zadušl- jiv kašelj. Kadim petnajsto leto. Pljučni meh prekriva katran. Majdi, spiš na hrbtu? Na hrbtu ležijo mrtvaki. Opazujem tvoje mirno lice. Marmorni prividi v sivih nočeh, nobenih volkov, samo obrisi tvojega obraza. Kavabata: Speče lepotice. Tudi sam plačujem. Ikona si, v pozlačenem okvirju sveta podoba. Kdaj sem bil zadnjič v cerkvi? Cerkev, glasba, orgle. Neskončno nebo nad tabo. Majhen si. Luč je samo navidezna. Obsedenost je v vračanjih. Nora noč, bežim iz mesta. Azra. Kurbini sinovi. Preko dne je to pozabljeno. Stavim na številko enaindvajset. Številka všita na ne- kih zavodskih cunjah. Posebna vzgoja. Včasih se vse besede začenjajo z isto črko. Te črke. Ona in jaz leživa naga v travi. Ljubiva se, ljubiva se neizkušeno, otroka sva, na morje potujeva. Hladen poletni dež. Megleno mesto spi. Brez duše je. 6.12 Prehod iz spanja v budnost. Kot dolg tunel je spanje. O ti, večni podnajemnik! 12 Mrežaste zavese zastirajo okno. Film, ki sva ga gledala petkrat. Janis. ■ Idealizirano obrabljeni klišeji. To je drug film, o Jacku Londonu zlatokopu. Prvi; krvavo dokumentarna res- ničnost. Zabeležena. Filmi, filmi. Kurosava: Dersu Uzala. Tek senc, črnobe- le sličice. Praktičnost. In ljubezen? Koliko prgišč poguma je treba, da se izprašaš? Kdaj se potopiš? Plitkost in plehkost. Druga ženska, slaba kopija tebe. Jaz in ona v nekem zalivu. Veter. Ti in veter. BIef do konca? Ali pa . . .? Trenutki so izdani. Črne vdove, zunaj noč. Ena je. Prepisano: Leto za letom hodijo na semnj, te zabave si ne dajo vzeti. Knut Hamsun: Potepuhi. Kakšna je razlika med klavirjem in pisalnim strojem? Med literaturo in glasbo? Andrej Blatnik: Nabrežje. Diametralno različne življenjske poti. Pokažite mi dlan. da vam povem, da vas popeljem v pnhodnost. V sosednji sobi živi par srednjih let. Kronika sta. Iz njune sobe zaudarja po fuku. Včasih se splazim pred vrata njune sobe in ju poslušam. Kot nekoč v koloniji. Moja skupina otrok. Tovanš, tovariš, ali je voda dovolj topla za kopanje? Majdi končuje fotografsko šolo. V kombiju se peljem mimo nje. Odprem vrata in planem k njej. Predno se ubrani, se mi izmuzne, jo poljubim. Izsiljen, zadnji poljub. Zdaj je v službi. Fotografije drugih ljudi ogleduje. Ne, ne razvija jih. Nima poguma. Nek vrinjen spomin. Kdo je ubil Anito? Kdo ne plačuje starih računov? Kdo ne obžaluje starih grehov? Kdo ne tarna za zamujenimi priložnostmi? Kdo mi je lagal o pravljicah? Zakaj so ustvarjene no- či? Zakaj ni življenje dan, en sam dan? Kdo sanja buden? Podolgovato poslopje avstroogrskih kasarn. Trebinje. U desno rame, za prvu vežbu u početni stav! Što je ludi Slovenac? Bojiš se, je-li?! Oddelek za psihiatrijo v Splitu. Dolgo vroče omam- ljanje. Od tedaj težave s spanjem. Pričaram te. Prosojna si, mavrična svetloba pada nate. VVilliam Archer: Kako napisati dramo. Kako preživeti dramo? Khki Karamazovih. Specialno vaspitanje. permesivnost in drugo gobcanje. Majdina fotografija v notranjem žepu suknjiča. Posmeh v očeh mimoidočih. Se delaš pri Foto Tivoli? Telefoniraš v Split. Da, da, vaši diapozitivi su divno uspeli. Z Majdi v Pragi 1977. Srečno leto. Praga, mati vseh mest. The most beautiful city. Z Majdi na morju. Baška 1977. Kaj se delaš finega, pravi njen stari, rukni teh dva deci. Devetnajsti rojstni dan. Speglar z bujno gnvo. Nobenih glasov ni v mestni noči. Kdaj pa kdaj hrup zapoznelega avtobusa. Majdi 1978. Oprijete kavbojke, zelena jakna s kapuco. Jesen. Jakopičev spomenik. Okrogli park z vodometom. Obsedenost. Budnost. Postelje so ladje, spanec je morje, sanje so oblaki, zavest je nebo. In kaj je sonce "i* Sonce je brat lune, kot je dan sovražnih noči. Poln pepelnik cigaretnih ogorkov. Nadraženo grlo. Svojo vojsko sem odslužil že davno. Sest let. Da. moj posrani poročnik. Marija iz Izole zvija nov joint. Zenice so se mu pove- čale na pol metra. Deluje kot star srbski vojak. Kapa nabita na čelo, plašč brez pasu, čevlji brez vezalk. Neka pozna jesen. Kasarna Save Kovačeviča. Jaz pa živim v bunkerju. Kaotičnost misli mi ne da miru. Ženske. Imena. Kraji. Dogodki nekih jeseni. Noč, noč. 7. 12. Zunaj je nepredirna tema. Se svetilk se ne vidi. Prostor in čas. Dan, ki je minil. Čitalnica Jožeta Ma- zovca, prebiranje revij. Z Majdi v postelji. Trnovo 1977. Naskrivaj snemam najin pogovor. Mnogo kasneje, pet let, jo oklofutam pred ateljejem Foto Tivolija. Sodnik za prekrške mi odmeri sedemde- set jurjev. Za štrudel plavim. Šestnajsti, prenočevanje na Povšetovi 5. Mestni za- pori. Vakum. Pestrost nekih beganj. Ko leze vate, te mehča, na- čenja te, plašnice irrvaš na sencah. Ona ima enaindvajset let. Velik šopek ji kupim. Kaj misliš, da bom kmalu umrla? Sprašuje. Vsi bomo enkrat umrli Slejkoprej. Obdali nas bojo z venci, rožami, s svečami, jokali bojo za nami itd., itd. V meni pa ne umreš. Ko se zvalim zvečer v posteljo, se te spomnim. Tebe. In zakaj tebe? Poznal sem nekega kronika S. Umrl je pri osemin- dvajsetih. Živ je segnil. Ciroza jeter, pljučnica. Njegov izpito bledični obraz v kletni sobici, dva krat tri. Živ v grobnici. V Laibachu. Termiti, ni preobrazb. Bežim iz grada, luda noč, kurvini sinovi. Zvezde. Zdaj imaš usnjen obraz, sovražno me gledaš. Ženske. Rdečelasa Meta iz Kočevja. Široki boki, dober geštel, pege, neverjetno hiter pristanek na seks. Se en čudež: nedolžnost pri devetnajstih. Sunkovito sopenje, pripitost, gnetenje, suvanje. Disco v Študentskem naselju. Blok štiri. 13 Joškata Alenka iz Tržiča. Oba zadeta, ko afne. Gimnastika. In ti ne pride, ne pnde ti, kaj blokira lulo, saj se zvija, saj so vsi pogoji. Naslada grobosti. Zajčji dnevi. Fuk na tekočem traku. Kompenzacija po pubertetnih letih onaniranja. Nevrotična Dragica iz Idrije. Dolgi, črni lasje. Tableta za tableto, tavor za tavorjem. Po dve uri po- trebuje, da se uredi. Ledena frigidnost Fuk pač spada zraven. Tiho je in potrpi. Kot dobra žena. Študentsko naselje, blok sedem. Tanja. Samohranilka. Suha, brezčustvena, potrebna, o. potrebna. Praznovanje novega leta 1980, Nasajanje, skrčeni prsti grabijo po koži. Daj. daj, še malo. Tone laži, nakladanje. Zaprepadena brezčutnost. Majdina fotografija v notranjem žepu suknjiča. Zunaj gosta megla. Dve bo, pove f^irko Bogataj. Ja, saj res. radio je prižgan. Na vrsti so poročila: Lipa, Lovec, Mrak, Plečnikov hram, Pavla, Maček, ph Vinski trti. Span, Krpan, Julija, Katrca, Marn, Jelen, Sokol, Vodnikov hram. Kolovrat, Tavčarjev dvor, sto in sto bifejev, Cankarjev vrh na Rožniku, restavracija v Cankarjevem domu, Plečnikov hram, Romeo, motel Dr. O, Sestica, Petnček, Rio. Opera bar. Čebelica, Opera bar, pri Konjskem repu . . . Beznice. In PHP. NLP m PHP. Psihiatrična hitra pomoč v žilo. Vroče hladno. Ženske Mateja iz Celja. Šestnajstletna pobotnica. Blond. nje- na slabost: od zadaj. Piše poezijo. Japonska lepotička. Karmen iz Šiške. Fuk na stadionu Ljubljane Ko ga dobi noter, našobi ustnice v phčakujoč izraz. Vmes litri, hektolitri. Z Nives na Kofcah za prvomajske praznike. Fuk z neznanko v garaži njenega očeta. Ne morem zdaj, moram se učit fiziko. Iz ust se ji cedi- jo sline. Ženske, meso, zimski časi, Majdina fotografija v notranjem žepu suknjiča. Majdin Zenit škljoca. Lena iz Šiške. Popolnost, telesnost. Znanje. Pa ne prostituiranje. Treba je znat. Po Majdinih stopinjah. Nuša, nedolžnica, himna, da jih ne bi snel kompresor, Lezbična Sonja, ki beži ovita v rjuho. Trda ko hlod. Telesa, meso, vakum. Strahovit finiš Luciana Sušnja. Med redkimi pavzami knjige. Selitev za selitvijo: Trnovo. Vič, Center, Brod, Rudnik, Črnuče, ja, in Litostroj. V prvem bloku me pretepejo južnjaki. To uredi zakajena Metka iz Celja. Maščujem se ji. Kdo ve, kdo ugane? Andergraund, Komuna z ovcami, Istanbul expres. Stacion neke noči Vagoni z Rusi. Zaplombirani so, zaklenjeni. Vladivo- stok - Rim. Promiskuiteta. Fuk, kar počez. Praksa v vzgojnem zavodu Frana Miličinskega v Smledniku. Kaj boš, ko boš velik";* Tn bo. Devetnajst stopinj je v sobi. Sociala. Nikoli ne bom zmožen za vzgojitelja. Institu- cije posebnega družbenega pomena. Hiralnice, zavo- di, aresti. Dom, ljubi dom. Ženske. Marija iz Hamburga. Tanka suhljata zdomka. Takoj ga ima v ustih, sesa. cmoka, od ust ji kapij,.' močefit. liže ga, vsega hoče vrskati, praska me; vešča. Dubrovnik 1980. Disco Babin kuk. Sostanovalec se brez prestanka praska po jajcih. Nemoj se stalno pipati tamo. mu reče gazda. Izbacit ču te! Galjot D. Jančarja. Močna stvar. Navidezno zgodo- vinski roman. Blodenje. Požari na Hvaru in Cresu. Jih podtikajo emigrantje'? Kdo je sovražnik naše dežele? Teden dni razmišljam, kaj naj sporočim Majdi. Ona in neki bradač na Stradunu. Nekoč sem pogoltnil dve črnobeli fotografiji in dva dia- pozitiva, brez okvirčkov. Midva sva bila odtisnjena. Nor si. pravi, nor. Jaz se obrnem stran in se cmerim. Samo ob njej sem cmizdril. Znala je. Ženske. Na vlaku za Split se spečam z neko mamico dveh otrok. Predno vlak odnne. se poslavlja od plešastega moža. Kar zgodi se. Tudi ona pa pofafa. Mozoljasta študentka z Reke. Zašpehana nimfoman- ka. Jaši me tovariš, jaši, jaši. Kolonija, Kraljeviča 1981. Medicinska sestra Mara namiguje na kavs. Ni še glav- ne sezone, mož pa pluje bogve kje po širokem morju ali pa poriva luškano mulatko. Ne mogu, krvavim. No, mi ga pa vrži na roko. Komunist, komunist v moji postelji, stoka. Ne kapiram jo. Štirideset let ima, malo je scufana. O muž, pa nema on problema. Kesten: Mož šesdesetih let. Boječa otipavanja. Se gremo zdravnike. Imena se pa kar zasidrajo. Moja mama kupuje umetno cvetje. Devet otrok ima. Jaz sem peti po vrsti. Pozna življenje. Pri štiriinštiridesetih je s carskim rezom rodila dvojčka. Peter in Pavel jima je ime. Po osem ur na dan gledata televizijo. Reklame in spored znata na pamet. Teta ni mogla imeti otrok. Dela na banki. Ne pozna življenja. 14 Zato ji je mati posodila svojega drugorojenca. Končal je elektro faks. Imam tri polbrate, eno polsestro, tri brate in sestro Jel- ko, ki je oženjena s policajem. Z njo ne govorim, ker ne maram policajev. Polsestra je bila tudi poročena s policajem, pa se je spametovala, ločila se je. Cenim njeno potezo. Z njo govorim. Sto let samote. Živim v mestu bunkerjev, mestu z umazano reko in razpadajočim gradom. Enkrat na mesec obiščem Toneta v psihiatrični bol- nišnici Polje. Pet let je tam. Star je štiriindvajset let. Skupaj sva se klatila po zavodih. Shizofrenija, pravijo. On pa pravi, da bo tožil vse psihiatre, samo psihoana- litika mu naj zrihtam. Tone. ni strašne razlike, ne tu, ne tam. Pri njemu so najprej poskusili z insulinom. Čez teden dni je bil napihnjen kot balon. Potem so ga filali s ta- bletami. Čas dozorevanja in propadanja. Pogrel sem si bezgov čaj. Dimniki tovarne Litostroj silijo iz megle. Osemnajsta selitev. Nož v hrbtu. Lena smuča na Kaninu. Njen brat kupuje knjige na kile. Rad bi postal intelektualec. Ženske. Morda je življenje bogatejše zaradi ljubezni, ki mine. Tagore. Vesna iz Pirana. Mučila sva drug drugega. Bilo nama je lepo, toda rada se nisva imela. Takšnih ljudi je malo. Vedno ponudijo roko. Štin bo. Naslednje leto bom dopolnil petindvajset. Z Majdi nisva hodila nikamor. Ti piješ, je rekla Tanja. Ja pijem, sem ji odvrnil. Ampak ti piješ vsak dan, me je zabila. Kaj ste po poklicu? Socialni delavec. Šalite se, dajte no. In drugače. Po neki put zaželim, da živim sam u šumi. Belo, belo, čutim belo. Ura izgubljena ne vrne se nobena. Koliko parol lahko prebavi človek? Kapetan prve klase leži poleg mene v kletki. Split. Denise, Denise, kriči. Končno le pride bolničar in mu zabije eno vitaminsko. E, momče, najebat češ ti u civilu, me poučuje poroč- nik. Naučim se čine. Razpoznavam jih. Veselim se, ko otrok, ki sestavlja lepljenko. Tri čvorke, to je vodnik prve klase, štiri, stari vodnik prve klase. Tvoj oče je pil, se oglasi materin glas, kradel ni pa ni- koli. Zadnji čas je. Vržem se na posteljo in hrbtno zaplavam v spanje. 8.12 Torek se levi v sredo. Heminaurin mi je pomagal pre- spali par ur. Neko pisanje je v Tribuni napadel neki anonimni bebec. Sicer pa nisem ničesar razumel. Frazarjenje, polfilozofski drek. Nekoč je tudi sam pos- kusil praskat po papirju. Pa m šlo. Ferija m še nekaj drugih je osfal. Teden dni jem samo jajca, jajca na sto načinov. Ljubljanska banka me toži za osemsto jurjev. Dolgujem Vladotu, Andreju, Feriju; skratka vsem. Milanu ne morem več reči, preveč mi je že šenkal. Od Sodobnosti še ni nakazano. Na študentskem servisu ni nobenega dela. Mrzle noči so. Po mesecu dni sem bil v centru mesta. Majdi dela po- poldne. Samo pedeset metrov zračne razdalje naju je ločilo. Pizduni na Tribuni še trobijo. Kar naj, saj jih nih- če ne bere. Mizerija, beda. O. ženska. Maja iz Rožne doline. Ne, ne bi, jeclja in si slači oble- ko. Misli, da je tič ropotulja. Bulji v najina združena te- lesa, prav v svojo špranjo, v lulo, ki se premika gor in dol. Nato potrka njen papači. Maja zastane. Ja. oči. glava me boli, ja, študiram, bom prišla kasneje, oči, ja, bom, oči. Prodajajo grobove na Žalah, takšne zapuščene. Veš. da sem kupil grob na Žalah, rečem Majdi po telefonu. Pib, pib, pib. Zveza je prekinjena. Noč je ustvarjena za pogovore. Vsakršne. Mojo prozo bojo prebrali v literarnem nokturnu. Z od- ločno roko trkam na vrata zgodovine. Za pogrebci jo maha karavana. Že dolgo nisem bil na socialnem pogrebu. Jokal sem za ljudmi, ki jih niti nisem dobro poznal, jo- kal sem, ker je vsako življenje vredno nekaj solz. Drugo leto, se pravi 1983, bi se lahko zgodilo, da slo- vensko žemljico zadane kakšna katastrofa. Potres na primer. Majdin rojstni dan: 6. 5. Ravno potres je bil takrat. Naključje. Noči so ptice. Kar naselijo se v človeku. Ampak, ne, NE, si rečeš. 9. 12. Prekleto mirovanje, ždenje. Zvodenelost, kompromisi, nabiranje podpisov, zase- da, neredi, policija. Orvvell. Miselna policija. Vesoljska poezija Gregorja Strniše. Praživljenje. baj- ke, legende, sage. Natanko se spominjam zdravil, ki so jih predpisali Tonetu: artani, moditeni, leponexi. Sobe ne pospravljam več. Ženska. Zalita Miša iz Prehodnega mladinskega doma. Njena 15 )ovešena dojka, modra žila brez bradavice. Ne gre. ^etnajst let mi je. Neka kurba mi vzame (ha, vzame) ledolžnost. Ime ji je Vida, Fo je to. slapol odprta usta Karmen, njeno bogastvo razsutih as. Čudni glasovi. Ni ujela htma. Samo Lena ga je. ^ajdi je poglavje zase. .až"? Neponovljivi užitki ob odkrivanju, slast. Sončne lise na ;teni. ^esa vsega je človeka strah. Vlaka, ki zdrvi v noč.