NAM platana v gotovfnl Maribor, torek 3, septembra 1935 ste, 199 Le,J 0(1 ,xv MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednifttvo {n uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 izhaja razen nedelje In praznikov vsak ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema jtudi oglasni oddelek MJutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.400 99 JUTRA 99 Italijani porušijo Adis Abebo Protestna nota zaradi rudmškSh koncesij - Prekinitev vseli od-nosaiev - Ahesimiia klice na pomoč - Pred zasedanjem sveta Društva narodov Misel jugoslovenskega nacionalizma ]e as pohodu. Ni je sile, ki bi to gibanje moglo zajeziti. Pokazala se bo vsa tista stvariteljna sila, ki je os in gibalo jugo-slovenske nacionalistične Ironte. Športno gi banje ADDTS ABEBA, 3. septembra. Italijanski poslanik je izročil danes abesinski vladi ostro protestno noto proti nuj-novojšiin koncesijam Riekettovi družbi. ’ krogih abesinske vlade se zatrjuj«, J a je treba pričakovati, da bo Abesinija italijanske zahteve, izražene v tej pro-lestni noti, gladko odklonila, ker ni s to pogodbo kršena nobena med Italijo ■n Abesinijo obstoječih pogodb. Al.c-sinci pravijo, da g,e za ameriški kani-tal. docim slutijo Italijani v ozadju angleški kapital. Italijanski poslanik je odredil že vse za odhod poslaniškega osebja iz Addis Abebe. Italija prekine z Abesinijo vse odnošaje in namerava nato z bombardiranjem iz zraka porušiti abesinsko glavno mesto. Abesinska vlada je zaradi tega poslala v Ženevo protestno noto in klic na pomoč. V brzojavki se naglasa, da je Addis Abeba c,sto neutrjeno mesto in bi bombardi-r«nje pomenilo grdo kršitev mednarodna določb. tarnati se zbirajo ŽENEVA, 3. sep tein h ra. Semkaj pril ui-Jajo žc pivi diplomati, da se udeleže ju- trišnje otvoritve sveta Društva narodov, ki se bo bavil z italijansko abesinskim sporom. Po nervoznosti, ki se opaža se da sklepati, da bo Društvo narodov postavljeno v tem zasedanju pred težek problem, od katerega ne bo odvisna le nadaljnja usoda Društva narodov, ampak tudi splošnega mednarodnega razvo ja v Evropi in v svetu. K drugim težko-čam se je pridružila sedaj še tako nepričakovana pogodba med ameriško-angle-ško družbo in abesinskim cesarjem za eksploatacijo abesinskih petrolejskih vielcev in rudnikov. Ta pogodba je vzbu dila povsod veliko pozornost in ostro polemiko, ki se čuti zlasti med Rimom in Loiidonm. V Londonu izjavljajo ofi-cielno, da niso z novo pogodbo, ki je čisto zasebnega značaja, v nikaki zvezi in so proti njej celo protestirali v Adis Abe bi in priporočili abesinskemu cesarju, da jo razveljavi. Nekateri angleški listi pišejo celo, da je ta pogodba intriga Italije in stoji glavni zastopnik omenjene družbe, Rickett, v zvezi z Italijani. Italijanski listi pa seveda' odgovarjajo, da je sedaj' postalo očito, da gre Angliji pred vsem za petrolej in ne za Društvo na- Stoi^dinovičev obisk v Parizu Naš ministrski predsednik in zunanji minister referira o biejskž konferenci male antante ’ARIZ, 3. septembra Ministrski pred- Stojadinovtfev obisk je zaradi tega še ltni ati imnictni- A»« /l/fSfm. .■ ~ Unik iu zunanji minister dr. Milan Stoiadinovič je obiskal včeraj dopoldne •rancoskega ministrskega predsednika ln Zunanjega ministra Lavala ter konie-r!ral z njimi najprej 2 uri, pozneje pa še e|io (1ro. V uradnem komunikeju, ki je izdan o Stojadinovičevem uradnem posebno važen, ker se je Izvršil tik pred odhodom zunanjih ministrov v Ženevo. Pai iški listi so posvetili temu obisku zelo veliko pozornost in znova podčrtali tradicionalno zvestobo v zavezništvu ined Francijo in Jugoslavijo ter celotno malo antanto. Podobne izjave sta * v ’ v*» u.«uuvm huiiiu IIIHIU aiiiuitiu. ruuuunc izjave sta oisku v Parizu se naglasa, da je kot j dala tudi La val in Stojadinovič, ‘ki je bil .nji minister Jugoslavije in sedanji j sprejet nato še pri predsedniku franco-Predsednik stalnega sveta zunanjih mi-! s^e republike. nistrov male antante poročal Lavalu o I __________ sklepih zadnje jubilejske blejske konfe-1 renče, zfas{i z ozirom Ila vzhodni in po- MADŽARI ZAPUŠČAJO ITALIJANE? ^oHavski pakt. Prav tako sta Laval in BUDIMPEŠTA. 3. septembra. V po-IIŠČU razpravljala tudi o stu- litienilt krogih se zatrjuje, da jc bil mi ho tvorHP°rU Abesinijo, ki nistrski predsednik Gombog preteki j . , *■“ lllvU 1VUIIJU 111 /AUvSIllljU) 1» I w .oni s»iavnj pre(jmet sedanjega za-' • v syeta Društva narodov v Ženevi. Naglaša se. da stoji mala antanta o oi.no na stališču Društva narodov. teden tajno na obisku v Berlinu, kjer se je sešel z nemškimi državniki. Gre baje za popolno odtujitev Madžarske od Italije in naslonitev na Nemčijo. U Umtu douuM ftoime V Odmevi pohorske resoPucil« Akcija pwgoslovenskih nacionalistov v jeku in teku • Njen proaos1 v vse deSe naše države - Sestanka v Beogradu in Hvaru * Preteklo ned !jo je bil v Beogradu sestanek uglednih naših politikov, ki so za-počeli v narodu akcijo jugoslovanskega nacionalizma. Nekateri so imeli interes, da to akcijo, ki'se je razgibala s pohorsko resolucijo, pred narodoht zamolčijo 'n utajijo. Drugi so menili, da je najboljše, če se to gibanje, !avnost. Sv^birallšče za povorko je na Trgu skA Jn v ulicah ob Jugoslovan-n ”1 Za razvrstitev bo izdan vu „k"«a a£rt* Odhod povorke je točah- MaK:?° Uri in gre p0 s,edečih u,i* r°'va’ Kopitarjeva, Aleksan- t ?tnska ,n Gosposka. Nato H Lna Glavnem tr- Vabim oribuS"3 7 "Jj”110- da okras,^ tožbe 0rka- tudi o1™ 111 F redsednik mestne občino: Dr. LlPom s. r. Mrtev |» obležal na tleh . . . Tragična smrt posestnika Ivana Hribernika v Ravnah. V Ravnah pri Prevaljah je bil 631etni posestnik Ivan Hribernik zaposlen z obiranjem jabolk v sadovnjaku. Pri tem delu je bil čisto sam, prislonil je lestev k jablani in se hotel vzpeti kvišku. Ko je Ivan Hribernik stopil na lestev in prijel nekako do sredine njene višine, se je lestev po nesrečnem naključju zvrnila in pokopala pod seboj Hribernika. Padec je bil tako nesrečen, da si je Hribernik strl hrbtnico in obležal z zlomljeno hrbtenico mrtev na tleh. Ranjki je bil dober gospodar in je njegova tragična smrt zbudila splošno sočutje. Odmevi požara v Strihovi Z ozirom na zadevno notico, ki smo jo objavili v zvezi s požarom dne 30 avgusta 19.35, smo prejeli od Prostovolj ne gasilske čete v Pesnici naslednje po jasnilo: »Ni res, da je ogenj izbruhnil ob 23 uri, nego šele ob k»l. uro po izjavi pogo relih posestnikov. Gasilska četa Pesnica je bila obveščena od železniške postaje Pesnica točno pet minut pred eno uro in je bila tekom 12 minut na kraju po žara ter rešila živino, ki je bila v hlevu in tudi vse gospodarsko orodje do zad nje pičice. Notica ne ustreza resnici, da je pogorelo vse gospodarsko orodje ter je to čisto navadna izmišljena laž. Ga silska četa Pesnica je vse rešila in tem preprečila grozečo katastrofo. So sednja gasilska četa Št. lij je bila oc železnice štirikrat obveščena. Pozneje sta prišli na pomoč, in sicer najpreje mariborska gasilska četa, za njo pa šent iljska. Tudi ni gasilska četa Pesnica kli cala na pomoč mariborske ali šentiljske čete, ker to ni bilo več potrebno. Prav tako ni res, da bi bil nastal kakšen kom-netenčni prepir, kakor so nekateri listi t« Danes zadnji dan veseloigra .Povratek v srečo P. Horhiger, L. Ulrich. Jutri sreda dvojni spored: Clive Brook kot CiieriOCk Ho .mes znameniti detektiv sveta in Georg 0’Brien v svojem kobojskem filmu ¥ z»dn!i minuti” Predstave ob delavnikih 16, 18*• 5, 20*45 uri, ob nedeljah in praznikih 14*30, 16*30, 18*45, 20*45 uri Gg. železničarji! Zahtevajte pri svoji nahavtjalni zadrugi nakaznice za nakup šolskih potrebščin, glaseče se na knjigarno Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Lastni dijaški internat, Vpisovanje še ta teden samo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, tudi ob praznikih in nedelji od 10. do 12. Šolski program brezplačno; znižanje šolnine. Za-četeik dne 9. septembra. Vse šolske potrebščine, katerekoli po* trebujete, kupite v knjigarni Tiskovno zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Na mariborskem delovnem trgu. Tukajšnja Borza dela išče nujno prodajalko, ki bi pomagala tudi pri hišnih delih. Agilna gasilska četa v Zgor. Kungoti je priredila v nedeljo 1. t. m. veselico, s pestrim sporedom, ki je bila zelo dobro obiskana. Veselice so se udeležili okoličani ter tudi Mariborčanov kljub veliki narodni proslavi na Poljani pri Prevaljah ni manjkalo. Na veselici so nastopili ljubki harmonikarji Podmladka Rdečega križa pod vodstvom g. Šušteršiča ter odigrali prav dobro več narodnih pesmi in zbudili pri občinstvu veliko pozornost m zanimanje. Čisti dobiček veselice je šel v prid Rdečemu križu. Obvestilo starišem. Na Enoletnem tr- men vpisana knjiga. Vsi gg. šefi in pred stav-niki državnih uradov, ustanov, za- j govskem tečaju »Hermes« (poslopje Tr- odov in društev so vabljeni, da bogo-lužjem prisostvujejo. Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje parohijane, da bo 6. sept. t. I. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra ll. v pravoslavni kapeli v Melju ob 10. uri služba božja s pozivom, da se je polnoštevilno udeleže. Iz sodne službe. K Sv. Lenartu je premeščen požrtvovalni sokolski prednjak brat Ivan Čelhar. Vzornemu in priljubljenemu bratu s priredili Sokoli v soboto zvečer v mali dvorani Narodnega doma prisrčen poslovilni večer. Ob tej priliki je prišla do toplega izraza vsa priljub jenost, ki si jo je brat Čelhar pridobil svojim delovanjem v vrstah mariborskega Sokolstva. Nočno lekarniško službo imata danes Savostova lekarna »Pri Sv. Magdaleni« in Vidmarjeva lekarna »Pri Sv. Arehu« na Glavnem trgu. Lep poslovilni večer je bil v soboto zvečer v Narodnem domu. Večer je bil namenjen slovesu bratov Sokolov in sester Sokolic od vzorno nesebične sokolske delavke Marjete Lešnikove, ki je premeščena k Sv. Joštu. Tudi ta odhod-uica je nudila dokaze prisrčne sokolske vzajemnosti in zvestobe, razne vesti Tudi Maribor žaluje. Danes so zelo slovesno pokopali tragično umrlo belgijsko kraljico Astrido, za katero vidno žaluje tudi naš obmejni Maribor. Na govske akademije) je prostih še par mest. če želite preskrbeti svojemu otroku temeljito trgovsko naobrazbo, ga nemudoma vpišite. Znižana šolnina! Aretirani »ljubitelji« krav. Šentlenarški orožniki so aretirali viničarska sinova 251etnega Tomaža in 221etnega Franca Zemljiča iz Vrhovdola, ki sta bila osumljena, da sta letos pokradla posestnikom krave. Pri zaslišanju sta oba priznala, da sta ukradla 5 krav ter jih prodala. Od dna sta bila v zapore tukajšnjega sodišča. Na deželi gori. V Požegi pri Račah je pri posestniku Stanku Rajšpu izbruhni* požar, ki je vpepelil do tal gospodarsko poslopje. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša okrog 70.000 dinarjev. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen in so orožniki aretirali dve osebi, ki pa tajita, da bi bila povzročila požar. Nebo žari .. . Peti nedeljski nočni požar v istem okolišu! O polnočni uri je za pel rdeči petelin pri posestniku Ivanu Rojku v Hočah, ki je upepelil veliko gospodarsko poslopje, ki si ga je pred par leti postavil. Od vseh strani prihiteli gasilci so ogenj sicer lokalizirali, vendar pa znaša Škoda kljub vsej požrtvovalnosti preko 100.000 dinarjev. Svojevrstno šalo so si dovolili v Legnu trije fantje. Posestnici Mariji Kostrivni-kovi so namreč ponoči odnesli leseno stranišče, ki se je nahajalo tik ob hiši, okrog 10 m daleč ter stranišče postavili ! sredi travnika. Orožniki so fante izsle- vseh državnih, samoupravnih in cer- • dili ter jih prijavili državnemu tožilstvu, kvenih poslopjih so razobešetie državne in črne zastave. Telesne ostanke kraljice Astride so prepeljali danes v Laeken in jih položili v grobnico belgijskih kraljev. Smrt 7-letnega fanta. V splošni bolnišnici ie umrl na posledicah neozdravljive bolezni sedemletni sin sluge Blaž Deutschman. Žalujočim iskreno sočutje! Za brivci še trgovci. Mestno poglavarstvo je kaznovalo več mariborskih trgovcev, ki so se pregrešili zoper predpise o odpiranju iti zapiranju trgovin in poslovnih obratovalnic. Red mora biti! Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. Jutri, v sredo 4. t. m. bo ob 19. uri sestanek vseh sodnikov pri »Orlu«. Pridite vsi in točno! Poverjenik. Radi konference zbornic v Ljubljani se jutrišnji uradni dan pri Združenju trgovcev ne vrši. Večerni tečaj za strojepisje na Lega-tovi šoli. Moderni pisalni stroji, izborna učna metoda. Pojasnilo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4, od 10. do 12. Zatvoritev Betnavske ceste. Radi naprave kanala se za vozovni promet do preklica zapre Betnavska cesta med Stritarjevo in Jezdarsko ulico, počenši z dnem 3. IX. 1935. Maribor je oživel... Po ulicah je zopet živahnejše življenje, šolska obed, vpisovanje, študentje, študentke... Novo življenje! Z nevarnimi bodljaji v hrbtu je obležal v Gornji Kungoti sredi ceste kletarski pomočnik Karel Pšajd. Postal je žrtev zahrbtnega napada od strani neznanih storilcev. Težka nesreča v tovarni. V neki mariborski tovarni se je včeraj popoldne težko ponesrečil delavec Roman Šnu-derl iz Hotinje vasi. Pri delu je splezal na tekoči stroj in hotel namazati trans-misijsko jermenje. Pri tem pa je bil tako nepreviden, da mu je stroj zgrabil levo roko, ki se mu je pod komolcem zlomila. Težko ponesrečenega delavca so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Usoden padec s kolesa. Včeraj proti večeru je na nekem klancu v Podvelki pri Breznu padla 26-letna služkinja Kristina Grumova s kolesa in si zelo nevarno poškodovala glavo. Kolesarka je utrpela hud pretres možganov, zadobila pa je tudi nevarne rane po telesu, Po-nesrečenka se zdravi v tukajšnji bolnišnici. Preproge kradejo. Pasje lajanje je preteklo noč prebudilo iz spanja dimnikarskega mojstra Franca Rateja v Aljaževi ulici 30. Ko je pogledal, kaj se godi na dvorišču, je zagledal, kako neznani moški beži z dvorišča, noseč s seboj njegovo 600 dinarjev vredno preprogo. Ratej je tatvino javil policiji. Vreme. Maksimalna temperatura 24.0, minimalna temperatura 13.4, barometer 739.9, relativna vlaga 86. MARIJ SKALAN ROMAN SidaSHaueva »Izgubljeni ste tako ati drugače,« se je opogumila Sida. »Mar mislite, gospod doktor, da se bodo posamezni, med Slovenci vrinjeni Nqmci ali renegati lahko vzdržali? Morda Se eno generacijo, potem bo konec.« »Do takrat se bo marsikaj spremenilo. Vaše drevo ne bo zraslo do neba,« je pikro vpadel Spalke. »Za to bodo že drugi poskrbeli.« je doda! Rabitsch. »Bodite boli previdni!« je nervozno vzkliknil dr. Ldsclmigg. »Ne bojte se. gospodje!« je užaljeno dejala Sida. »Nisem ovaduhinja. In kaj naj bi ovajala? To, kar ve ves Maribor? Sicer mi pa ni treba posebnih razlag, povedal je dovolj Prvin. Zadel je žebelj na glavo, ko je ugotovil, od kod izvira radikalni Šovinizem nekaterih ljudi.« »To sc pravi, da nas prištevate med renegate?« je razburjeno vprašal Spalke. »Tega nisem dejala. Vem pa. da so bili vaši predniki Čehi.« »Kje je že to.« »Kdo je potem renegat?« je vprašal Rabitsch. »Ne govorim o nikakih renegatih, ugo tavljam samo gola dejstva. Kje ste bili rojeni?« »To ni važno.« »To je zelo važno. Povedali so mi. da ste iz Prlekije. Ko ste prišli kot trgovski vajenec v Maribor, niste še govorili nemški, kakor niso vaši starši. Prišli ste v nemško ali renegatsko trgovino in pomočniki so v^as lasali, ker vami nemščina ni šla v glavo. Ko ste se je’ pa priučili m postali pomočnik, ste naenkrat spoznali, da ste — Nemec.« »Protestiram, gospodična.« jo je prekinil dr. LOschnigg; »Rabitsch so stara mariborska nemška družina.« »Tako je, gospod doktor,« je pritrdil Rabitsch. S temi, ki so pa tudi bili nekoč slovenski Rabiči, gospod Maks Rabitsch ni v nikakem sorodstvu, gospod doktor!« »Kako to tako dobro veste?« je ironično dejala Ria. »Po naključju. Sin gospoda Rabitscha je bil z menoj na trgovski akademiji. Prav za prav leto pred menoj.« Rabitsch je molčal. »In vi, gospod dr. Loschnigg. gotovo še niste pozabili, da je bila vaša sestra I leta 1914. zaprta zaradi srbofllstva?« »To je bila njena zadeva.« »Da je sedaj Sokolica.« »To se lahko zgodi v vsaki rodbini.« »In da je bil vaš oče dolga leta slovenski župan v vaši domači občini, da ste bili tudi vi še kot akademik član slovenskega nacionalnega akademskega društva...« »To so bajke, ki se pripovedujejo med Slovenci.« »So ponatisnjene v listih,. kjer je seznam takratnega odbora tistega društva. Se ne spominjate več nekega zborovanja in govora, v katerem ste dejali, da je treba Nemce in nemčurje prijeti za vrat. jih peljati do Mure in brcniti preko na drugo stran?« »Vse to so bajke. In tudi če bi bilo res. je to čisto moja zasebna zadeva.« »Dokler ne stopate v javnost kot predstavnik nemštva, potem ne več. Gospod dr. Loschnigg, slovenski Lešnik, kljub nemški pisavi, vi nimate pravice govo-liti v imenu nemštva, še manj očitati komu. ako je značajen in svojega prepričanja ne menjuje kakor sra-jce. Ako ima tu kdo legitimacijo govoriti v imenu nemštva, sta to samo gospoda Rdger in Bruckner.« »A ne mariborskega nemštva, ker sva šele povojna priseljenca.« je dejal Bruckner. »Take Nemce spoštujem,« je odgovorila Sida. »in prepričana sem, da spoštujejo tudi oni mene.« »Vedno,« je pritrdil Bruckner. »Vendar mislim, da to ni pogovor za naše goste.« se je vmešal Evgen Rogau. ki je opazil, da se Inge kroti le še z zadnjimi močmi! »Tako je,« je potrdil Morgenstern. »Saj nismo prišli zato sem. da bi se prepirali o nacionalnih vprašanjih. Smo gospodarstveniki in živeti moramo povsod, kjer je potreben naš kapital in poslovil' duh. Sedaj smo v Jugoslaviji. Gott det Gerechte! Hotel sem v Palestino, pa se ne kesam, da sem se ustavil tu. Es lebe Jugosla\vien!« Dr. Loschnigg in Rabitsch sta ob- j molknila in izrabila prvo ugodiio priliko, da sr poslovita in odideta. Za njima io je ubral kmalu tudi Spalke. Ostali so načenjali pogovore o drugih zadevah, a |piavega razpoloženja ni bilo več. Inge I in Ria sta bili nervozni. Inge je gorela od jeze in Side niti pogledala ni več. Med njima so popokale še tiste iormel-ne vezi. ki so dotlej obstojale. Ločili sta sc- za vedno. Čez nekaj časa je zapustila družbo z izgovorom, da io boli glava, in odšla v svojo sobo. »Ko je stopi! za njo Evgen, se je hi-| sterično zvijala po divanu. >.So eine Impertinenz! So eine windi-| sclio Aroganz!« »Pomiri se vendar, moja draga.« jej prosil Evgen in jo hotel objeti, Inge ga j je pa sunila od sebe: (Se bo nadaljevalo.) ims 1 M Dešde m Me vsem .sve&u Žena in šport Najpreje Angležinje, potem Francozinje in Američanke - Ženske so se postavile v vseh športnih panogah - Zagovorniki ženskega športa pravijo: žene športnice so tudi dobre gospodinje Ni še dolgo tega, ko se naše žene in mladenke že zaradi svoje ženskosti nišo mogle in smele športno udejstvovati. Dvoje jih je oviralo: športu sovražne stare navade in staromodna neprikladna oblačila. Prve so bile Angležinje, ki so se otresle vseh predsodkov in so se hotele za vsako ceno športno udejstvovati, kakor se je udejstvoval takrat moški svet. Kaj kmalu so si Angležinje osvojile položaje, da so jih pričele zavidati tudi Francozinje in sosede iz drugih držav. Angležinje so bile prve. ki so pričele sistematično gojiti tudi telovadbo. Telovadba se je kaj kmalu silno priljubila vedno modernim Američankam. Izprva pa so gojile šport in telovadbo le boljše žene, dočim je bilo oboje ženskemu svetu z nižjih slojev nedostopno. Dobri sadovi športnega udejstvovanja in telovadbe so se pokazali že po nekaj letih na Angleškem in v Ameriki. Zenske so se postavile pri tenisu, pri telovadbi in pri plavanju, tako. da so jih —M n——awi———■ pričeli zavidati celo moški. Sistematično športno udejstvovanje in telovadba pa je našla odziv tudi v učenem svetu. Beli dan so zagledale prve brošure, polne navodil in hval o koristi ženskega športa. Dandanes pa se ženski svet udejstvuje športno na vseh področjih. Danes so v modi mišičaste mladenke, zagorelih obrazov, kratkih gladko počesanih las in moških manir. Dandanes ženske telovadijo, plavajo, hodijo v planine, kolesarijo, šofirajo avtomobile, letajo po zraku, jezdijo, brcajo žoge, igrajo tenis, se sabljajo, boksajo, čolnarijo in se lotijo sploh vsakega športa. V svojem športnem udejstvovanju so zelo agilne in vztrajne in jih že nekaj let stalno srečujemo na najrazličnejših tekmah celo na svetovnih olimpijadah. Današnji šport je zabeležil že več lepih rekordov, ki so jih dosegle ženske. Zagovorniki ženskega udejstvovanja v športu trdijo, da so žene. ki se. športno udejstvujejo, tudi zelo dobre gospodinje. Učiteljski praktični izpit. Učitelji-pri-pravniki, ki po dovršenih petih letih službe niso položili praktičnega učiteljskega izpita-ter so bili zato odpuščeni iz državne službe, imajo pravico polagati ta izpit, četudi so odpuščeni, ako doslej niso izpita že\trikrat polagali. V prošnji za pripustitev k izpitu, ki naj jo naslovijo na ministrstvo prosvete, naj navedejo kolikič polagajo praktični učiteljski izpit in na kateri učiteljski šoli so ga polagali zadnjikrat. To je potrebno, da je olajšano iskanje njihovih dokumentov. Poleg tega naj vsak odpuščeni učiteljski pripravnik, ki ima po tej odločbi pravico polagatj praktični učiteljski izpit, naznači v prošnji kraj, srez in banovino svojega sedanjega bivališča. O. tem naj predloži tudi potrdilo občine. — Gornjo odločbo je izdalo ministrstvo prosvete pod O. N. br. 29.232 — JUU sekcija Ljubljana. Letošnji jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« bo prirejen od 5. do 16. septem- bra v znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okviru tega velesejma bo velika Jadranska razstava, ki bo pokazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življem Jadranska razstava bo zelo obsežna, saj bo zavzemala 'Y\ velesejemskega prostora, ki meri 40.000 nr. Poleg Jadranske razstave bomo imeli še druge posebne razstave, ki bodo obsegale industrijo, obrt, arhitekturo, esperanto, perutnino, kunce, koze. ovce itd. Tako bo letošnji jesenski velesejem vsestransko bogat in pester ter bo točna slika pridnega in tihega sno janja ter smoternega dela naših ljudi. r; d Š; r s r ? vsak« sioms1"’ liju »» IH! it* Podpore banskim upravam. Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra podelil banskim upravam sledeče podpore: V Skopij« 40.000 Din, v Nišu 50.000, v Sarajevu 100.000, v Splitu 60.000, v Zagrebu 150.000, v Banjaluki 150.000, v Ljubljani 70.000, na Cetinju 30.000 Din, skupno 650.000 dinarjev. V Gorici je umri 741etni nota? Karol Čibej. Vrlemu rodoljubu trajni spomin! Znižana voznina za Mursko Soboto. Prometni minister je dovolil olajšavo za prevoz razstavne živine na živinsko razstavo v Murski Soboti, ki bo od 6. do 10. septembra. Čudesa pod zemljo in na morskem dnu bodo občudovali obiskovalci jadranske razstave. Na razstavi sodelujejo tudi naši raziskovalci podzemeljskih jam. Kakor se hočejo izkazati vsi sodelavci, se hočejo tudi oni. Naredili so že lep model podzemeljske jame, ki nam kaže čudesa podzemeljskega sveta. Pr! nas je izredno mnogo podzemeljskih jam in med njimi jih je mnogo nenavadno lepih. Posebno mnogo je podzemeljskih jam v Dalmaciji, ki so pa povečini neraziskane. $er*oznegva sposobnega zastopnika za Maribor in mariborsko okolico išče generalno zastopstvo REMIGTON, tovarna pisalnih strojev .•*,/ MATADOR. Zagreb Agilnim prodajalcem se nudi možnost lepega zaslužka. Interesenti nai st utajo oa tt. MATADOR. Zapil, lina 5 tt. Pri nas je mnogo premalo jamarjev, da bi lahko opravili vse delo. Tudi slovenski jamarji ne morejo zmagovati dela kljub vsej požrtvovalnosti. Dovolj dela imajo že z raziskovanjem Križne jame. Z lepotami podzemeljs' " jam, ki jih seveda ni mogoče predočiti na sa ' razstavi, se lahko meri samo lepota morskega dna. Tudi morsko dno bodo videli obiskovalci prikazano zelo posrečeno. Potrebno je bilo mnogo pravega umetniškega dela, da bo stopila obiskovalcem pred oči verna slika skrivnostnega morskega dna. Nad dve toni kamenja ie Jadranskega morja so pripeljali s Sušaka za ribarsko razstavo na velesejmu. Vložili so ga v akvarije za morske ribe. Naredili so točen posnetek morskega dna. Kamenje je obraslo z morskimi rastlinami in drže sc ga školjke. V akvarijih bodo tudi druge živali, ne le ribe, polži, iglokožcl itd. Zdaj so akvariji že napolnjeni z morsko vodo, ki so jo temeljito prečistili v rezervoarju ker se je kolikor toliko osnesnažila med prevozom. Vse naprave za čiščenje in kroženje vode vzorno funkcijonirajo. Neprestano kroži 24.500 litrov vode. V obratu je črpalka na električni pogon s 5 in pol konjskih sil učinka. Proda a ostankov v veliki izbiri za za etek šola DIJAKA sprejmem. Grajska ni. ?, Ceh. 3868 809 pri tvrdki Doliek & Marini Maribor, Gosposka ulica itev. 27 SiAffovanje Službo dobi TRISOBNO STANOVANJE oddam v najem. Erankopntio-va ul. 11. '1874 Službo iiie DEKLE mlajše, pridno, pošteno, ki zna opravljati vsa hišna dela in nekaj kuhati, šivali in ročna dela. išče službo služkinje. Nastop takoj. Naslov v upravi »Večerniki <. 3872 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, ki se je Izučil na deželi, mlajši, :.e takoj sprejme, lstotani sc sprejme tudi učenec iz dobre kmečke hiše. Ponudbe na tvrdko S. Geratič, Sv. Lovrenc ra Po= borju. 3867 IZJAVA! Podpisani izjavljam, da nisem ačnlk za dolgove, katere n napravil v inoje breme brez moje vednosti in brez mojega izrecnega pristanka moj sin g. Eredi Spatzek iz Maribora. V Mariboru, dne 29. avgusta 1935. Spatzek Adoli, restavrator. 3845 Sobo odda Razno GOSTILNA POŽAVKO v Košakih se odda v uidem z gostilniškim inventarem. 3876 SOBO lepo, opremljeno. poseben vhod, oddam takoj ■.talnemu nameščencu. Stritaricva ul 5. I. nadstropje. 3875 OPREMLJENO SOBO in kuhinjo oddam. Maribor, Taborska ul. 13. 3871 DVA GOSPODA ali dijaka sprejmem v oskrbo. Koroška cesta desno. vso 17-1. 8870 ODDAM s 1. oktobrom t. 1. stanovanjc z eiuk sobo in kuhinjo v vili pri parku, Trubarjeva ,u. 11-1. Ravno tam oddam 2 sobi, eno takoj eni ali dvema osebama, drugo pa s 15. septembrom. - 3866 LEPO OPREMLJENO SOHO oddam. Maistrova ul, :S-1. desno, desno zvoniti. 3865 Iadaja konzorcij predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.) REHAR v STANKO DETELA v Mariboru, Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik