V zadnji števili:! smo objavili misel francoskega patra JacLUinota o naših mučencih,povedal je pa še drugo misel: " Bog ima svoje načrte z zgodovino človeštva.Bog hoče rešiti slehrnega človeka za večno živi j en. j e. Pri tem ima svojo stra¬ tegijo,ki je morda mi ljudje vedno ne razumemo.Bog ni vezan na čas. Mi smo,na žalost.Bog ni vezan na lokalne patriotizme.Mi smo,na ža¬ lost.Morda Bog danes začenja velik eksperiment,ki bo rodil svoj sad v nekaj generacijah.Kakor Irci pred 5oo leti niso razumeli,zakaj jih Bog tako tepe,da je prebivalstvo Irske od osem miljonov znižal na dva milijona revežev brez zemlje,prav tako tudi mi ne razumemo ka¬ tastrofe,ki je zajela naš kontinent.Toda danes vemo,da bi ne bilo katoličanov ne v Ameriki,ne v Avstraliji,no v JužniAfriki,in tudi ne v Angliji,da takrat Irci niso trpeli preganjanja,ki jih je raz¬ metalo po širokem svetu.Danes po petsto letih,ima katoliška Cerkev pet kardinalov v Severni Ameriki,enega v Avstraliji,dva v Kanadi in enega v Anglijijin anglosaksonski svet,brez ozira na to, kaka bo nje¬ gova politična bodočnost, postaja najmočnejša opora katoliške Cer¬ kve. Orodje tega uspeha s o bili irski begunci in trpini. Morda ima Bog tudi danes slične namene? Gotovo jih imr> * Vsi poskusi, da bi krščanstvo zares približalo Rusiji, so bili za¬ man,Bili so tako malenkostni in človeški.Danes je Bog dopustil, da je padlo sto miljonov dejanskih ruskih poganov v isti kotel s sto miljeni katoličanov,kjer s e kuhajo v kropu strašnega trpljenja. Kaj bo iz te mešanice nastalo? Ali bo sovjetsko poganstvo zmagalo in zadušilo katoliški svet? Ali pa bo narobe katoliški svet ostal in bo prepojil vzhodni poganski svet,in bo današnje trpljenje krist¬ janov na vsem prostoru od Baltika do Sredozemlja morda le prvi za¬ četek misijonskega prodiranja krščanstva proti vzhodu? Morda bo kak mlad fant,z lučjo v svojem srcu,kot ste vi, čez 2oo let stal na razpotju zgodovine in bo gledal nazaj v dobo, v kateri živimo, in bo dejal:" Ljubi Bog, zahvaljujem se ti ta tr¬ pljenje, ki si iiack^a naklonil pred dve sto leti, kajti brez njega bi se ceste t jaP\ vzhodu ne odprle in brez njega bi ruski svet ne bil zastopan v kardinalskem kolegiju po petih kardinalih -." Tako mi je govoril ta jezuit,ki je s-vetnik, in mene je bilo sram,da sem bil malodušen.Fulodušen.ker s-em delo božjih rok meril po centimetrih svoje omejene človečnosti, in maloduŠan tudi zato, ker je bil na dnu malodušja le strah za moj? lastno ko¬ žo,- Ohranite svoj optimizem,ki je zgrajen v neomejenem zaupanju v pravičnost božjega vodstva,in prispevajte najlepše, car imate, to je:moč svojega razuma in ogenj svoje ljubezni, da bi ljubi Bog dosegel svoje cilj e,ne naših,ampak s-voje, in s tem tudi naše o- sebno dobro.Prepričan sem, da ima narod,ki gre s—kozi toliko gorje in pri tem rodi toliko svetnikov, še s~vojo veliko poslanstvo v bodočnost,Vi, s—padate med one,ki bodo jutri naš narod vodili,pa 2 G-MSOVT St. 5 . 1 bodite pripravljeni, da pomagate pri izvršitvi tega poslanstva^// Moramo pa biti tudi ponižni.Ni vse, kar se je pri nsf doma godilo,bilo najlepše in najboljše.Ne rečem, da volja ni bil? dobra.Toda ces-tokrat smo bili v svoji razumnosti, ali kot Vi pra¬ vite, v svoji kulturi, le precej ošabni.In čestokrat se je zgodilo/ da smo padali na kolena pred besedo,ki ji pa nismo vedno dali vse¬ bine. Jaz se s-pominjam na primer le na to,kako so papeži od Leona XIII.dal j e pridigovali,učili, rotili, zapovedovali, da je treba dru¬ žabno življenje postaviti na druge osnove,ki bedo pravičnost za vse osigurale * Mi smo papeževe enciklike na pamet znali, toda v javnem življenju ali a~mo jih tudi dejansko izvedli?; Oelo naše katoliške organizacije mnogokrat niso prav cisto nič drugače postopale kot pa brezverski materialistični kapitalizem. Pri nas je bilo tako. V na¬ ših sos-ednjih državah je bilo tako.Ko Bog vidi, da reformirati ni več mogoča, ker ni volje več za reforme, potem pošlje potop.Potem izvode reformo po svoje,radikalno»Ko s-e bo dim razkadil iznad do¬ line krvi in solza,kar danes Evropa d-ejansko je,bomo med razvali¬ nami marsikaj,.kar bodo naši poznejši rodovi z veseljem zgrabili kot veliko pridobitev. Tako glejte v bodočnost,- ki je vaša, ah o je i V tem duhu se pripravljajte.Pripravljajte s-e s tem, h zvesti,neuklonjivo zvesti Bogu, a zvesti tudi o snovem ide jih naša vera hoče uresničiti; to so ljubezen in pravične udi božja* ostanete nlom, ki st med ljud¬ mi in narodi,,tudi med nami Slovenci in do našega slovenskega naroda. mimo to ge s veka, ampak od Boga in ki Patimska Mati božja je dala geslo za naše štrletje.Sprej« lo. ne z ozkosrčnimi rokami tuhtajočega kramarskega člo- s srcem široko odprtim za vse inspiracije, ki prihajajo bi iz nas rade napravile apostolske sodelavce božje V ponedeljek dne 1.21 julija t.I, sta se nekaj čez peto uro popoldne pr-ipel jala v špitalsko taborišče preč ».gg, Joseph B. GREMILLION,predsednik THE NATIONAL CATHOLIC KUHAL LIPE COKPEREKCE in njen tajnik Rev. L.EU IIUITTI..Najprej str. se pomudila v pisarni taboriščnega poveljstva*ki jima je postreglo z obširnimi informaci¬ jami. Za tem sta imeli daljši razgovor z g,narodnim delegatom mons. droJagodicem ih predstavniki Karitativne pisarne Narodnega delegata. Prisrčen razgovor je potekal v tej s meri; Gospoda sta povedala,da potujeta po Evropi kot delegata že goraj omenjene organizacije z namenom,da najprej ugotovita,kako se dele med begunce razni darovi njihovih organizacij,in drugič,da proučita položaj,v katerem se nahajajo katoliški D?s v. Evropi,ker le te nočejo ameriški katoličani s pomočjo NCWC spraviti v USA in sicer v okviru zv vselitev dovoljene kvote,2o?,ooc.- Razne verske s-kupine v Ameriki /katoličani,protestanti, judje-/ iščejo preš--! o ra in kraje v Amerik.; , kje: bi n orlih , ks, ki po raznih evrerakih taboriščih fizične in moralne pror :dajo.Tu¬ di ameriški katoličani imajo načrt,po katerem nameravajo spraviti v TTSA do 12o*ooo katoliških EP s »Gospodje so predvsem s tem namenom prišli v Evropo .Ko bodo o položaju preseljenih ose 1 dobili pravo sliko in natančne podatke,bodo svoji organizaciji v Ameriki o vsem tem poročali* . GLASOV I - 3 - _at.3. 1 .8*1948» ŽVTVsiTitev v USA pridejo v poštev v prvi vrsti tisti Dps,ki že imajo effidavit in v USA zagotovljeno s tanovanje in delo. Potem ti'sti y ki imajo med ameriškimi Slovenci sorodnike in jih ti sprejmejo ,dalje poljedelski delavci z družinami vred,ki pa morajo . biti poklicni kmetje in končno ženske za hišno-gospodijnske posle. Sedaj s~e slovenski begunci v velikem številu prijav¬ ljajo za USA|po končanih prijavah bodo spiski odposlani že imeno¬ vanim gospodom,ki bodo s-piske predložili državi.Ta bo potem posla¬ la v Evropo posebno komi si jo,ki bo na podlagi teh prijav nabirala in sprejemala katoliške DPs za USA.Gospoda sta povdarila,da so v TJ SA zaželjeni resnično dobri in praktični katoličani»Izrazili so u- panje,da bodo imeli vpliv in odločujočo besedo o tom kdo bo sprejet. Preselitev v USA bo izvršena deloma letos in prihodnje leto. SLOVENSKA BEGUN S. KA KMETIJSKA ŠOLA, V prvih dneh meseca julija smo v špitalskem taborišču zaključili Slovensko begunsko kmetijsko šolo.Ker bo gotovo tega ali onega zanimal razvoj te šole prinašamo nekoliko obširnejše poročilo o ustanovitvi in razvoju šole. Slovenska begunska kmetijska šola je hotela zajeti ono mladino,ki ni več spadala v ljudsko šolo in tudi ni hotela v gimna¬ zijo. Organizirala se je iz potrebe,da se mladica kolikor mogoče za¬ posli in ne zapade postopaštvu in lenuharjenju,da se ohrani v mlado¬ stni svežosti in si ohrani zdrav življenski optimizem. Datum pričetka SBKŠ je 25.avgust 1945,ko se je pričel re¬ dni pouk v taborišču Peggez.Pouka se je udeleževalo 4o fantov,iz raz¬ ličnih prilik pa se je število zmanjšalo za polovico.Prvi letnik se je zaključil 5.julija 1946.Od 2o učencev sta izdelala 2 z odličnim, 17 s prav dobrim 1 pa. z dobrim uspehom.- Z drudim letnikom se je pri¬ čelo 16,septembra 1946 ih se je pouk vršil'do preselitve lienškega taborišča v Spital. Samo nekaj dni pozneje kot v Peggezu - dne 3o .8.1945 - se je pričel pouk kmetijsko nadaljevalna šole v taborišču Št.Vid oto Glihi,kj ar je bila tretje največja skupina slovens kih beguncev iz Vetrinja.Tu je pouk trajal do lo.oktobra,ko se ja tabotišče preseli¬ lo v Kellerberg.Tu se je pouk nadaljeval šele od 17.1.1946 in ga je obiskovalo 22 fantov in je trajal do 25 * 2 .ko se je taborišče selilo v Spital,kj er se je pouk pričel zopet 11.marca in je trajal do 7.7. Šolo je izdelalo 6 učencev s prav dobrim uspehom ; 14 z dobrini in 2' z zadostim uspehom.- Sredi meseca novembra 1946 ae je združilo pegeš- ko taborišče s špitalskim,zato se je združil poide obeh kmetijskih šol.Pouk se je pričel za prvi in drugi letnik 3.januarja 1947 in kon¬ čal 13.avgus~ta 1947*Izpiti so se vršili od 26.do 3o.avgusta ,.V drugem letniku je delalo izpit 11 fantov od katerih je bilo 7 odličnjakov, 2 s-ta izdelala s prav dobtim uspehom 1 z dobrim uspehom.Iz prvega letnika je pa polagalo izpite 9 učencev od katerih so bili 3 odličnja¬ ki, 4 so izdelali s prav dobrim in 1 z dobrim us-pehom. Za šolsko leto 1947/48 s--o je pouk pričel 22 . novembra, V drugi letnik se je vpisalo 7 v prvi letnik pa 19 učencev.Pouk v obeh letnikih je trajal do 26.junija 1943.Od l.do 3.julija so bili izpiti.Iz drugega letnika je polagalo izpit 6 učencev.Z odličnim uspehom sta končala dva učenca,s prav dobrim 3»eden pa z dobrim us¬ pehom. Za prvi letnik je polagalo izpite 12 učenčevi dva sta dovršila z odličnim uo~pehom,8 s prav dobrim,dva pa z dobrim uspehom. Učnih^ur je bilo;v Peggezu 32 tedensko;v št.Vidu 20,v Kellerbergu 3o,v Špitalu v prvem letniku 3o v drugem pa 24. Za praktično izvežbanje učenci niso imeli dovolj prili¬ ke.Nekoliko praktičnih vaj so dobili v taboriščnih vrtnarijah,ki 4 DOMAO1 GLASOVI je bila tako v Peggezu kot v Špitalu precej učenci tudi na veleposestvo g »Berger »-ja pri obsežne»Poleg so hodili Spitalu,kjer so nekate- o se pa tudi razni p o li¬ ri vežbali tudi uporabo traktorja.Prirejali _ T Sni izleti tako n.pr.na Kmetij s ko šolo pri Lienzu in na Kmetijsko šolo Litzelhof v Požarnico in na Gospodinjsko-kmeti jsko- šalo v Drau- hofen pri Špitalu. Učni načrt je vseboval s-ledeče predmete;1» Etikaj2.stro¬ kovni predme ti ."poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, travni št vo in paš¬ ništvo, sadjarstvo j, vrtnarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, čebelar«*'* •stvo, živino zdravstvo /črneti j sko gospodarstvo,knjigovodstvo in zadruž¬ ništvo .3Splošni predmeti;računstvo ; clovenščina,fizika,kemija, zem¬ ljepis.zgodovina,prirodopis in pravo znan stvo, 4*- Priložnostni pred-‘ meti;higiena,družboslovje,Bon-ton,risanje.petje in telovadba,verouk. V predavateljske S * * * * * 11 ' zboru je bilo 36 ©seb, jako. visokemu številu so bile vzrok menjavanje taborišč,razne pargekuaije napram inteligenci in celo izgoni inteligence in taborišča.Yerouk je pou¬ čevalo 5 duhovnikov,profes-orjev je a-odeloralo 7 s l3udateoš©lokih učiteljev 5,strokovnih učiteljev je bilo 6,priložnostnih predavate¬ ljev 1% Učenci kmetijske šole so se udeležili v decembru 1945 begunske razs-tave v Celovcu,ki jo organizirala Britanska zasedbena pblast in izdelali model gorenjskega kmečkega doma za katerega so prejeli od prirediteljev posebno priznanjo.Učenci SBKŠ v Peggezu so imeli svojo organizacijo z imenom "Lepša bodočnost" v katere okviru 36 se vadili za delo v organizacijah,se učili nastopati kot predva¬ jalo!, deklamat or ji in govorniki.Izdajali so tudi list "LEPČA BODOcBOST Društvo in list sta prenehala z zaključkom šol-leta 1945/47. Zelo je primanjkovalo učnih pripomočkov.predavatelji so morali vsa predavanja sproti sami sestavijati.Učiteljstvo ni prejema¬ lo skoraj nobenih plač in nagrad. Za olajšanje učenja je bilo izdanih nekaj strokovnih knjig v ponatisu s-ta izšli s B. Skali ekv j a "Kletarstvo 11 in Martina Huiaeka "Domači vrt",poleg tega c~o pa kot posebne knjige. Izšle: "Iplolno kmeti j s-tvo" in " Travni štvo 11 ,ki jih je napisal *aks Osojnik,nadalje "Sadjarstvo",ki ga je ga estavil Ivan Potočnik in »Živinoreja in mle¬ ka stvo", ki jo je napisal Ovsenik Janez, / / / S L O V E 17 C I V A S T E II U Malokdo ve,da se nahaja v pol ure iz glavnega mesta Linza, oddaljenem IRO taborišču AS1E1T precejšnje število Slovencev«taborišče samo je lepo,saj so ceste asfaltirane in barake moderno opremljene, /taborišče je bilo zgrajeno za Voikadeutsohe/.Škoda ' : u je sedaj skoro vse v nerabnem stanju in zaneman j eno .Taborišče je izr j d no točka za transporte.Prebivalci so različnih narodnosti,kot Brni, rvati,Sloven¬ ci Rusi,Pol jaki/Ukrajinci,Armenci,Grki itdvTalorišSe je precej raz-, gibano v materijalnem oziru /črna borza/,dočim kulturno ni na visoki stopnji./Moj namen je opisati življenje Slovencev/..Slovenci smo v tem oziru bolj razgibani in lahko vsak čas konkuriramo - prednjačimo z ostalimi narodnostmi v taborišču.Imamo ;voj pevski zbor j od Vodstvom ravn»Bajuka,ki dobro zastopa našo slovensko pesem kot v cerkvi tako tudi pri raznih prireditvah,- Imamo tudi redno tedensko bralne ali prosvetne večere in več jezikovnih tečajev.- V verskem oziru tudi ni¬ smo zadnji in smo po izjavi g»delegata lahko vzgled ostalim,Redno ob¬ hajamo prve petke»Ob nedeljah pa imamo slovensko s v»maso v 1/4 ure oddaljeni farni cerkvi Asten s petjem,in pridigo.Tudi Hrvatje hodijo k našim opravilom.Taborišče ima dve kapeli in sicer za pravoslavne in rimokatolike.Haš duhovni vodja je'g,Cvelbar. St 1. S 4191-8 r- J Trenutno urejamo svojo"na- šoto", Id. Ido opremljena v po~ rodno polnoma narodnem stilu,Do sedaj so ne vršile pevske vaje in sestanki po privatnih sobah.- letos smo ime¬ li tudi “dva romanja in sicer v St* 'V Florian in k Mariji blizu Linza.- Omembe vredna je tudi slovenska šo¬ larki je začela z novim letom in jo vodi g.prof.Bajuk.- Prebiramo tudi . pridno "Koroško kroniko",ki jo vsak taborišče v Astenu. teden težko Čakamo,- V sredo 2o.julija zvečer nas je nenadoma presenetil s svojim obiskom narodni delegat g.mons. dr.Jože Jagodic.Ker njegove¬ ga obvestila o prihodu nismo dobili s-mo v kratkem času 1 ure 1 pci- pravili sprejem v svoji narodni sobi,kjer smo se zbrali po večini vsi Slovenci,Gospoda delegata s-c pozdravili predsednik g„ing,Tavčar in g,kaplan Cvelbar,pevci pod vodstvom g.ravnatelja Bajuka pa so mu zapeli par narodnih,Šolski otroci oc ga počastili s svojim zborčkom deklamacijo.Gospod d—elegat se nam je nekaj tolažilnih besed za za bodoče,G,delegatu a-ao m in nam povedal podal smernice za vse prav lep' naše sedanje n . zelo hv: leč ' i_ Z£ obisk,še bolj pa njegove tolažbe,! jo delegat od/ /era na;..e ) ozoval zahvalil enje in ij egov >I;ju res na obisk zelo potrebni.Naslednji dan je pa druga taborišča v okolici Linza G,Bitencu s-e je pred 14 d"nevi rodil sinček,ki so ga krstili za Matjaška.Čestitamo! V Brazilijo odpotujejo še v to g.Vetro v% in sveta pošiljamo slovsnsk/L slo venski/ 'uzini m , o jakom širom- 19.julija Slovencev taborišča,belimo jim zopet dve g,Kovač-- Lepe pozdrave vsem Slovenci iz Astena!!! ♦ /// A D 0 JE ODŠLO 36 Slovencev iz špitalskega srečno življenje v novi domovini! V K A N 24 , c.-t, julija pa srečno pot in IZ UREDNIŠTVA 1, - Vse : ki smo jim poslali več izvodov "Domačih glasov" prosimo,da jih razdele svojim rojakom,Sporočite nam koliko izvodov lista v bodoče želite prejemati, 2, - Hojake po sveh delih sveta prosimo,da nam pošiljajo svoja poro¬ čila, kako žive,da jih bomo objavljali v našem listu,ker vse ro¬ jake v širnem s-vetu zanima,kako žive vsi,ki s—o živeli skupaj v taborišču pa so se izselili. 3, - Pošiljajte nam naslove tistih,katerim naj pošiljamo list.Pošlji¬ te posebno naslove tistih,ki žive osamljeni pa žele novic in domačega branja., _ \ 4, - Kdor se preseli,naj nam pošlje s-voj novi naslov,da bo list v redu prejemal. 5, - Spoštovana gospodična C,- Vaše pismo sem prejel in se Vam sanj in za dovoljenje,da smem objaviti popis Vaše poti v našem listu prav lepo zahval ju jem,. Selo bom vesel, ako mi boste ob priliki poslali opis kako sedaj živite,Mene in vse naše bralce to zelo zanima.Bodite iskreno pozdravljene od vseh š pit al o anov,p c sobno •pa Vas pozdravlja N,- DOMAČI GLASOVI - 6 - St ,3 1 . 8,1948 .o wrJ I gospodične opisale,da čujemo. IZ SPITALA DO LA MARŠE Letošnjo pomlad so odšle iz špitalskega taborišča tri v La Marso v Tunisu*Svojo pot so tako lepo to gotovo marsikoga zanimala in zato njihov zdrava ostani pre- in zanimivo opis priob- kmalu umirile. _kateri v svet.Listine "Torej iz Spitala smo rekli sAdi j o,pa ljuba naša Koroška.Malo so še tekle solze ? pa smo s—e V Malnitzu s-mo videle poslednjega iogarčana,nekega Hrvata, nam jo želel s-rečno pot,pa je že vlak drdral dalje za francosko zono so bilo v redu in vsi Dekleta,rečem Vam,Avstrija je kras-na < lepotah...Videle smo ogrmno in čudovite lepe nasade in sadovnjake,vse en sam cvet.,Tu je bila lepa bela jablana,kakor nevestica krasno ob c bili prijazni e nami. " n žela po svojih naravnih u ... -- J ledena»pa zopet hruška,kot prvoobhajanka in še ■uga drevesa,eno - -v ~ ~ -- ~ 7- i pokriti s snegom,Kaj tako nara Bog dal leda' to srečo, lepše od drugega»Vrhovi gora pa so^Pre¬ lepega si res nismo predstavijale,Ge bi da bi s~e vrnili,bi sla prav gotovo še enkrat glodat te araje in tu¬ di spomladi, ko jo vse v cvet ju »7 Inn st" ' ■; smo vri ih: -i i čez dru¬ go uro.Prtljaga nam ni delala preglavic,ker smo dolilo takoj postre¬ ščka in je šla prtljaga na kolodvorsko po staj o.ki jo oddaljena kakih tristo metrov od postaje,kjer je bilo vso bombandirano. Lato smo se podale v hotel poleg kolodvota.Krasen hotel z vsem konfortom«,Jaz sem šla iskat IRO.Eno uro ovca tavala okoli in držala tisti papir v roki,ki mi ga je dal g*H,Spraševala som za ceno taksija do tja,pa je bil predrag - trideset šilingov.Končno se vse¬ dem v tramvaj štev.l. in se odpeljem do Hungenburga.kjer sem po ne- minutah srečno našla IRO urad.Smola me je čakala na vratin,kjer dnin ur.Kaj sedaj? Pa pride franco- va droga lungorlurg, ški konzulat in šo pol«Med/šle na malo časa»Pa mi jo žal za to lepoto»Polje kakšnim tramvajem,naprej pa mnogo višje.,Že iz prve post. i an ge začeli de- gospod mi jo povedal,da ne niso dali prav ničesar,zato ni dala Švica prehodnega vizuma• roko»Vozile sme smo a za drugi razred* Za vse.tr se Jo JMAUI GLASOVI - 7 - Št.3. 1*8.1948. stala vožnja do banko,kjer s~mo dobilo kreditna ditna p Lona za do Pariza v- Hotel je Pariza 63o»- šilingov.Prihodnji dan^smo šle _ še v še ostali denar menjale oziroma plačale šilinge in prsna za banko v Parizu.Tudi na IRO smo dobile kre- IHO v Parizujkajti v Innsbrucku smo dobile* samo denar bil 1 pa kar precej drag 19o,- šilingov zt noči in dve sobi,>Smo bile pač enkrat hiebel".Na vlak za Pariz dve se pa kar nismo mogle "uštimat " .Vsaka skušnja nekaj s-1 sne, Dane s bi se^ze sama upala preko Atlantika,če bi bilo treba.V Innsbrucku smo pa šele začele.Vso prtljago smo imele že v kupeju,ko smo šele pogruntale,da je to voz prvega razreda.Že smo začele nositi v drugega,pa spet U- gotovimo.da ta voz ni za Pariz„"Kufre" dol in iskat drugegs ščka in drug voz za Pariz, tale smo s prtljago gor xn dolVoz a je bil .Tudi bo stres ček nam nebi zmanjkalo za prvo silo.Vr zagato,. Ob enem pa n mi jo dal naslov xn iskat drugega postreh se ni preveč spoznal.Le- za Pariz smo končno srečno našli, bil rezerviran za Francoze.Spet je bilo treba iti prosit fran¬ cosko komando za dovoljenjedci smo ga pa ta-koj dobile,ker smo p iveda- le y da gremo v Pariz.Zasedle smo ves kupe,čeprav je bilo prostora za osem oseb »Prodno smo se odpeljale je prišel .• ■ ' gospod od IPD in nas izprašal,če srno prejele denar.Ko smo povedale,da smo brez Franka, smo še poslednjo šilinge pri njem zamenjale ob enem,pa nam je dal še 5.oo>- Frankov po vrhe g Res nas je potegnil iz da nam bo on pomaga 1 prebresti vse težavo v. Parizu- Inn ruck smo zapustile 24.aprila- 1948 on lo»5o pri najboljšem razpoloženju.Vreme pa je bilo kislo in je po deževalo »Razgleda vse do Lendava ni bilo.Trim je zopet posijalo son¬ ce in smo bile očarane od lepote Bodenskega jezera.Prvi galebi,povodne ptice,krasna drevesa v cvetju,vile in vse drugo,kar spada v tak le¬ toviški kraj.Krasota nad krasoto„ V Lindavu vlak spremeni smer in smo bile kar kmalu v Nemčiji Do sem smo imele zemljovidno karto»Da smo v Nemčiji smo vedele po tori,-ker je vse razbito in tudi pokrajina ni več tako lepa.Neka j časa s mo pisale postaje,ko s-g je pa zmračilo smo pa s tem prenehale xn s-e spravile spat.Kar po domače smo sc ob¬ lekle v jutranjo halje ter zaspale,Okrog ene ponoči smo bilo na nem- ško-francoski meji.Pregled potnih listov brez vsakih sitnosti,od pr¬ tljage smo odprle en kovček.pa ni nič pregledoval,Do smo v Franciji dečko, 'd dr,Z. dopoldne malem smo vedele po tem kaj pomeni,Vendar Hrane seboj žganje,Ob 6 UlAifi. . ...-V..- CJZVV volka,me pa nju razgovor,,Pa nismo ker je po radiu klical fran pa sm.o mirno zaspale nazaj, smo imele dovolj.Bile smo ve solo,da zjutraj jo prišla v kupe neka franer o v jutranjih haljah.Gledala sta mo nikamor p os—ko,pa nismo vedele sc .Počasi smo imelo s sk.a gospa s nas kot božja si pripravile kov-čege,nato pa pričele išli jvse kar sem znala francosko sem po¬ zabila. Sme j ali rmo so,da je bilo'veseljo.Pa me je le toliko naučila kako se poz lice pos-treščka in ga je mesto nas še sama poklicala. Če smo se počutile v Innsbrucku kot doma,je bilo pa v Parizu hujše»Kaj so mi pomagali nas—lovi,če jih pa nisem znala naj¬ ti »Se telefonirati je "kunštno",nisem znala sama,pa nas jo prijel neki postrešček in mesto nas telefoniral g.dr.Z.,pa ga ni bilo doma. Potem pa nas je spravil v neki hotel,kakih 5 minut od kolodvora,pa je seveda to mastno računal .■ Hotel je 2oo Frankov,pa smo zglihali za 15o.~ Hotols-ka soba pa je bila prevej slabša od one v Innsbrucku. Jaz bi šla raje kam drugam,pa smo bile pozneje kat zadovoljne,po¬ sebno s posteljami.. Ob S smo šle v bližnjo cerkev k maši,ker je bila nedelja. Je kar precej razliko med nami ».Tu je raašnik obrnjen proti ljudstvu. Roke drže v naročju kot bi jih pestovali.Za nas je bilo to kar sme- šno^V puščico sta pobirala kar dva moška.Pred njima pa je hodil mož viteško obločen in s sulico v roki »Vso je bilo gledališču podobno,- /Nadaljevanje v naslednji Št*/ DOMAOI GLASOVI 8 - Št. 3 , 1 . 8 . 1948 , °o A , Oy A A? 4 J <& JUBL JASI Dne 2«julija je bila v Ljubljani sodna razprava proti “pri¬ padnikom zločinske organizacije"»To pot sta stala pred. sodiščem tudi bivša begunca,ki pa v begunstvu nis-ta bila na dobrem glasuj Zdravko Rijavec iz Savodnja pri Škofji Loki in Stanko Kovač, star 2o let i® okolice Škofje Loke ..Polog teh. s-o bili soobtoženi šejlvan Pančur iz ^ Šmartno v Tuhinjski dolini,star 23 lot,Janez Kogu,star 35 lot t stanujoč v Srakovij ah pri Kranju in Angola Jakoš,stara 24 let iz Bizovika pri Ljubljani,Prane Sajovic,Marija Zidan,Ivan Pavlin,Uršula Pnvč15,Kata¬ rina Korošec,Marija Oblak.Nikolaj Korošec,Nada Lampič,Pavla Bricelj. Obtoženi s o bili,da s o: delali po navodilih vojnih zločincev in tak o imen ovali e ga salzbur- komiteja; 1 — 2 ,- 3 .- 5ke gr )ili v vohunski službi neki imperialistični državi; izvrševali kaznjiva dejanja,naporj ona proti državni stavni uredbi ive 4 — namenom,dn bi z nasiljem odpravili obstoječi dr- abni red in ubitimi in pregnanimi pripadniki tolp in vohuni,mo¬ dra žavni in d sodelovali rilci Franca Moškorca,z Jagodicem Fran cen,Marj anom Brodarjem,Janš¬ kom Marinškom in Tomažem Pirmanom. Soobtoženi Ivan Pavlin,Uršula Pavčič,Katarina laj Korošec,Marija Oblak-Nada Lampič in Pavla Bricelj so ni,da s-o žc od osvoboditve vseskozi vzdrževali zveze s : padniki tolp in preko njih pisemske s—tike z emigranti v se z njimi s-estajaliv Sodba je bila ostra»Obsojeni so bili; Korošec,Niko- bili obtožo- :urirji in pri- Avstriji ter Zdravko Rijavec,Stanko Kovač na sm-rt z ustrelitvijo. Ivan Pančur, Sa¬ ri ja Zidan iz Bizovika pri L; Ivan Pavlin na 18 lut prisilnega dela in na 4 leta izgubo državljanskih pravic,Uršulo Pavčič na 4 leta in 8 mesecev prisilnega dela in na 1 leto zgube državljanskih pravic, Katarina Korošec na lo letjin 16 mesecev prisilnega dela in na 2 leti izgube državljanskih pravic in na zaplembo celotnega premoženja.Nikolaj Korošec na 16 let prisilnega dela in 3 leta izgubo državljanskih pravic,Marija Oblak na 2 o let prisilnega dola in na 5 lot izgube državljanskih pravic.Rada Lampič na 13 let prisilnega dl in 3 leta izgube državljana—kih pra¬ vic ter Pavi o luiculj na 9 mesecev prisilnega dela. V s-odnem poročilu,ki ga je privbčil "Slovenski poročevalec" vrance Sajovic iz Janez Kogu,Angela Jakoš vsi star in Ma- Preddvora pri Kranju,28 let jubljani na dosmrtno ječo. z dne 4 julija jo pisano ;r Ze ubiti in pregnani Franc Jagodic,Tomaž Pič- mnn jim in Marjan Brodar so imeli svojo zatočišče v vas je obtožena Angela Jakoš,skupaj s soobtoženimi i T\T r -%»M "T" r-% w* v* 4 X "Tb ■* ir *1 rijo Zidan,Nado Lampič,Pavlo Bricelj ,Katarino in Nikolajem E3l Bizoviku,kjer Mari j*o ' Oblat:, Ma- Korošcem nudila zatočišče,hrano ter pripravljala skupne s—ostanke z zgoraj ime¬ novanimi na njenem domu in na domovih ostalih.Vs-i obtoženi sc imeli preko naštetih zločincev pismene in ustemone ilogalno zvezo z emigranti v Avstriji,po drugi strani pa je ta zveza obstojala preko župnišča sv,Petra v LjubiJani,kjer jim je nudil moralno pomoč in podporo obto¬ ženi župnik Ivan Pavlin,ki jo tudi sam imel že od lota 1945 ilegalno zvozo z inezoms-tvom in pošiljal tja poročila Špijonskega značaja pod namišljenim imenom. "Vaša faranka", Imena;Jagodic Prane,Zdravko Rijavec,Stanko Kovač in Tomaž c man so znano,Ta druščina je bila na slabem glasu.Begunci jim ni- zaupali,Imeli so prav!Sedaj se vidi koliko nepotrebnega gorja so ti ljudje pripravili našim ljud-em v domovini in to skozi svoja s zločinska d-ejanja« /.// Mnogim deklet 'm se v tujini togi po : domovini. Mar si kat •'ba sanja,kako idilično bi doma živela.Verjetno poteče na ta račun pro~ oej solza«la je pa v domovini stanje žena in deklet vso prfrj k r t i« dilično,nam pojasni tole poročil -,ki ga prinašam© po sloV<®n-rkin vladnih listih. _ ' Konec junija so priredili v Sloveniji "Teden gozdrastva". •C> .tali dnevih so nagnali v velik propagando '‘proste ud j ee" na Ael« v gozdove,Tudi ženske so bile vmes.Kako zelo •rjo se v dupaslaViji nava¬ dili uporabljati tudi ženske za najtežja dala,ki so jih svoječasno opravljali samo moški,nam dobro p vr dne 27.'junija tj "Slovenski poročevalec" ,ki. poseka vsakega zapacanega kapitali-sta v svojem mo¬ drovanju; " Tudi v gozdni produkciji so nep.sredno zaposlene žene. Razumejo,da'prav gospodarstvu najbolj občutno primanjkuje delavne sile v vseh fazah gozdnega in lesne-industrijskega dela.Sar so trdili pred leti,da je nemogoče,je danes v gospodarstvu izvedijivo.Ra¬ zen lažjih gozdnih del v drevesnicah pri kultiviranju,čiščenju in trebljenju kultur , vi d 3mo danes naše tfenc tudi pri s-ečnji, izdela¬ vi in spravilu hlodov, jama-k e ga in celuloznega lesa,drv ter hmeljevk, Tudi v lesni industriji pri razrezovanju,ravnanju,‘skratka,skoraj pri vseh delih najdemo žene, P:d Peco v Koroških Globačah je v gozdovih pri sečnji lesa zaposlenih veliko brhkih deklet,Z visoko zavihanimi rokavi na «• rokah,ki se jih prijemlje smrekova smola,krepko vlečejo pri žaganju ležečih debel žag., "amerikanko",ki zveneče poje ter meče na vse stra¬ ni debele krpe žagevms*Druge tovarišice takoj za njimi s.sekiro čistijo razžagano hlodovino*Postavljene norme dostikrat presežejo in vendar je sečnja vzorno izvedena,Prav lahko bi bila za vzgled marsikateremu gozdarju," Ocvirk je pa tale trditev;' , *; « a Gozdarji’ in vodji lesnih le nazore tor predsodke,da žensk? v naših gozdovih in lesni in d ust ri • lahko mnogo pripomorejo k izvor or j dekleta pritegniti in razmestiti n? No,dekleta v Kanadi in Angl hi idilo! Pa te pesmi l bratov naj opustijo zastare- delovnn.sila ni sposobna za dela :-Dejstva so pa pokazala,da ženske i,,na ,P.trel n •> je samo žene in idgcvarjaječa mesta stori ob misli na tak naprej s "V zadnjih; dveh ta na d-elovnih mostrh ne oz strokah pri težkem in lahkem delu,- Ne Ali se Vam kaj milo e ni k one c ! P.e r i t, h čila še številneje v ženske v trgovini rn rtih lahko vidimo naše žene in dekle- raje se na pcnugd v najrazličnejših samo, da s—e je n a«- vici ju- ' T O' e p 'j k i ca ki s“ zaposl ei trgovini h 95?'' j j. vil skl indust ri j i .1 v e r p p : ! C.: ;e a' v Lj :u:. za jih podjetjih o vinski industriji kjer dosega , >: k h la je tudi v druge pomlice ; .kjei lahko uveljavi svoje sposobnosti,ročnost in pridnost ter vst rajnost m s tem pokaže pot budi drugim ženam, v tiste poklice,ki smo jih smatrali sam za miške in ki jih še*ni¬ koli v Življenju ni opravi jala«Danes že dela v ker runi čn ih tovarnah, v zlatarnah,v mehaničnih delavnicah.Pela v rudnikih gradili* DOMAOI GLASOVI • - 1- - 8tp. 1.3.1g48 ščih,opekarnah,pri gozdarskih delih itd. S 1.majem smo dohili iz tečaja 38 železniČark-sprevod- atic, že od lani poznamo odpravnice vlakov po postajah,imamo tudi žene-prometnioe,sprevodnice v tramvajih in avtobusih. Vidimo torej,da si je žena osvojila najrazličnejša dela v naših gospodarskih panogah in j ih, kot se dnevne prepričujemo,o— pravlja prav tako vestno kot moški tovariš na enakem mestu.- ,T DOMA PODPISUJEJO VELIKO N 0 T KAN J' E P C S 0 J. I L V Jugoslaviji podpisujejo veliko notranje posojilo.Dr¬ žava, ki na vsak način hoče izvesti petletni plan,j e v težki gospodar¬ ski stiski.Pomoči "d zunaj ne doli.Delni vzrok spora med Moskvo in Titom leži tudi v tem,Rusija gospodarsko Jugoslrviji ne pomaga.Da se izvleče iz zagate je razpisala- podpisovanje notranjega posojilne,Pod¬ pisovanje, ki je šo v teku nudi zanimiv- sliko:Dne 9•julija je lilo vpisanih 3.199,o61.ooo din.Od skupne svote ljudskega posojila je to¬ rej vpisanih 9o .4o odstotkov.V LR Srbiji so vpisali 1 ..138,240 .ooo din V LR Hrvatski so vpisali 591,437*oro din; V LR Sloveniji so vpisali 266,o33*ooo din,V LR Bosni in Hercegovini so vpisali 382,441*00» din« V LR Makedoniji so vpisali 161,7o9*ooo din.V enotah Jur cl-vanske Armije so vpisali. 541,959*ooo din, Beograd je vpisal 242.262.00- din;Zagrel 1 ; -3 ; o73.ooo din, Ljubljana je vpisala 66,447*ofo din; Sarajevo ; >6,1C1 ..ooo cin. Da so na to posojilo lahko, najbolj privili delavstvo, je jhsno, saj se je to moralo "proštovoljno" obvezati na edtrgovanje od plač.Da je delavstvo plačalo kar 36* r dve tretini,bi ne verjel, če nebi tega potrjeval sam "Slovenski poročevalce" z dne 11.7.ki med drugim o tej 'zadevi piše takole: " Člani sindikatov so v LR Sloveniji vpisali do slej 174 milijonov 952 tisoč din posojila,med tem,ko so kmetje'vpisali 33,129 tisoč din,vsi ostali / mladina,obrtniki in svobodni poklici/ pa 57 milijonov 741 tisoč din." Podrobnejša statistika o delavskih vpisih pa ve povedati tole: "Ako primerjam ' število delov oev v posameznih okrajih ter število onih,ki so že vpisali posojilo In vpisan j zneeke,vidime, da so najboljši okraji D-lenja Lendava,kj c: znaša -povprečje na člana sindikata 13o2 din,okraj Sežana,kjer je povprečje 12SJ din in Ljub- 1 j ana-ifte sto, lej er je povprečje 1230 din. Nasprotno pa imajo najnižje povprečje glede na število članov sindikatov okraj njubljana-okolica 333 din,okraj Poljčane 379 din in okraj Kranj 4o9 din." Ta poslednja dejstva so zanimiva.Haj bolj industrija.lizi- rani kraji,kj er manj.Tudi dokaz,da ljudstva mor-.J.a delavska zavest 'cit;. so siti rdečega paradiža in frf,, / 7/4 lili 1 najvisja so dali naj- "vlade delovnega 1 K«, ; n«ii. Ul«; V