71. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. marca. XVIII. leto, 1885. Ifthaja vsak dan *vee«r, icimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av strijsko-ogerske deiele za vse totft 15 gld., za pol leta 8 gld., v.a Četrt leta 4 gld., za jelen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 glri. 30 kr., za jeden mesec 1 tel«J. 10 kr. Za poSiljanje na dura računa s« p« 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele* toliko več, kolikor poštnina znaša. Zrn oznaiila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankovati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in u p r a v n i štv o je v Frana Knlmana hiši, „GledaliSka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 „ četrt leta........3 ,, 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poiti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec ....... I „ 40 ,, ZJpraimiStvo f9Slov. JSaroda**. Govor državnega poslanca dra. Vošnjaka v seji dne 17. marca 1S85. Več gospodov predgovornikov omenjalo je že stisk in težav naših kmetov in nasvetovalo razna sredstva, kako bi se dal zabraniti še daljši propad kmetskega stanu. Tudi jaz, kot poslanec kmetskih občin zmatram si za svojo dolžnost, oglasiti se ter navesti nekatere opazke o avstrijskem agrarnem vprašanji. Pred vsem moram obžalovati, da visoka zbornica ni rešila načrta o podedovanji kmetskih posestev, katerega je predložila vlada. Ta načrt imel je namen odpraviti vsa ona zla, ki izvirajo iz zakona iz leta 18G8, in prete uničiti naš kmetski stan, razdrobiti vsa kmetska posestva. Prejšnje stoletje in tudi to do 1868. leta veljalo je pravilo, da treba ohranjevati kmetske domove in zabranjevati, kolikor je moč, njih razkosanje, leta 1868 je pa državni zbor sklenil zakon, ki je odpravil vse zavire razkosanju kmetskih posestev. Slabi nasledki tega zakona se v deželah, v katerih velja še le od leta 1868, neso pokazali v to-likej meri, kakor v južnih kronovinah, kjer se je uvel ob francoskih časih „Code Napoleon", in dovolilo razkosanje zemljišč. Tam smo dobili mnogo majhnih posestev in pravi kmetski stan vedno bolj in bolj gine. Naj se misli o malih domovih, kar se hoče, toliko je gotovo, da spodkopujejo kmetski stan, zlasti ondu, kjer ni nobenega stranskega zaslužka. Drugačne seveda so razmere tam, kjer so tovarne in ima mali posestnik še stranski zaslužek. Tam bajtar prosti čas dela v tovarni ali gre v dnino. Po krajih, kjer ni tovaren, je mali posestnik največ časa brez pravega dela. Njegovo posestvo ne da mu zadosti dela, in prisiljen je, preživeti se, kakor se more, večkrat tudi na škodo svojih sosedov. Jako moram obžalovati, da se o tem zakonu ni sklepalo še v tem zasedanji. Kmetje nam ne bodo hvaležni, da nesmo sklenili tega zakona. Gospod poslanec vitez Streeruwitz je trdil, da so hipotekami dolgovi mnogo krivi slabega stanja kmetov. Vsak priznava, da bi bilo dobro in je želeti, da bi se našlo kako sredstvo, ki bi hipotekarne dolgove izbrisalo in kmeta oprostilo plačevanja ob-restij. Sredstvo, katero je nasvetoval vitez Streeru-witz, da bi se hipotekami dolgovi spremenili v rentne, katerih bi nikdo odpovedati ne mogel, bi še ne pomagalo, kajti postal bi kmet večni dolžnik upnikov. Skrbeti bi bilo treba za amortizacijo, pri čemer bi tudi država morala na ta ali oni način pomagati, največ dela bi pa ostalo posamičnim deželam, katere bi morale osnovati deželne banko in izdavati zastavna pisma s prav nizkimi obrestmi. Tako bi se morda dala izvesti amortizacija. Le z amortizacijo, pri kateri bi obresti s povračilom vred ne znašale čez 5 ali 5 Va °/oi b*'° bi moči kmetu pomagati in oprostiti ga težkih bremen. Itavno sedaj so hipotekami dolgovi po nekaterih deželah ogromni in neso v nobenem razmerji j z vrednostjo in s čistim doneskom zemljišč. Prišli ! smo že tako daleč, da kmet prav za prav ni več j lastnik svojega zemljišča, katero je že nad polovico I zadolženo, zagazil je v hlapčevstvo, kakor ob času tlake in desetine, v hlapčevstvo upnikov namreč. Ti upniki so res največ hranilnice in hipotekarne banke, v drugi vrsti še le zasobniki, kateri ga ne bodo izganjali s posestva, ker bi je sicer morali sami prevzeti in bi jim potem prav nič ne neslo. Kakor hitro bi pa upniki začeli iztoževati svoje glavnice, spravili bi vse take kmete na beraško palico. Nujno je, da se nekaj zgodi glede hipotekarnih dolgov ter da se država in dežele bavijo s tem vprašanjem. Država bila je vedno postrežna deželnim hipotekarnim bankam, kajti njih zastavnim pismom odpustila je pristojbine in davke, nadejamo se, da bode to tudi za naprej pri vseh tistih bankah, ki imajo namen, preskrbeti kmetu cenega posojila, s katerim naj poplača dolgove, ki se ne dajo amortizovati. Jedna glavnih krivd, da kmetje zlasti na jugu tako hitro propadajo, je previsok davek e pri-kladami. Davek je že sam na sebi prevelik, kar se je že večkrat poudarjalo v visokej zbornici, in ni v ii ik:t U em razmerji z dohodki, katere daje kmetu zemljišče. K temu pa pridejo še priklade, ki so pa pri nas v južnih deželah tako narasle, da vse davščine od posestev že presegajo 130 °/0 čistega dohodka. Na Štirskem n. pr. imamo 39"/0 deželnih pri-klad, potem pa imamo v mnogih okrajih še 40, največ pa po 20, 25 do 30°/o okrajnih priklad, tem se pridružijo še občinske priklade, in poznam okraje, v katerih imajo že skoraj vse občine 40°/0 občinskih priklad; v Slovenjobistriškem okraji plačujejo že skoro vse občine 40 do 50°/0 in vse priklade so tam že narasle na 110n/0. Ker je po novem katastru davek neznansko velik, in se temu pridruži še 110°/rt priklad, kmet teh davkov že res plačevati ne more. Pregledal sem ravno pri imenovanem davčnem uradu, kolikor za-sobnik pregledati more, in se preveril, da je samo v poslednjem letu skoro tretjina predpisanega davka zaostala. Ta okraj, ki je poprej kakih 100.000 gld. davka plačeval, plačati ga mora sedaj 150.000 gld., 100.000 so ljudje že plačali, 50.000 so pa dolžni ostali, ter imajo vrhu tega še več nogo 2000 iz- LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal lienć Lefebvre. Poslovenil * * * Stat noininis umbra.) Ji ti nn j si o poglavje. O pravilu: osobno življenje je nedotakljivo. Dalje.) A ta poklic, zakričal sem jaz ves razdražen, prisvojili ste si sami! Ali je zaradi tega manj svet? odvrnil je časnikar. Skusite vender razumeti moje stanje. Kako se vzdržuje svoboda v družbi, ki se peča le z lastnimi opravili, z lastnimi koristi ter se vender sama vlada V Kako se v takej družbi ohranjujejo in razširjajo velikodušne misli? Kako se v takej družbi v obče čisla pravica, spoštuje krepost, poplačuje zasluga? Le po novinarstu (tiskovini), katerega iznajdba je občudovanja še bolj vredna, nego iznajdba parnega stroja in elektrike. Mi časnikarji smo jek družbe, strašen jek, doneča trobenta, ki vsak glas povekša, nosi ga do kraja sveta in tudi naj bolj otrpneno vest probudi. Dobro in zlo, vse nam služi: dobro, da veselja bijejo vsa srca ter za njim tekmujejo; zlo, da srca razsrdi in jih z gnusom napolni. Včeraj ste vi storili junaško dejanje. V Rusih, v Španjcih, kdo bi je bil izvedel? Nekateri prijatelji, nekateri sosedje, jedno mesto. Hvala nam, tri in petdeset milijonov ljudij danes ponavlja ime doktorja Smitha, pet milijonov mladih ljudij vam zavida vašo pogumnost ter si obeta posnemati vas. To je učinek teh časnikarskih pisačev, katere vi baje tako malo čislate. Danes se je zgodil škandal, pregreha, storjena po uradniku. Pravno sodišče obsodilo je moža, novinarstvo obsoja hudodelstvo ter zoper to pri vsem narodu vzbuja črt in gnus. Čem veča je pregreha, tem očitnejše je nauk. Naša trdo-srčnost bode morebiti žalostila jedno rodbino ter nekatere strahopetne duše ranila: a na drugi struni bode jednake slabosti otela tisoč in tisoč ljudi, katere bi nekaznjenost le osrčila. Brez dvojbe nam bode naša ostrost navalila smrtno sovraštvo. Kaj je na tem? Ali moremo omahovati mej svojo dolžnostjo in svojo koristjo ? Doktor, ne bodite toli ostri z nami. Tri lastnostih, katere časnikarstvo zahteva od časnikarja, koliko državnikov bi zamoglo izpol-novati poklic časnikarja, koliko državnikov bi bilo pač toli srčnih, da bi se ne bali naših nevarnostij ter delili naše neznano skrivno stanje? Dobro, dobro, Truth! klical je llumbug; vi, dragi prijatelj, govorite, kot bi iz knjige čitnl in kot knjiga govoreč resnico: Bara avis in terris, ni-groque Bimillima cygno. In častihlepnost, ki se rada skriva, odvrnil sem razdražen zoper Trutha in zoper sebe samega (kajti besede tega zvitega modrijana zadele so me globoko). Pa se ima za krepostnega, Če le zapiše nravno ostrost na svojo zastavo; pri tem pa je pravo za pravo nevedoma sužnik lastnim koristim ter lovi samo lastno srečo. Sreče, rekel jo Ilumbug, ni za časnikarje na svetu. Doktor, dragi prijatelj, svet je gledališče, v katerem se kažejo tri vrste ljudij: gledalci, igralci, pisatelji. Gledalci ste vi, Grcen, Rose, skratka vsi ti dobri ljudje, ki nemajo ne napak, niti kreposti in ki v senci svoje vinske trte in svojega figovega drevesa mirno žive. Igralci so ljubosumna četa, ki je jednaka vsakej drugi družbi gledališčkih igralcev. Spletkar, žlobudra ali jezičnik, skopuh, strahopetnež, Bamosilnik, sluga igrajo tu svojo nalogo na veliko radost občinstva, ki pogostem ploska, časih žvižga in vselej plača. Slavni igralci morajo Imeti krasna oblačila, palače, zlata, mnogo zlata. Dobro poznajo vse muhe in trme množice ter jih obračajo sebi na korist. Kar se tiče spisovateljev, pesnikov in drugih Ta teden se bodo v TTiilfilJI vršile razne slavnosti povodoni 70letnice, ku^za Bismarcka^ , V(sa mesta bodo priredila razne slavnosn. Turki so pri tej priložnosti tudi fmskusilt zagotoviti si prijateljstvo nemškega kancelarja. Posebno turška misija odšla je v Berolin, da izroči ob 70 letnici Bismarčku Nišan-Imtijaz red. Na Angleškem se pripravljajo na vso moč za vojno. Kakor nek list poroča, delajo se že priprave, da se oboroži več oklopnih ladij, ki bodo odplule v Baltijsko morje, ako hode treba. V Pocfs-mouthu ogledal je admiral Ilerbert vojne ladije i 11 naznanil vladi, da bode v osmih dneh že .SO top-njač pripravljenih na odhod. Vojni sovet, ki je bil sklican v Calcutti, sklenil je, da 50.000 vojakov, katerih mobilizovanje se je zaukazalo, takoj odrine pod poveljstvom generala Stc\varta. Pa tudi Rusija več tako mirno ne gleda vojnih priprav angleških, kakor sprva, temveč začela se je pripravljati za vojno po suhem in po morji. Sicer pa ruska diplo-eija še vedno deluje za mir, samo Rusija se ponižati neče in ne more. Ko bi Anglija le dalje rož 1 jala s sabljo, bode pa Rusija tudi prijela za meč. Poprej bode pa še poskusila po diplomati (nem potu ugladiti tla. Četudi se Anglija tako rekoč poteguje za Afganistan in je te dni sešel se podkralj indijski z afganskim vladarjem, vender hoče Rusija poskusiti pridobiti emira na svojo stran. Ruski listi upajo, da se to tudi posreči, ker Angleži v Afganistanu neso priljubljeni. V Carigradu se pa angleški in ruski zastopnik prizadevata Turčijo spraviti i>a svojo stran. Ali tu zmaga ruski ali angleški upliv, se ne more vedeti, in se Turki tudi najbrž ne bodo hitro odločili. Za konjiško državo odločil je belgijski kralj 26 milijonov frankov, katerih obrestij se bodo porabljale za tamošnje upravo. Poleg tega si misli afriSka družba s carino na blago, ki se bode izvažalo, pridobiti nekaj dohodkov. Angleška spodnja zbornica vsprejela je z 48 glasovi večine egiptovsko finančno pogodbo. Turčija te konvencije še ni podpisala, če tudi nema no benega uzroka to stvar odkladati. A to je že stara navada turških državnikov, da so v vsem jako počasni. Kakor se poroča, bodo general Negrier skušal kmalu poravnati svoj poslednji nevspeh proti Ki-žajeein. Sedaj je dobil 4000 vojakov podkrepi jenja, tako da njegove čete broje* 10.000 mož. Kr«MliiJ<> ameriške državice San Salvador, Nicnragua in ('ostari ca sklenile so zvezo. Predsednik Sansalvadorski vodil bode operacije proti Gua-temali. Dopisi. Y*. Tržaške okoli«-«* 28. marca. [Izv. dop j I Tu izhajajoč list, ki je podoben vašemu nekoleko-! vanemu dnevniku, prinesel je neko abotnost Hoče ! namreč, ubogim našim pericam, naložiti davek, da j bi od svojega s krvavimi žulji prisluženega denarja \ plačevale dohodnino. O ti hudobni italijanski hinavec, : tu si pokazal barvo v vladinom glasilu, kam so na-; merjena tvoja pota. Najpreje materijalno uničiti naše uboge ljudi, potom jih dobiti v kremplje, da pri , tebi v dolgove zabredo, in potem je pa vse tvoje. \ Okoličanke, pustite rajši vse perilo, naj ga umazana , židovska druhal sama pere, kakor pa da bi z vami j tako podlo delali. Isti dopisnik trdi, da se naše : okoličanke v svilo in baržun oblačijo in da nosijo ; solnčnike in pahljače. To je grda laž! Naše okoličanke so čisto priprosto napravljene. One se drže I stare slovanske šege, in ne odvržejo narodne noše, kakor so jo moški. Na letošnjih veselicah so se •pokazale naše vrle okoličanke, osobito »„Zorašinje" v prekrasne j narodnej noši. To Italijane ravno skeli, da so naša dekleta še tako poštena in da se ne j vlačijo po mestu, kakor laške ženske in s tem sebe in druge pohujšujejo. Našemu narodu ni prirojena tako surova smelost, kakor Italijanom. Kljubu vsem naporom Italijanov, pa naš narod vrlo dobro napre-1 duje. Ustanovilo se je v našej okolici mnogo društev j za petje in branje. Tu imamo „Slovanko Vilo", tam „Zoro", v Bazovici, kjer so mej samimi kraškimi pečinami, ustanovili so društvo „Skala", v Lonjeri je novo društvo „Zvon", dalje v Istri pričeli so snovati čitalnice, tako, da človeka veseli, ko čita vse ta sporočila. Mene kot stare korenine okoličana neizmerno vžge, ko čujem o tolikem napredku. Pravijo, da kadar se bode vršila kaka velika slavnost tu v Trstu, da pridejo vsi po starem oblečeni. „ZoraM si omisli za društveno obleko okoličansko nošo. To je lepo, tako je prav! S tem bodete pokazali, da vam je res mari na obstanku starih šeg in noš. Kakor so se naši stariši nosili, tako se nosimo tudi mi. Večkrat se mi možaki pogovarjamo od nekdaj in sedaj, in vselej upamo, da se naš narod zopet vrne v isto, kar je nekdaj bil. Po našem mestu je sedaj potihnila bratovščina svetega Cirila in Metoda. Zakaj neki ? Mi smo se mnogo nadejali od te bratovščine, no pa vsaj je še čas (!), ker mi Slovenci smo vsi tako zgodni. Bode že, s tem se potolažimo. Ali vidite Čehe, kako vspešno delajo, da vam ne stavim Nemcev v izgled. Mislim, da bode še dosti vode poteklo, predno mi dobimo šolo od Tržaškega magistrata, ali pa celo od naše bratovščine. Upajmo le v bodočnost, da se bodemo zredili in odebeleli od samega upanja. Nekaj bi bil kmalo pozabil, na to šmentano „Cikorijo", ki jo je Garibaldinec Mauroner vstanovil. Smešno se mi dozdeva, da se še nekateri naših okoličanov pajdašijo s to druhalijo rudečkarsko. Ker verjemite mi, da za Mauronerjem tiči župan in župan je z vso svojo stranko „hochroth". Vsaj se še go-t vo spominjate, kako je za kolere v Italiji zavrnil našega občespostovanega poslanca Nabergoja, ko ga je opomnil, naj bi bil tudi v slovenskem jeziku dal objaviti ona svarila. Ne, tu je doma jezik italijanski, tu se ne piše slovenski, dejal je na to naš podešta. Poglejte okoličani, da podešta nam je želel kolere, da bi 1 >ili od iste vsi pomrli, ker se ne bi ; znali ravnati po istih svarilih. O benedetti Slovenci! kako vas mažejo, in vi jim še verujete. Jaz pa j toliko rečem, da vsi iČi do vseh ni, (Raskovič, j Bazoni) so rudečkarji pri Cikoriji, in kdor je v I Cikoriji, je odpadnik svojega naroda in ni več Av-; strijec. Ex %atieine 2G. marca. [Izv. dop.] Kakor I Vam je znano, je tu pri nas sedež okrajnemu so-\ dišču, davkarskemu uradu in tudi drugim uradom j I zato se nam ni prav nič čudno, temveč popolnoma j umestno zdelo, da smo imeli tu vedno tudi žaudar-j sko postajo. A vest, katero smo pred kratkem zve-i deli, da se bo že z mesecem aprilom žandaiska po-! staja preselila iz našega kraja na jedno uro od nas oddaljeno Plusko, iznenadila nas je jako. Čudno se ' glasi ta novica, a vender je popolnoma,'istina. V na- terjalnine in obrestij plačati. Ako pojde to še dalje ! tako, moral bode erar vsem kmetom, ki ne morejo plačati davka ne po lastnej krivdi, ampak zato, ker j je prevelik, rubiti posestva in si jih sam prilastiti, kar gotovo ne bode v interesu države Nič se toraj ne čudim, če izvrsten ekonom Robert Jagetzov na Nemškem zemljiški davek imenuje ropanje zemljišča, j ker bi se davek imel pobirati le od zemljiške rente, tu se pa davek pobira, če tudi nobene rente ni; 1 tudi v letih, kadar kmet nema nobenega dohodka, j Od kod naj jemljo ljudje denar, da plačajo davke? Jim pač nič druzega ne ostaja, kakor dolg delati, dokler je to še mogoče. Pomagati bi se dalo vsaj s tem, da bi se ne nakladale vedno naklade na zemljiški davek, temveč bi se višje obdačilo žganje, kakor se je to že zgodilo na Kranjskem, Koroškem in Štirskem, pa žalibog še v premajhni meri, kajti žganju bi se smel naložiti še višji davek. Če se na Angleškem plačuje *J00 frankov davka od hektolitra, bi se mu pač pri nas lahko nekaj goldinarjev naložilo; sedaj znašajo priklade na žganje na Štirskem 2 Va gld. in na Kranjskem 3 gld. Nadejati se je, če bi se hotel višji davek naložiti žgauju, da bi vlada tega ne ovirala, ampak dovolila celo 20—30 odstotno priklado, kajti potem bi se lahko pomanjšale deželne in ob čiuske priklade. Obžalovati moramo, da se posamične dežele tega vira dohodkov še tako malo poslužujejo. Mi na jugu smo s tem pričeli, in sicer na Kranjskem smo imeli tak vspeh, da smo pri 3 7„nej nakladi na žganje mogli deželne naklade znižati za dva odstotka. Ko bi se dovolilo 10—12°/0 davka na žganje, bi se še bolj moglo pomanjšati priklade na zemljiški in druge neposredne davke. Le pomislite, da se žganje prodaja po 2 4 kr. liter in se vino ne more ceneje točiti, ako hoče vinogradnik živeti. Moralo bi se žganje tudi višje ob-dačiti, ko bi tudi liter veljal 40 kr., je še vedno preveč po ceni. (Konec puh.) Politi«*, i razgled, V trnu i 4* deže* 11». V Ljubljani 30. marca. Kakor se govori, se državni %l»or snide po Veliki noči samo še k jednej slovesnej seji, v katerej se bode zasedanje zaključilo s prestolnim govorom. V gospodski zbornici je že v soboto bilo prvo branje pogodbe s Severno železnico. Jutri bode pa baje že drugo branje te predloge, tako da jo zbornica reši še pred Veliko nočjo. Obiska gospodska zbornica rešila je že minuli teden tudi specijalno debato o zborničnej reformi. Reformovana zbornica sešla se bode prvikrat jeseni Opozicija je hotela, da bi ta zakon stopil v veljavo še le v bodočej volilnej dobi ogerskega državnega zbora, večina | a v to ni privolila. V nanje države. Kakor poroča vojaški list „Svjet", se je zdravje ruskega ministra notranjih zadev shujšalo, odkar je odšel v Livadijo. Ako se mu na bolje ne obrne, se več ne povrne na svoje mesto, ampak bode odstopil. Ustaja v Albaniji se bliža svojemu koncu. Tuiske čete so zasele Črnavljevo, kateri kraj so prej imeli ustaši, Vassel paša pa je 15. t. m. prišel v Prizren. Ustajniki razkropili so se brez upora. pisateljev, časnikarjev, ki so ustvarili mično igro, zložili priljubljen napev (arijo), navdihnili krotovič-nico, navdušili množico, tem le mečejo kosce kruha ter jih zasramujejo. Kaj pač je misel za spretnega človeka? Nič nego roža (kokarda), in glavna stvar je le da jo natakne o pravem času. Le kričajte dvajset let, da svoboda je prava sreča narodov, vi bodete le goli glas, ki je vladarjem zopern in sovražen, vladancem pa neugoden in pust. A pride dan, ko se je narod naveličal, dalje nositi jarem, ki ga k tlam tišči; takrat bode prvi predrznež, na svojo zastavo zapisavši besedo, katero ste vi dvajset let ponavljali, izvoljenec dihali; čast, denar, oblast, prav vse bode zanj. Jedna sama ura je ustanovila srečo temu prvemu igralcu; ta tudi ne bode mogel dovolj zaničevati neznanega časnikarja, ki mu je po dvajsetletnih mukah in nevarnostih pripravljal njegovo slavo in zmago. In narod bode sodil kot sodi igralec. Ali hočete moralo te povesti V Pariz bode volil župana; zagotovljeni bodite, mislili bodo pri tem na vsakega človeka, le ne na jedinega moža, ki bi tej službi delal največo čast; in ta mož je Truth. In oni dan, ko bode žalosti umrl, našel ne bode v lastnem časopisu uveh vrst pohvale, če mene ne bode več tukaj. Tako v Ameriki obdarujejo državljansko krepost! in vender smo prvi narod na svetu: ab uno disce omues. Sedaj pa sodite o našej časti-hlepnosti. Humbug, dragi mi prijatelj, rekel je Truth, ali nič ne cenite časti, od vas biti ljubljen in hvaljen. Duri se odpro in drugi pot se je približeval gobec domače kune, ki je moral pač le Foxov biti. Res, Fox je bil, prijazniše se smehljaje kot kadarkoli. Gospodine Truth, rekel je z najslajšim glasom, blagovolite naznaniti v svojem izvrstnem časopisu, da je častivredni g. Little podaril otroški bolnišnici deset tisoč dolarjev, mestnim revežem pet tisoč dolarjev in pet tisoč tudi mestni knjižnici. Meksikansko posojilo gre dobro, rekel je Humbug; Little je kaj bogaboječ žid, ki gospodu desetino plačuje. Meksikansko posojilo je popolnem opustil, odgovoril je Fox; g. Little se je prepričal, da varščina, od meksikanske vlade ponujana, ni bila niti dostojna niti resna. Od kod pa izvira ta sumna velikodušnost? povprašal je Humbug; ž njo je pač zakrito kako strahovito iskanje dobička. Teh dvajset tisoč dolarjev nas bode drago stalo. Zmiraj le sumnja in sumnja, segel sem mu v besedo; zakaj pa? Ker sem že star časnikar, odvrnil je Humbug; na krepost bankirjev verujem toliko kot na prosto-srčnost kvakarjev. Se bodete že še poboljšali, stari grešnik, odvrnil je Fox smehljaje. Imenitna novica na borsi! rekel je g. Evgenij Rose vstopivši. Umaknili so meksikansko posojilo, rekel je Humbug; to že vemo. A tega še ne veste, da se je župan odpovedal in da so na njegovo mesto g. Littla postavili za kandidata. Kaj res! rekel je Fox; to pač ni mogoče. G. Little mi ni o tem omenil besedice; in jaz celo dvomim, da bi pri svojih mnogobrojnih opravilih mogel vsprejeti tako imenitno mesto. Izvrstni Fox! vzkliknil je Humbug, nedolžen je kot jagnje; videli hote, pošteni odvetnik, da se bode g. Little vender odločil za to veliko žrtev. A mi smo, rekel je Truth, prerahlo čuteči ljudje, da bi mu nakladali toliko težavo, zato bodemo spodbijali njegovo volitev. In zakaj? vzkliknil je Fox. To je skrivnost šaloigre, rekel je Humbug; in za to se ne povprašuje. (Dalje prili.) šem sodnem okraji imamo dve žandarski postaji — jedno v Višnjej gori in druga bo odslej na Pluski, do vsake postaje je tedaj od sodišča jedno uro hoda, na mestu sodišča pa odslej ne bo nobene postaje. \ Že to, da je Zatičina sodišče celemn okraju sodnemu, da sodišče večkrat nujno potrebuje žandar-ske asistence in da ima žandamerija baš tu največ posla, govorilo je dovelj za to, da ostane postaja i na dalje tu. In kjubu vsemu temu se je vendar tako ukrenilo. Kdo je to pametno pogodil in koga zadene krivda, da se bo to zgodilo, ne vemo, tudi to nam ni znano, zakaj merodajni krogi neso ničesar storili, da bi našemu kraju ohranili toliko potrebno žandarsko postajo. Če še nekaj časa živimo, morebiti še doživimo, da se bo sodišče premestilo na Obolno — davkarski urad pa na Lučarjev kal. Pa kaj smo še nekje brali? „Alles gute kommt von oben". 29. občni zbor denarne obrtnijske pomoćne družbe. V Ljubljani 29. marca. Navzočnih je 3H članov. Načelnik g. J. N. Ho rak prične skupščino s sledečim ogovorom: Slavna skupščina! Alinea 3. §. 22. postave z dne 9. aprila 1873. 1. o obrtnijskih in gospodarskih društvih glasi se: ,,načelništvo mora naznaniti najpozneje v prvih šestih mesecih vsako leto računski sklep o preteklem letu z bilanco vred". To dolžnost izpolnjevalo je načelništvo denarne obrtnijske pomočne družbe ne le od 1873. leta sem, temveč tudi že od 1856. leta naprej, in ker se je stanje prometa o društvenem premoženji naravnost naznanjalo p. n. gospodom udom in ulagateliem hranilnih ulog, utrdilo se je zaupanje vedno bolj in bolj. Leta 1884. imela je denarna obrtnijska pomočna družba prometa 721.444 gld., primerjajo to vsoto z ono leta 1883. s 662.474 uld., razvidi se, da se je ta vsota pomnožila za 58.970 gld Vodstvo društva je 1. 1884. občevalo z 2 1;M strankami, 1054 strankam dovolilo je posojil v znesku 280.691 gld. in 1077 strankam pa podaljšalo plačilne obroke posojil v znesku 297.651 gld., ob jednem pa je zato skrbelo, da ni imelo nobene izgube Prejšnja leta odmerili so se za denarno obrtnijsko pomočno družbo visoki zneski za pridobninski davek, dohodnino, pristojbinski ekvivalent, koleke in 0/0 pristojbine. Ker je bilo vprašanje o tolmačenji postave s 27. decembra 1880. leta v visoki državni zbornici na dnevnem redu, obrnilo se je vodstvo društva na državna poslanca dr. Mengerja in Meznika, katera sta zastopala to zadevo, z natančnimi prigodki. Tema gospodoma zahvaliti se je, da se je postava za te vrste društva ugodno rešila in se je za društvo ugodno tolmačenje postave vsprejelo, s Čemer se je dosegla izdatna olajšava zastran plačevanja davkov. Te leta in leta trajajočo borbe zoper brezni erno obdačenje bodo prenehale in po tem zadob-ljeni mir uplival bode dobrodelno na razvoj društev. Po §. 4. družbenih pravil izstopijo vsled družbene starosti gospodje: Gustav Garich, Fran Gor-šič, Henrik Ničman in Jarnej Žitnik. Iz-stopiši gospodje smejo zopet voljeni biti. Poverjevateljema zapisnika imenujeta se gg. Spoljarič in Jakob Milavec. Škrutinatorji pa gg. Fran G e b a, Ludovik W i d m a j e r in Andrej Plečnik. Društveni knjigovodja, g. Ferdinand 13rada ška, poroča o stanji društva. Udov je štelo dru-Stvo koncem 1884 1. 255. Od teh je imelo 128 udov popolnem uplačane deleže v znesku 12.800 gld., 127 društvenikov pa je bilo z nepopolnoma uplača-nimi deleži v znesku 3564 gld. 52 kr. Denarni promet je iznašal preteklo leto 341.271 gold. 8 kr. Glavna bilanca kaže aktiva in pasiva 162.867 gld. 12 kr., mej istimi rezerni fond s 14.312 gld. 54 kr. Čistega dobička 1. 1884 je 1304 gld 96 kr. Hranilnih ulog bilo je 114.720 gld. 9 kr., obresti od istih 4546 gld. 86 kr. Zbor računski sklep brez razgovora odobri. V imenu pregledoval-nega odseka poroča gosp. Janez Zor, da je račun pregledal in vse popolnem natančno in v redu našel, ter predlaga, da se načelništvu izreče absolutorij, čemur zbor pritrdi. Načelnik g. Ho rak potem predlaga, naj bi občni zbor dovolil, da se 30 ubožnim obrtnikom ali njih ženam iz čistega dobička da po 1 gld. za velikonočne praznike. Gosp. Čamernik odobrava ta nasvet, le zdi se mu 1 gld. premalo, tedaj nasvetuje 2 gld. Se potrdi. Načelnik g. Hora k predlaga, naj se dovoli za učence katoliško-rokodel-skega društva 10 gld., ravno toliko pa za „Narodno šolo", Prvi predlog obvelja, k drugemu predlogu pa nasvetuje g. Oroslav Dolenec, naj se „Narodni šoli", če že ne več, vsaj dvajset goldinarjev daruje. Predlog jednoglasno obvelja. Na predlog gosp. načelnika Ho rak a dovolijo se gg. članom načel-stva prezenčne marke po 2 gld. za vsako sejo in trem udom pregledovalnega odseka vsakemu po 15 gld. — - V načelništvo se zopet izvolijo gg. Gustav Garich, Fran Goršič, Henrik Ničman in Jarnej Žitnik. V pregledovalni odsek gg. Srečko Nolli, Janez Zitterer in Janez Zor. Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora javni seji,) katera bode v torek 31. dan marca 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Na- i znanila prvosedstva. II. Prisege meščanov. III. Perso-\ nalnega in pravnega odseka poročilo: a) o mestnega i odbornika naznanjeni odpovedi; b) o letošnjih do-i polnilnih volitvah za mestni zastop. IV. Stavbinskega j odseka poročilo: a) o gradnji obrežnega zidu pod Hradeckega mostom na desnem bregu Ljubljanice; '•b) o Alojzija Semana prošnji za stavbinsko dovoljenje na Vrtači; c) o stavbinski črti Anton Paichel-novi hiši na Rimski cesti štev. 19; č) o oddaji dobave stavbinskega lesa za tri leta in kamenoseških del za 1885. leto. V. Policijskega odseka poročilo: I a) o računih za zdravila mestnim ubogim za III. in IV. kvartal 1883. in I. kvartal 1884. leta; b) o fizikatskem poročilu za 1883. leto. VI. Finančnega odseka poročilo: a) o povračilu troškov za stavbinsko vzdržavanje poslopja c. kr. velike realke, spada-jočih na 1884. leto; b) o računskem zaključku mestne klavnice in mestne posojilne zaklade za 1884. leto. VII. Združenih odsekov poročilo o utelovljenji podturnske graščine. VIII Poročilo odseka za olepšavo mesta o napravi nekaterih naznanilnih tabelj. IX. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, da se nov tlak napravi po nekaterih ulicah in čez ceste in ulice naredi več novih prehodov. — (Slovstveni zabavni večer.) Preteklo soboto predsedoval je g. A. Trstenjak, či-tal pa je g. Želez ni kar o „slovenski lteni". Perilo bilo je pohvalno vsprejcto. Ker je bil ta večer zadnji v tej sezoni, volil se je odbor, ki zastopa klub do bodoče sezone. V ta odbor bili so izvoljeni: dr. Zamik, dr. Tavčar, dr. J e n k o, J. Hr i b a r J. Hafner. — (Gregorčičev večer.) Prvaški rodolj ubi dogovorno z Goriškimi sklenili so prirediti slavnemu našemu pesniku Sim Gregorčič-u na čast veliko i besedo s slavnostnim banketom na Velikonočni ponedeljek. Sodelovali bodo Goriški diletantje. Zanimivi program priobčimo prihodnjič. — (Za po d pira I no zalogo slovanskih vse učil iščniko v v Gradci) nabral je gosp. dr. Vošnjak pri slovenskih državnih poslancih 55 gl Naj bi rodoljubi izdatneje podpiral« to za Gradec prepotrobno društvo, katero je že marsikateremu slovenskemu dijaku pomoglo vsaj v največji stiski, da ni bil prisiljen vsled pomanjkanja ustaviti in pretrgati svojih studij. — (Osobne vesti.) Odbor štajerske odvetniške zbornice postavil je gosp. dr. Janka Ser-neca odvetnika v Mariboru začasnim substitutom v Slovenjem Gradci umršega dra. Fr. Grogla. — Gosp. Fran S e ne ko vi Č, kanclist pri okr. sodniji v Mariboru imenovan je za zemljišnoga knjigovodjo v Ptuji. — G. M. Lešnik v Ptuji imenovan je dav-karskim pristavom. — Načelnikom krojnega šolskega sveta pri sv. Marjeti pri Ptuji imenovan je gospod Anton Gregorec, zdravnik in občinski odbornik. (Včerajšnja društvena beseda) v Čitalnici bila je v vseh točkah jako dobra. Gluma „Same zapreke" (preložil Ivan Kalan) predstavljala Be je gladko in gospici Milohnojeva in Verni-kova, gg. Gorazd, Pelan in Jerman stekli so si živahno pohvalo občinstva, mej katerim je bil tudi deželni predsednik g. baron VVinkler in in jako veliko zastopnic krasnega spola. Posebno so občinstvo ogrele pevske točke. Saj je bil spored tudi izborno sestavljen. Ilazen Dvofakovega dvospeva „Zajeta", v katerem je jako srečno izražen duh čeških narodnih pesnij, pela se je prvikrat Ned vč-dova nova skladba „Nazaj v planinski raj" F oe rs terja krasni čveterospev „Njega niu. Gosp. Nodved uglasbil je pesen „Nazaj v planinski raj" za mešani zbor tako uineteljno in krasno, označil je hrepenenje po planinskem svetu tako pristno in mojstersko, da mora biti poslušalec prevzet divne lepote, ki stajo zlila pesnik in skladatelj v ta umotvor. 0 Foersterjevem čveterospevu smo že povodom Gregorčičevega večera rekli, da je izmej najlepših čveterospevov, kar jih ima slovanski svet. Danes bi še rekli, da tudi v Nemcih ni lepših. To čutili so tudi gg. pevci: Razinger, Pfibil, Valenta in Paternoster, kajti peli so tako izvrstno, da je krasno petje izzvalo navdušeno pohvalo in se je ta točka, kakor tudi gosp. Nedveda skladba morala ponavliati. V zadnji točki odlikoval se je g. Ph. Luka s sviranjem na violončelu in g. vitez Ohm-Janušovski, ki je na glasovirji spremljal. Občinstvo izkazalo je obema mojstroma zasluženo izredno priznanje. — (Umrl) je včeraj popoludne ob 1. uri v deželni bolnici pisar g. Miroslav Trček, vsled rane, prizadete mu po nekem častniku v 21. dan t. m. ob 2. uri zjutraj. O tej aferi govori se veliko po mestu. Nekateri pripovedujejo, da bi bil Trček častnika dejanski razžalil. Drugi pa pravijo, da je Trček le miril, a da sta ga dva držala, tretji pa s sablo po glavi udaril. Bodi istinita prva varijanta ali pa druga, gotovo ni posebna hrabrost, neoboroženega človeka napasti s sablo. Kdo je Trčka s sablo udaril, ne vemo, a govori se, da je to storil neki častnik od vozarstva (Fuhrvvesen). Preiskava, ki se baje vrši pri vojaškem sodišči in pri c. kr. državnem pravdništvu, bode gotovo resnico na dan spravila ter zadostila žaljenemu javnemu mnenju. — (V Celovci) umrl je v 27. dan t. in. g. Vinccncij Jak, c. kr. umirovljeni stotnik, v 60. letu svoje dobe. Pokojnik služil je dlje časa v domačem polku št. 17 in je gotovo mnogim vojakom, ki so pod njim služili, še v spominu. V. Jak rodom Ljubljančan, bil je najmlajši sin nekdanjega „Baha-birta." — (Prememba posestva). G. tovarnar August Drelse kupil je tovarno za peči in glinaste izdelke na Trnovskem pristanu, ki je bila doslej last g. A. Jeločnika. — (V K a m n i k u in v Domžalah) bilo je včeraj veliko veselje, da je železnica Ljubljana-Kam-nik dovoljena, oziroma v državnem zboru vsprejeta. Na hišah bile so razobešene zastave, streljalo se je s topiči, zvečer pa je bila lepa razsvetljava. Odposlale so se brzojavke ministroma Taaffo in Pino. — (Za Zagorsko železnico) položil se 1 bode na Veliki ponedeljek v Varaždinu temeljni j kamen. — (Pravil zveze hrvatskih učitelj-j skih društev) hrvatska vlada ni potrdila in to I za to ne, ker so se v to zvezo vsprejela tudi učiteljska društva v Dalmaciji, Istriji, Bosni in Hercegovini. V takem zjedinjenji jugoslovanskih učiteljev avstrijske monarhije izvohala je baje madjaronska vlada panslavizem. — (Ogenj.) Včeraj popoludne zgorel je blizu blaznice na Studenci kozolec in mala koča. Zažgal je ndad deček, ki je pobral na cesti „čiku in ga potem v kozolci prižigal. — (Tatvina.) Včeraj po noči ukral je neznan tat neki dekli v Fischerjevi hiši na Kongresnem trgu iz zaprte skrinje obleke in perila za 40 gl. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 29. marca. (Oficijalno.) Negrier teško ranjen; vsled silnega napada premočnega sovražnika moral je v 28. dan t, m. ostaviti Langson. Francozi morali so se umakniti do Dongsona in Tannoja. Vse svoje moči zbirajo pri Hu-u in Kep-u. Polkovnik Herhinger upa, da bode delta na vsak način ubranil, a zahteva podkrepljenj. Pariz 30. marca. Ministerski sovet sto-I ril je ukrepe položaju primerne. Takoj včeraj odposlala so se podkrepljenja. Sklenilo se je, da se zahteva 200 milijonov novega kredit*. Negrier bodo ozdravel. Umikajočih se Francozov sovražnik ni nadlegoval. Francozi nameravajo zastaviti črto Tannoj-Dongson. Živeža in municije v Dongsonu v izobilji. Zaloge v Ilu so dovoljne za vse potrebe. „Figarou poroča: Odredilo se je, da se pokličejo vsi četrti ba-talijoni v vojsko, da se nabirajo prostovoljci in da se nabere 5000 pomorščakov. Negrier imenovan divizijskim generalom. London 30. marca. Kakor poročajo „Daily News", dobila je vlada iz Peterburga naznanila, po katerih se je upanje pomnožilo, da se nasprotstvo mej Anglijo in llusijo mirnim potoni uravna. Ruski odgovor je na potu. Vsebina baje spravljiva. Atene 29. marca. več krajih Grške potres. Megalopolisu podrlo se je osob poškodovanih. Včeraj čutili so v V Kalamuti, Nisi, več hiš. Nekoliko Kazne vesti. * (Društvo proti d o j niča m.) Jedna najlepših plesnih veselic vsakoletnega predpustnega življenja v Parizu je gotovo dobrotvoriteljna veselica na korist društvu za prospeh materinega dojenja novorojencev. Ustanovnik občekoristnega društva, slavnoznani tenorist Gustav Roger, je že pred desetimi leti podaril temu društvu čuda lepo liišo (vilo) v Pariški okolici. Protidojničarji delujejo na to, da se tistim materam, katere zaradi pomankljive hrane ali pa zaradi preobilega dela ne morejo same dojiti svojih otrok gmotno pomore in to omogoči z denarnimi podporami in s stanovanjem na deželi. Člani temu društvu so moški in ženske raznih tudi bolj-Sih krogov. Se celo gospe iz najviših krogov obiskujejo jako rade in vesele najrevneje kmetske ko&e, denarje deleč materam ter jim z lepimi besedami priporočujoč dojenje svojih lastnih detet. Tudi vlada nakloni vsako leto precejšnjo denarno podporo „društvu proti dojnicam." * (Slaven „toreador") ali borilec z biki umrl je v Madridu. Kdor ve, kako priljubljeni so boji z biki po Španjskem, ta tudi lahko ume, da je smrt matadorja (beseda „matidor" znači: „mori-lec"), kakeršen je bil pokojni Rafael Molina, po domače Lagartijo, v istini za Madrid poseben do- todek. Lagartija pa tudi po vsej pravici prištevajo panijoli najspretnejšim in najizvrstnejšim toreador-jem. Po prirodi obdarovan s posebno ugodnimi telesnimi lastnostmi in obdan z neko zapovedujočo resnobo, brez posebne šole in omike popel se je Lagartijo kmalu do najviše stopinje matadorstva; bil je samouk, a pridobil si je občno slavo, izredno priljubljenost pri svojem narodu in precejšnje premoženje. Boril se je z najbolj divjimi biki in jih usmrtil z neko posebno ljubkostjo, s plemenito ličnostjo, a nikdar ni dobil nikake posebne rane, za katero srečo se ima zahvaliti le svojej izrednej in nepopisnej ročnosti. Nad 3000 bikov umoril je v areni in dobil za darila in raznih častnih nagrad nad 400.000 frankov. Imenitne in visoke osobe štel je mej svoje prijatelje in slavni borilec občeval je celo s 8enorjem Romerom Robledom, sedanjim ministrom notranjih zadev. Po cestah, kavarnah in t hotelih španjske prestolnice bil je ranjki obče poznata in priljubljena osoba. Lagartijo nastopal je pa tudi vedno in povsod v vsej svojej matadorskej krasoti: debela zlata urna verižica krasila je njegov telovnik, preko ledij imel je svilnat pas, na prstih in po krasnej srajci blesteli se se mu dragoceni demanti. Slednjič kupil si je matador posestvo z vilo v Kordovi, kjer je sam redil bike. A neozdravljiva plučnica končala je življenje krepkemu možu v najboljših letih. Za v nanjo porabo. Proti prerinil in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moli-ovo ^Francosko žganje". .Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (11 2) Tujci: 29. marca. Pri M "im Leitner iz Linea. — Vodničar z Dunaja. — Heiferich iz Trsta. — Ružička iz Reko. — Faber iz Kočevja. — III.olik z Notranjskega. — Lugoro iz Truta. — Schneider z Dunaja. Pri mNirijsk..... ceHarji : Wagner iz Losane. — Zupan iz Breznice. — Bro% iz Klanca. Meleorologieno poročilo. a o Cas opazovanja Stanje j T barometra tura v mm. F Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. ' 28. marca 1 1 7. zjutraj' 788 49mm. 10° C 2. pop.' | 73JJ-27 umi. 102" C 9. zvečer, 733 65 mm. | 7-2° C nrozv. sl.jjvz. brezv. megla obl. obl. i 10 80,nm dežja. S C 0« S 3 7. zjutraj 788*58M, 1 6-4*0 2. pop. 732 Ii9mm. i 11-7" C ,9. zvečer 732*21 mu. 80 C i i si. zah. brezv. si. zali. obl. obl. d. jas. 2 30 mm. dežja. Srednja temperatura 03° normalom. in 8-7», za 0 2» in 2 3° nad Dunajska borza dne HO. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........81 gld. 50 80 60 65 Srebrna renta.......... 81 Zlata renta........... 106 5*/# marčna renta......... 96 Akcije narodne banke....... 862 Kreditne akcije......... 294 London............ 124 Napol .......... 9 C kr cekini . . ....... 5 Nemške marke . .... 60 4-7, državne arečke iz 1 1*. 4 250 gld P28 Državne srečke iz 1 1861 100 gld 171 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta 107 Ogrska zlata renta 6°/, . . . . 97 . papirna renta 5°/, .... 92 6% Štajerske zemljišč odvez, oblig 104 Dunava reg srečke 5«/, . . 100 gld 115 Zemlj obč avstr 4' ," , zlati zast listi 123 Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 113 Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke.....100 gld 178 Rudolfove Brečke.....10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 102 Trammway-drust vel j. 170 gld a v. . . 215 50 55 83 82 85 75 70 85 70 35 50 40 75 75 75 1000 vedrov Poslano. (7-¥» ega in srcieljskega vina, letnik in 1HH±9 se pxoca.SL-Leonard del Cott v Brežicah. 5 kilo poštne zavoje rnđečih Messinskih oranž, Bataneskih limon, mandeljnov, les. i kov, riža, kave, laškega olja, rozin, južnega sadja najhitreje preskrbi carlue iu vomine prosto po pošt- netn povzetji (174—4) Alessandro G. Camerra v Trstu. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan Mek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III NK K MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Velika partija uvrn-nr, snkna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 «1. Mj. Storcli r Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poiiljatvi marke za JO kr. NARODNI Tli v I^Jii/bljaiii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8° Roman. 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. NOV. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlorrh. 32 pGl. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Ml. 8°. r Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... 1'— kr. elegantno vezan po......... 1*60 „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po......... 1*20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po......... 1*80 „ Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da Be dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želudčeve bolesti. Prav izvratno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri žensk h mlečnih na>.težnostih, zoper beli tok, božjHBt, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezuij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vbcIi glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlato-folettt v Gorivi. V LJubljani jedina zalogi v lekarni Jul. pl. Trnko«3xy, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (102-6) Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi bo zaradi dobičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. NAJBOLJŠI Ako pa tudi od-dajemo vsak pos uničen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za ve • zvezkov l k Upaj. Naročnina '/.naša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane Naročnina za zvezek I, II., III , IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov (i jrld. Naročnina pošilja so iiMJprikliidneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: g. J o s. Stare v L j ubijani, Marije Terezije cesta 5. 4 zvezke 4 gld Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si iiaroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dni. Jos. S i ure tu v Ljubljano naročiliio svoto G gol d. (22—16) Odbor za Jurčičev spomenik. ^ovR ZA CIGAfl£> \ je pristni « LE HOUBLON Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo \s tedaj, če ima vBitk list znamko LE %\ HOUBLON in Vtak karton nosi o? J varstveno znamko in signaturo. jfa Fac-Similn tla rEtiquctte ggg »rtrtt. Ul-3 fA u/t/ca,y rs. 17 Rn« Heranirrr i PARIŠ V1ZITNIGE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. »prijeten in priročen lek za sČišcenje," Prof. VA LENTA, Ljubljana. ,,ne prouzroča nobenih težav." Prof. pl.BAMBERGER, Dunaj. „je uspešneje, kakor druge greneice." Prof. LEIDESDOBF, Dunaj, Zahtevaj se vedno izredno: „FRAN-J0S1P0VA GRENC1CA". Zaloge povsod. ^ (124—4/ Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. FRANZ J O S E F BITTER OJJELLE UDr. BeHr-ov živčni ekstrakt izdeluje so po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčn:ra boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otipnenju, «-slabljenju in poluoijam. Na dalje se dr. Behr-OV liveni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi preti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih in mišieali, nervoznemu glavobolu i šumenju v ušesih. Dr. Hehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom upo-1 rabe 70 kr. h. v. NH. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevo izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Juliiis liittners's Apotheko in Ologgnitz", iu vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. '461—23) Glavna razpošiljalna zaloga: CiloKgnU«:, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Ilittucr-ja. Dr. Sehmldt-ove prllepke zu kur;a oeeui In tir. ««*hr-ov živčni ekstrakt prodajat- v EJubljaui lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. TrnkOC*y« Dr. Schmidt-ovi uspešni DrilBpti za turja očesa uporabljajo se že innogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Usp«h teh dr. Sehmidt-ovih prilep kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh priiepk >v so odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dlctcem za iziliranje kurjih ' •y.i kr. a. v. očes Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želesnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".