Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sred«? SO hm*}a 1937 - uasassaa štev. 145. Leto X!. HCTO MARIBORSKI m?r Cena 1 Din t Urcdniilvii in uprava; Maribor. Gos-posku ul. 11 I el. uredil. 2ViU. uprave 215«. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob II uri V clja mesečno prejemal* v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom I- Din Oclusi po ceniku 1 Oahi-*f* -»prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« ' Ljubljani ' Poštni rok. rae. šl. 11.409 «5 JUTRA Mmiim Našemu nestu pripisujejo tc in d pu*; v. odlike. Vsako mesto jili ima. Tudi Maribor sc lahko ponaša z njimi. Tc odlike so mnogovrstne ter spadajo v razna področja ocenjevanja in motrenja. Pretekk soboto m nedeljo pa se je na našem Mariboru razodela nova, svetla poteza, .le t: •ona poteza, ki jo je nekaj dni pred teir. izkazala že naša bela Ljubljana ob triumfalni vrnitvi sokolskih zmagovalcev iz Beograda. Kakor jc Ljubljana s silno spe-', tanostjo in čustveno viharnostjo, s katero je obsula sokolske zmagovalce, pokazala svoje sokolsko srce in jugosloveusko zavest, tako je naš obmejni, zeleni Maribor ob župnih sokolskih dnevih razgnal razne bajke in pravljice, ki so krožile okoli, ter postavil vse razne čenče temeljito na; laž. Jugoslovanski Maribor je bil sicer j od prevrata sem odločno zakoreninjen v ! sokolstvu in vzvišeni jugoslovenski ide-obgiji, Prebojnost in prodornost sokolske in jugcslovenske misli na naših obmejnih ; tleli in zlasti v Mariboru pa .ie tolika, da se ie ta topla zavest razžarila do blesteče, veličastne emanacije v soboto zvečer v Unionu in zlasti v nedeljo ob zmagovitem pohodu sokolskih rdečili srajc skozi Maribor ter pri manifestaonem popoldanskem nastopu v Ljudskem vrtu. Komaj par hišnih posestnikov v vsem Mariboru, ki jih lahko preštejemo na prstih ene roke in ki so dobro znani, ni smatralo za pmnciitv, 4*i Z iiobvšenjcm državne trobojnico počasti pomembne sokolske praznike. Toda ta njihova obupna in popolnoma nepotrebna blamaža je 'bila učinkovito kaznovana s porazno osamljenostjo ki se jeklavr .o samevajoč razblinjala v \ sem tem zanosrem, prazničnem valo-• iMiju množic, ki so s ponosnim preži: :m y!e mimo. ter viharju navdušenja, ob katerem sc ie sproti tajala nema nevoščlji-, vost ir.' so se maloštevilnim v popolni one moglosti razkrajala vlakenca v onem delu možganske strukture, ki mu normalno pri P Ja naloga zanesljive matematike in von dostojnega štetja. Ves Maribor s; je na lastne oči prepričal, kolikih simpatij je deležno naše Sokolstvo v širokih plasteh j našega prebivalstva. Tega čustva tople, i..tkkmienosti niso pokazali samo hišni i lastniki in mariborski trgovci ter obrtni-! ki. ki so okrasili svoje izložbe s slikami; ter kipci Nj. Vel. kralja Petra 11. in ki za-j služijo hvaležno priznanje vse nacional- ■ ne iavnosti. ampak vsa tista množica iz- j obražencev. delavcev, gospodarstvenikov | mladine, ki je deloma v povorki, kjer, bilo komaj 250 udeležencev izven ^področja marib. župc deloma v gostem špa- j llrju ob cestah in ulicah dajala viharnega izraza svojemu čustvovanju, ki je z vso nezadržnim spontanostjo in piirodno-si.io privrelo na dan. Posebne pozornosti j n bila deležna naša vrla, zavedna ladina, na katero smo ponosni. F olika množica mladine je sodelovala pri teh slovesnostih, da jc najboljše poroštvo do- lianadale.'-. mefa' britatiskih meja Primera j»«li v>v S ^ • i:; ; LONDON. junija DNC .vi!, da so za britansko mor !)t> oabavila važne sirov ite, k', so za ' sok rr-zpojaga Vel ka Britanija z a-. k i' •■•avil, da i o do knrs ’ ,::;a ?"• :vsLsna iz gradnja pomorskih er! --‘c n'g'.', nar. 'dr,c svojo ra-vcijo irp^vrho silo. Tep«v: za po! n,r eni. PARIZ, 30. junija. DNB poroča: Ob zr' teresv v Franciji ie izjavi; vc:;.'a oeL ' raora izreč' caivečie priirsnje i .-‘‘nični in ;.'„r narodne obrambe lnskip ie iz* ..ei e ve ike innoi.*ne olja. Industrija poj; cfcne. Toda Uidi sedaj že ^ rmi svov n. Glede oboroževanja je •!-:a 123 k 'f ih eskadfil. Tudi (er bedo mcM križarke in rušilci ~ t*o rbrsnbo bo^o čun boli izpo- ■i‘> ;čku p i r ian«r!?šk’h parlamsu-; gcr.sral Spears nov'narj2jn, da vojni vežč ni francoske vojske. Po Včeraj so se zaključile celjske prireditve JRZ. V ponedeljek zvečer je bila baklada s I3C0 ljudmi. Akademija je bila v gledališču. Koliko ljudi gre v tamo-šnje gledališče, je dobro znano. Pri včerajšnji povorki je bilo okoli 3000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, med njimi 48 konjenikov, 300 kolesarjev, 170 fantov in mož v novih orlovskih uniformah ter okrog 400 šolarjev. Zanimiva bi bila primera: Sobotne sokolske akademije v Unionu se .ie udeležilo najmanj 3000 ljudi, ?kofo 'izključno Mariborčani. Nedeljske pride vsem teni, kar 'n v?"?e! v Franci]' s! ji. . ja« dob:o z2?č't?.na. ~'::vi pcskusl P" M>žsvan|a A.n?Hfe Ur Nemčije naj ne vznemirjajo Francije, ker jo usmerjanje bv"artske ziuirnje pcbtike točno določeno v teni smishi, d? se oni, U' n?artie Irarcc-ske meje, smatra tuli kot napadalec angle?!dh meja. . .* • LONDON. 30. jrnija. Letr-lski strckoviijaki iz 50 držav, med drugim * ie ter ita ije, so jrr.cli pr'^ko, fia so \ pa hatfieidskcm letališču prepričajo o r.ainavejšSh stvar tvah v snglsških ietaSs > konstruktorjev. Na teni letališču jc prepričanje, da ?e »skupna ^ sc](0]si;e povorke se ;e po zanesljivih po- ročilih posameznih načelnikov udeležilo najmanj 3900 do 4100 udeležencev, med temi v kroju 1900 udeležencev z Zagrebčani. Tabor JRZ v Celju, reete bivših Orlov, je bil namenjen udeležencem iz vse Slovenije. Pri mariborskih sokolskih pravnikih pa je razen okoli 250 gostov so- r.amreč velika razsL.va sns;!e!lt' ' vo?n'h ?» ci vilnih 'etalskih konstrukcij. Naj-. delovalo izključno naše obmejno Sokol-večjo pozornost inozemskih pre^stav^a eocsedežr-o borbeno letalo | s^vo ter mariborsiko in okoliško prob'- Hawkcr-H«rrican. k: r?^vi>c la'ko hi( osi preko "D km na uro. Nič manjšega j vajstv0 je nailiitreiše letalo te vrsto | ------- zanimanja ni zbudil br ,ab'ik zna nka B!erl'.£ :n, k je na. _ ua svetu s katerim jr angleško ieta stvo dobro zaloteno. Kajnove.,se stvar -tve angleških fetaJsk5?; kc-nstruktoriev, sred-.vetežkega bombnega letala s skoro j 101) km brz.ine na uro z avtomatičnim vodfivom in nevidnimi bombnimi držaji,, oti ^k" Ktaiskega ministra Sajčji blagoslov V današnjem »Jutru« beremo sledečo zanimivo vest: »Slovenec« se pritožuje pi n’ biio na razstavi v smislu posebne v, ^ •• ................^ ; in huduje, da so »nekateri ljubljanski na Vse francoske bo?ze zaprte —- CHav*«™p*ova vlada se vrača {hujskam smrkovci« baje v ponedeljek v dav- il finsrini PARIZ, 30, juib.a. Chautempso.va vla* J u-. načrti, sc v dob:6 poučenih kiogib da .c sprejela celo vrsto pomembnih skle- / Citrjuj^, da nameiava vlada po v. Med dr:\gi v je sklenila, da se zaoro zvišanju neposrednih in posrednih vse francoske efektne borze, da se pre- > kov '-J da pojde Chautempsova vlada v pretijo v sakršne snekuk;cije za časa raz-j tem oziru preko meja. ki jih je začrtala previjanja o pooblastilnih zakonih v par-! Riumova vlada, hclio de Pariš« poroča, lanr ntu. Menice in di” : o . 've/.nesii se da se bo vrnila vlada k Poincare.^vemu za časa dejanskega monvorija ne morejo|zakonu, da bo v tem smislu stabiliziiala protestirati. Tud! ie vlada sk'enila pred-j frank v odnosu na funt na 125. v odnosu ložili zbornici predlog zakona o izrcc> na dolar pa na 25 frankov, pooblastilih. Četudi niso točno znani vlad-i Za bsskovske železne rude me' Ha vas poroča: V issega kancclarja. da potrebuje Nemčija Ljubljani na Aleksandrovi cesti z žvižganjem in jajci napadli par fantov, ki so tja . , mjtj: Prišli v novih orlovskih krojih. Pravi, da ’,IIS,)' so to storili »mularija« in »gosposki po- ni ie LONDON. .30 junija, tukajšnjih krogih so si na jasnem glede berlinske in rimske taktike v ureditvi vprašanja reorganizacije pomorske kontrole. Niti v Parizu in niti v Londo n si ne delajo nikakšttih iluzij o nadaljnjih namenih Nemči.c in Italije v španskem konfliktu, kar sta potrdila tudi Mussolinijev članek in Hitlerjev govor. Izjava nem ' Sovjeti se polaščajo amurskih otokov jo z imenovanih otokov. Ob tej priliki prinašajo japonski listi članke, v katerih se zatrjuje, da povzročajo vse pogostejši baskvv ko železne rude, je angleške kroge zelo iznenadila, saj je doslej porabila Anglija večji del t-;h rud za svoje oboroževanje. Položaj se jc še bolj komplici-ral, ker je Goring v svojem včerajšnjem govoru zopet sprožil nemške kolonialne zahteve. t-epuhi«. Potem se še pritožuje, da policija njegovih fantov ne ščiti dovolj, pa napoveduje. da bodo ti »fantje svojemu lepemu kroju o- priliki že znali pridobiti primerno zadoščenje. Čudimo se »Slovenčevi« užaljenosti, saj so bili vendar njegovi ljudje oni. ki so vpeljali pri nas doslej še neznani način pozdravljanja z jajci. »Ljub ljanska mularija«, ki jo sedaj »Sir venec« zmerja, ker se ;o tega pozdrav >jla na neprimernem objektu, se s\ iaj- novejšega športa ni mogla na< .c. nikjer drugje, kakor pri slovenčevcih, in v »Slovencu« samem, ki je o te.i novi prireditvi pisal s takim navdušenjem. »Mularija« pa jc premalo razsodna, da bi znala ločiti, kdaj je metanje jajc pohvalno in zaslužno kdaj pa »smrkovsko« in »potepuško« de-ja ie. Bilo bi koristno, da bi slovenčevski strokovnjaki to stvar bolj natančno in jasno razložili v svojih listih.« pa m • koi>e"e zmage Sokolstva. Bilanca pretekle nedelje pa jc izkazala pos :bno okolnost. ki jo je tudi treba podčrtati: sokolska misel je v prebivalstvu jugoslovanskega Maribora zajela tako široke kroge, ua ni treba seči v guberniisko š:rokosl pokrajine in podeželja, da se s pr;tegnitviia ljudi iz vseh vetrov za silo izpolnijo glavna torišča manifestačmh ob hodov. Prav pičio je bilo topot število 'planincev« in »potnikov«, ki so se umaknili iz Maribora Jugosloveuski, sokolski Maribor je v nedeljo v ogromni pretežuo-.sli ostal na svojem mestu, da z enodušno volio ter gromkim razodetjem svoje zavesti manifestira za ideale, ob katerih se morajo zasenčiti hi podrediti vse druge TOKIO, 30. junija. DNB poroča: Agencija Domcj objavlja poročilo, v smislu katerega je zunanji minister liirota pooblastil japonskega poslanika v Moskvi Sigemico, da najostieje protestira proti zasedbi amurskih otokov Baljšoj ter Se-njupa po sovjetski vojski. Japonski poslanik v Moskvi mora po navodilih zahtevati. da se sovjetske čete takoj umakne- Pričefek jjugos!oven$ko italijanskih trgovinskih pogajanj vodijo v duhu nedavno sklenjenega jugo-slovensko italijanskega političnega pakta ter naknadnega sporazuma, ki predvideva razgovore med predstavniki dveh pri- kcoilikti med japonskimi ter sovjetskimi obmejnimi organi japonskim državnikom velike skrbi in da delajo v zadnjem času sovjetska pomorska oblastva japonskim ribičem največje neprilike. RIM, 30. junija. Agencija Stefani poroča: Jugoslovenska delegacija, ki bo razpravljala z italijansko delegacijo o ureditvi trgovinskih odnošajev med obema državama, je že imela prvi stik s predstavniki italijanske vlade. Razgovori se jatdjskih držav. ideologije, ter da temeljito spodbije fatamorganske osnove različnih pravljic, s katerimi operirajo nekaterniki v razne dobro znane svrhe. Ni ga pokreta v Mariboru razen sokolskega, ki bi lahko nudil tako probojno manifestacijsko silovitost ter učinkovitost. Kdor bi tega ne hotel ali mogel verjeti. naj nas prepriča o nasprotnem, pa nikar z množico, ki razodeva samo tuje, nemariborske obraze. Takšna metoda uprizarjanja manifestacij je pač lahka stvar. Tebi. sokolski in jugosloveuski Maribor. ki si tako prepričevalno, toplo, zmagovito poveličal svoje ime in proslavil svoj sloves, hvala in priznanje vseli, ki smo verovali v tvojo zavest in neustrašno priče valnost. Razpust »Društva prijateljev hiše v Doornu" BERLIN, 30. junija. Poročajo, da je rajhovska vlada razpustila »Društvo prijateljev hiše v Doornu«, ker se delovanje tega društva smatra kot škodljivo sedanjemu redu v Nemčiji. Zatrjuje se namreč, da je imelo navedeno društvo večje število članov in da je delovalo za vrnitev bivšega rajhovskega kajzerja na prestol. I bombami na sinagoge in židovske hiše SOFIJA, 30. junija. Na hišo židovskega trgovca Prosturnija v Varni je bil izvršen atentat z bombami in je hiša popolnoma rozdejana. Istočasno je bila vržemo bomba tudi na židovsko sinagogo. Je to že četrti atentat z bombami na židovske ustanove v teku zadnjih 10 dni. UnatosMia N Stasi 2. Iarilfcirsi! »VeSerntlr« Jufera Mariboru, dne ,30. VI. 1937. SetoMf vtstt ctmp—■—| itd UoUatskeaa okuma Bistrici Dne 4. julija t. 1. se vrši v Slov. Bistrici okrožni zlet Pohorskega okrožja. Napovedana je že udeležba številnih bratskih društev in čet. Tako obeta postati nastop impozantna revija doseženih uspehov, ki jih je v posameznih edinicah okrožja že rodilo vztrajno in pospešeno delo letošnjega leta. Nastopil bo tudi jezdni odsek naraščaja in članstva, vsa prireditev pa bo še posebej pridobila na privlačnosti, ker sodeluje pri nastopu tudi tuk. divizion konjeniške artilerije. Če upoštevamo, da se zlet vrši na terenu, ki je bil še nedavno nacionalno ogrožen, in v času. ki zahteva podvojeno strnjenost sokolskih vrst, smemo pričakovati, da bo to ena največjih letošnjih prireditev v mariborski sokolski župi. Pripominjamo, da so prometne zveze na vse strani zelo ugodne; zadnji vlak odhaja iz Slov. Bistrice -mesto ob 21.17 proti Mariboru in Celju! Sestre in bratje od blizu in daleč, v nedeljo 4. julija v Slov. Bistrici »Zbor!« mujenje Katera podietja uživajo davčno prostost V svoji knjigi »Davčne oprostitve in olajšave« navaja zasebni docent dr. Vladimir Murko z ljubljanskega vseučilišča zanimive podatke o davčnih ugodnostih v naši državi. V posebnem poglavju obdeluje ddvčne ugodnosti, utemeljene v industrijski politiki. V tem poglavju navaja tudi veliko listo podjetij z davčnimi olajšavami. Zaradi zanimivosti prinašamo pregled teh podjetij: Tvornica aluminija, Francoska družba tuniških fosfatov v zvezi z družbo Dahnatienne (pavšalna obdavčba za 50 let), Francoska gradbena družba Batignolles (melioracije okrog Pančeva). Siemens Bauunion in Deut-sches Konsortium (pančevski most). D. d. avijatičnih delavnic Breguet (izdelovanje zrakoplovov), Francoska družba Batignolles in Gut ehoff n u ngsh ii t te (zemunski most), Putnik (pogojna oprostitev, odvisna od maksinia plačane dividende, ugodnost postopno pada). — Rudniki: Trepča Mineš, Zletovo Mineš, Novo Brdo Mineš, Belasiča Mineš, Kopapnik Mineš, Brsko-vo Mineš, Rodnica Mineš (vsa podjetja oproščena dopolnilnega davka k družbenemu davku, samoupravne_ doklade maksimirane na 10, oz. 20%)'. Losinger & Co., Bern (gradnja železnic Požarevac-Kučevo, Petrovac-Žaguvica-meja, oprostitev vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, trošarin in carin). Batignolles (gradba železnic Ruršumlija-Priština, Belgrad-Pančevo, oproščena tudi državnih in samoupravnih trošarin od predmetov za pogon strojev in sicer če jih kupi v državi neposredno od producenta). Tvrdka Edinund Boyer iz Anger-sa (gradnja železnic, oproščena tudi mo-nopolske takse za nekatere predmete državnega monopola). Evropska družba za hipotekarni kredit v Parizu (gradnja železnic Veles-Prilep). Borski rudniki bakra. Mladinska pesem v Slov. Bistrici Dne 19. junija 1937 je v Slov. Bistrici priredil koncert mladinski pevski zbor iz Žič pod vodstvom pevovodje Emila Ulage. Zbor. ki je na konjiškem festivalu pokazal veličino mladinske pesmi, je tokrat nastopil s samostojnim sporedom. Zbor šteje 40 mladih pevcev od 2. šol. leta dalje. So to tipično kmetski otroci konjiških hribov, ki jih je skrbna pevo-vodjeva roka izbrala za širitelje pevske kulture. Bolj kakor poprej so danes kmečka naselja navezana na lastno življenje. Meščani, ki so ji nekoč prilivali svojih kulturnih dobrim, ki so ji dajali vzpodbud, moralnih im gmotnih, stoje ravnodušno ob strani. Godi se nasprotno, da kmečka mladina, vsekakor pa v pevskem oziru, prednjači mestu in išče z mestom stikov, prihaja s pesmijo v mesta in zopet ne najde nobenega odziva, ker je to trdo, skrbno in resno delo. Na sporedu koncerta so bile umetne in narodne pesmi. V prvem delu so zapeli Gubčevi »Greje in se smeje« in nežno »Jezusu pušeljček«. Prelovčev »Doberdob« jc zopet s svojo preprosto lepoto' vnet iskreno odobravanje. V Adamičevi »Uspavanki* je zbor pokazal, da je zmožen ddjeti In podati najrahlejše dojflie na pravilen, umetniški način. Lep, mp Irak, liričen sopran solistke Fr leže v e Angele jp vkleni) zbor in (poslušalce v ero sam pevski navdih; V dragem delu jo zbor zapel šest narodnih. od- teh tti Pregljeve: »Pastirc pa p»wo*cfr.-J>rfc...*Angeiič() pohorskih pavrih Vam hočem zapet«, ki je imela lansko leto talko odličen uspeli. Naš domači igralec in pisatelj je letos pripravil »Domna« za letno i “i'' .i . - LOMBERG V PESTI. Maršal Bloinberg, rajbovski vojni minister, ki se mudi v Budimpešti, je posetil madžarskega vojnega ministra Roderja, nato predsednika vlade Da>ranyja, zunanjega ministra Kanyo ter nadvojvodo Josipa. ___________ BatiUbta dzotie Za soboto 3. julija je predsednik senata dr. Mažu-randč sklical sejo senata, ki bo razpravljal o načrtu novega trgovinskega zakona. Danes so je sestala skupščina. gledališče. Vse priprave so že v teku. Tudi gledališki pirostor se je deloma že uredil, predvidena so še, mnoga druga olepševalna dela, tako, da bo to gledališče ne samo rfajstarejše, temveč tudi najlepše letno gledališče v državi. Pevsko društvo Ruše si je ustanovilo mandolinistični in tamburaški odsek, katerega pridno vadi g. Mladen iz Maribora. Blagoslovitev sokolskega prapora za naraščaj, se bo vršila dne II. julija, na kar že sedaj opozarjamo vse zavedno občinstvo, da ši ta elan rezervira za mah Beograd. Uovice ta ijutemeeske akotice Smrtna kosa. V Ljutomeru je umrl vpo kojenec g. Zvek, zadet od kapi. Oskrboval je tudi ljutomersko kopališče in bil zastopnik zavarovalnice Jugoslavije. Bil jc znan po vsej okolici kot dober človek. Žalujočim naše sožalje. Razstava risb. Meščanska šola v Ljutomeru bo imela razstavljene risbe svojih učencev 27. in 28. junija. — Vpisovanje v 1. razred meščanske šole v Ljutomeru bo 1. julija. čebelarska anketa. Banska uprava je sklicala v Ljutomeru čebelarsko anketo, ki se je vršiča 23. t. m. Anketo je vodil čebelarski referent pri banski upravi g. Okorn. Čebelarsko društvo je zastopal predsednik g. prof. Josip Varbič, cebe-arsko družino in prevaževaice g. Sluga, iebelarje ljutomerskega sreza pa delegati vseh podr. sreza. Anketa se je vršila radi določitve stojišč privoženim čebelam v ajdovi paši. Pozdrave in želje, da bi se stvar dobro uredila, so izrekli vsi zastopniki. Po stvarni proučitvi tega vprašanja, kjer je potekla resna in dostojna debata, si jc komisija popoldne in naslednjega dne ogledala določena pasišča na licu me sta. Telovadni nastopi. Sokolska četa pr* Mali Nedelji ima svoj redni telovadni nastop 4. julija ob 16. uri, kjer bodo nastopili vsi telovadni oddelki. Sokol v Veržeju pa bo imel svoj nastop 11. julija. Po nastopu pri Mali Nedelji bo zabava s Ciril Metodovim kresovanjem. Kres se bo sežgal na telovadišču. Kouk urz. Ljubi mož! i bedno sc podam v letovišče, mi moraš nabaviti vsaj še dve svilnati obleki. Koliko te utegne to stati-Morebiti kaka dva meseca zapora. Vedno enak. Snubec: »Gospod profesor, Pr()S vas za roko vaše hčerke.« 1C_ Profesor (zamišljen); »Kaj P11 ||H-ravate z njeno roko.« / Mari b o r u, dne 30. VI. 1937. Mariborski »Večerni k« Jutra Stran .3. fkatifctake m Mkd&ke M, v živinskem hlevu z glavo ha zid naslonjenega in mrtvega 27Ietnega Avgusta žun-koviča. Sprva so domnevali, da gre za zločin, vendar pa je zdravnik dognal, da je žunkovič postal žrtev smrtonosne kapi. — Vlom v obč'nski urad. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. so vdrli doslej še neznani sto rilci v občinski urad, kjer so iz miznih predalov ukradli 1350 din gotovine ter nato izginili brez sledu. V pisarno občinskega urada so vlomilci prišli na ta način, da so najprej razbili železni križ na oknu, nato pa z demantom izrezali šipe ter se skozi okno splazili v notranjost pisarne. Za storilci sedaj poizvedujejo. Ker je mož koketiral z drugimi ženskami .. . Sinoči okoli 9. ure se je nameravala pognati v Dravo iz sredine državnega mostu mlajša ženska. Povzpela se je že na ograjo, pa jo je v zadnjem trenutku zagrabil šofer Adolf Dobrajc in jo potegnil nazaj. Toda žena nj bila s tem zadovoljna ter je Dobrajca prosila, naj jo pusti umreti. Pričela je na ves glas kričati, nakar je prišel stražnik, ki jo je odpremil na stražnico. Zenska, neka 48 letna Marija R., stanujoča v Jezdarski ulici, je izjavila, da je hotela v smrt radi tega, ker je njen mož v nekem vinotoču-koketiral z drugimi ženskami. Medtem je prišel na stražnico njen sin, ki je mater spremljal domov ter jo potolažil. Sprejem v železniško obrtno šok). V obrtne šole prtTtlflvnih Železniških delavnicah bo sprejetih za šofskdleto 1937-1938 220 novih učencev za izučittn> ključavničarske, strugarskev kovaške, keftlarske, sedlarske, elektriške. pleskarske, modelarske tapetniške jn livarske obrti, in sicer po 40 učencev v delavnicah v Nišu, Zagrebu, Mariboru in Sarajevu, po 30 pa v delavnicah v Petro-vemgradu in Smederevu. Šolanje traja štiri leta in obsega praktičen in teoretičen pouk. Te obrtne šole so izenačene z nepopolnimi srednjimi šolami. Mtjd šolanjem dobijo učenci vsak dam 12 Din dnevnice v prvem in drugem letu, 14 v tretjem in 16 v četrtem letu. Za stanovanje, hraino in obleko mo- .jrran 4. hht—hi r 11 iiibbii Mariborski »V e č c r n 1 k« Jutr^. V Maribor it, dne 30. VI. 1937. iaduje idefcHUM vesti dneh je utrpela Francoska banka izgube | na zlatu v iznosu 7-8 milijard zlata. Via-1 da mora vpostaviti v financah red in var nost, pri čemer je treba štediti tudi pri državni obrambi. Nadalje je izjavil, da je v torek razpolagala državna blagajna samo še s 20 milijoni franki, radi česar je bilo nujno potrebno doseči posojilo pri Narodni banki Nadalje je izjavi! Bonnet, da ni mogoče preprečiti bega ka pitala iz Francije pri sedanjem kurzu franka. Radi tega se je vlada odločila, da odpravi minimalno kurzno odmero v smislu zadnjega devalvacijskega zakona ter da dvigne frank na nivo, kakor to odgovarja finančnim ter gospodarskim interesom države. Potem, ko je predsednik vlade Chautemps ponovno apelira! na zbornico in stavil vprašanje zaupnice, je sledilo glasovanje, ki je izkazalo 380 glasov za in 228 glasov proti vladi. Komunisti so topot prvokrat od obstoja levičarske kaolicije glasovali proti vladi. Burna nočna seia francoskega 28 vprašan*2a omožene žene parlamenta 380 : 228 za vlado - Komunisti glasovali proti vladi .JAR1Z, 30. junija. Po včerajšnji seji parlam. finančnega odseka, ki je z 20 proti 15 glasovom odobril po vladi pred-looeni osnutek o finančnih pooblastilih, je poslanska zbornica nadaljevala ob 21. uri ob nezmanjšani napetosti svojo plenarno sejo, ki je bila mestoma tako burna, da se je morala prekiniti. Posebno oster v besedah je bil bivši finančni minister Reynaud, ki je podvrgel gospodar sko in finančno politiko Chautempsove vlade, ostri, odklonilni kritiki in ki je od poslanske zbornice zahteval odklonitev predloženih pooblastil. Dejal je: »Zbornica, ki je bila svojčas izvoljena v obram bo franka, mora doživljati, da mora glasovati za inflacijo.« Francoska banka, ki je leta 1934 razpolagala s še 5.09 tonami zlata, ima danes še samo 2.504 ton zlata. Davi ob 1. je povzel besedo finančni minister Bonnet, ki je ob ogromni napestosti izjavil, da ima vlada do konca leta 1936-1937 poravnati obveznosti za 28 milijard frankov. Samo v zadnjih Danes dopoldne se je sestala narodna skupščina BEOGRAD, 30. junija. Po daljšem odmoru se je danes sestala narodna skupščina ob navzočnosti vseh članov vlade-Zasedanje se je pričelo ob 10. uri dopoldne. Po protokolnih formalnostih je pre- čita! skupščinski predsednik celo vrsto depeš in pisem v zvezi z inozemskimi dogodki (kraljevo kronanje v Londonu itd.) ki so prispela na narodno skupščino. Zasedanje ob času poročila še traja. rajo skrbeti starši odnosno skrbniki učencev. Prošnje z. dokumenti o državljanstvu, zdravju, starosti, dovršeni šoli, vedenju in odobritev in obvezno izjavo star sev, oziroma skrbnikov, naj se dostavijo upravi delavnice, pri kateri želi kandidat, da bi 'bil sprejet za izučitev obrti. Prošnje se imajo poslati najkasneje do 1. avgusta. Tretjič pešpot ob Dravi. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Pešpot, ki pelje ob Dravi na Mariborski otok, je v svojem bistvu izključno pešpot, ozika. posuta z gramozom, na velikem klancu, polna kamenja. Na eni strani pada strmo v Dravo, ^ dva človeika bodita lahko vštric, lam hodijo kopalci peš na Mariborski otok. Dosti jih je v polni sezoni, večinoma družine, ki si ne morejo privoščiti avtobusa. Dolga je pot, le nje prirodna lepota jo skrajša. — Drin ... zazvoni... pešec, umakni se, drin... drin ... drin .., in tako dalje vso božjo pot. Spočetka sc mirno umakneš. Ko se to ponavlja, postajaš vedno bolj nemiren, dokler ne zbesniš. In kdo sc pelje mimo? Sama krepka, zdrava mladina, starejših ni med njimi, ti se ne boje glavne poti in nje klancev. Do zdaj so sicer še dostojno vozili, iker so imeli slabo vest, kaj pa bo zdaj, ko si prilaščajo pravico do te poti? Postali bodo tako predrzni, kakor na drugih okoliških pešpofcih, kjer se mora ue&ec umakniti, če noče biti povožen. Pešci se gotovo ne bodo posluževali glavne poti, umakniti se ne morejo v Dravo in tako Ix> moralo priti do kake. večje nesreče, da bodo nastopile oblasti in napravile red. Ali je pešpot res samo /m pešce ali ne? Prosim odgovora .poklicanih. Tretji kopalec. /»iiLtUcia Lep uspeh ISSK Maribora na Sušaku ISSK Maribor je v nedeljo in v torek gostoval na Sušaku. kjer je odigral dve prijateljski tekmi. Prvi dan je ISSK Maribor nastopil proti SK Viktoriji iti se je tekma končala z zmago ISSK Maribora v razmerju 5:2 (3:2). včeraj pa h ISSK Maribor igral s SK Orientom neodločeno 2:2 (2:1). »Primorske Novine«, ki izhajajo, na Sušaku, prinašajo obširno kritiko, v kateri se povdarja lepa igra Mariborčanov, ki so zasluženo zmagali. ?Mit*ikoue jtmiu Postojna, Trst (Brioni), Gorica! Od 10. do 12. julija izlet s Putnikovim modernim avtokarom! Popolen aranžman Din 580, z izletom na Brioni Din 690. Takojšne prijave pri Putniku« Maribor-Celje. Putnikove novice. Izlet v G raz z udobnim Putnikovim avtokarom v sredo 7. julija. Cena le Din 100.—-. Prijave pri Putniku. Izkoristite redko priliko za obisk divnih pokrajin: Dolomitov in Grol3glock-nerja s Putnikovim luksuznim avtokarom od 4.—10. julija. Popoln aranžman le Din 1.800. Prijave in informacije pri Putniku, Maribor, Celje. Zafrkacljn. Roza: »Pred menoj je že marsikateri moški klečal.« Dora: »Ze verjamem, saj si pustiš skoraj vsak mesec umeriti nove čevlje.« Zakonsko življenje prinaša možem in ženam kaj rado neslutena razočaranja. Mladi zaljubljenci gledajo na svojo zakonsko bodočnost vedno preveč optimistično in šele pozneje nalete na. ovire in razočaranja, ki jim zagrene življenje. Potem se pa radi ozirajo po svojih znancih in jim zavidajo njihovo dozdevno zakonsko srečo, ne da bi se zavedali, da ima vsako zakonsko življenje svoje križe in težave, o katerih niti najožja okolica zakoncev mnogo ne ve. Londonski »Sunday Chronicle« je predložil svojim čitateljicam 28 vprašanj, nad katerimi naj bi se zamislila vsaka omožena žena in na katera naj bi si tudi sama odgovorila. Samo če bi odgovorila trdilno na dobro polovico teh vprašanj, Iabko reče, da njeno zakonsko življenje ni posebno nesrečno. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da ljudje niso popolni in da se da tudi v zakonu doseči harmonija samo z medsebojnim popuščanjem in kompromisi. Zato, drage čitateljice, če boste imele I še kdaj možnost svobodno izbirati si može, zamislite se globlje nad nasled-! njimi 28 vprašanji in šele potem povejte, j ali bi si bile izbrale svoje sedanje može: 1. Ali pregledujete žepe svojega moža? 2. Ali citate njegova privatna pisma? 3: Ali ga sumničite, če uride pozno domov in če se izgovarja s tem, da se je nekoliko zamudil v pisarni ali v trgovini? 4. Ali občudujete njegove prijatelje in si želite, da bi jim bil podoben? 5. Ali vas dražijo njegove osebne lastnosti. recimo to, da smrči, hrka, jeclja ali da vam posega v besedo? 6. Ali ga morate prositi za denar? 7. Ali pozablja občudovati vaše nove obleke? 8. Ali se vam posmehuje'vpričo tujih ljudi? y. Ali kritizira vaše delo v gospodinjit vifJ 10. Ali je stiskač pri malenkostnih izdatkih? otroci doma brez nadzorstva? 12. Ali kaže premalo zanimanje z« vzgojo otrok? 13. Ali vas sistematično kaia zaradi raznih malenkostnih nedostatkov v gospodinjstvu? 14. Ali je slab oče, ki sc tud; v prostem času le nerad igra z lastnimi otroki? 15. Ali se boji podati vam roko, ce imate v rodbini nalezljivo bolezen? 16. Ali ste članica vcčili raznih športnih ali družabnih klubov in društev? 17. Ali kritizirate moža v družbi svojih prijateljev? 18. Ali se vam upirajo njegovi sestanki z drugimi ženami? 19. Ali si globoko oddahnete, kadar odide na delo? 20. Ste pripravljeni vživeti se v tesnejše gospodarske razmere brez godrnjanja? 21. Ali mislite, da preveč pije odnosno kadi. ali pa da je prepogosto slabe volje? 22. Ali hrepenite po svojih prijateljih In užitkih iz časov, ko ste bili še dekle? 23. Ali mislite, da je vaša usoda težka? 24. Ali se prepirate radi brezpomembnih malenkosti? 25. Ali se čuti vaš mož doma nesrečnega? 26. Aii se sramujete njegove zunanjosti? 27. Ali zahteva od vas, da bi se neprestano sukali okrog njega? 28. Ali se bojite dnevov starosti, ki bi jih morali nekoč preživljati od njegovi strani? Mmmktsske mme Osebne vesti. V višjo položajno skupino jo napredovala učiteljica ga. Terčak Boža. Iz Marenberga v Topoljščico je bila premeščena učiteljica ga. Natek G i-z c 1 a. Strela ie udarila. Ob priliki zadnjega grmenja je udarila strela v cerkvico pri Sv. Treh kraljih. Ker je bil strelovod pokvarjen, je cerkvica, ki je iki prijaznem II. Ali vas noče vzeti s seboj v gledališče, kino ali izlet, češ, da bi ostali gneu, precej poškodovana. Razno Prav vam bo še prišlo, ako si zapišete naslov: Studenci, Ulica Kralja Matjaža 20. kjer dobite KOLESA IN ŠIVANLE STROJE samo odlične znamke din 100,— mesečne obroke. Na-plačiln din ISO, 3575 Prodam Na prodaj poceni POHIŠTVO radi službene premestitve. Poizve se v trafiki Strossma-jerjeva ulica. 3573 KR1LOVKO (FliiKfclhorn) dunajske inton. in 4/4 gosli z dobrim Klasom prodam poceni. Ruška c. 3, pri Dunst. 3570 DVA PISALNA STROJA na prodaj. Ogledati med Hi. in 18. uro. Tržaška c. 71. 3577 Kupim Kupim dober MIZNI ŠTEDILNIK. Ponudbe na upravo pod »Plačani takoj«. 3572 Sobo odda Lepo, sončno, zračno SOBO s posebnim vhodom oddam takoj gospodu ali gospodični. Gosposvetska 15. 3574 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama in posebnim vhodom takoi oddam. • Koroška e. 69. 3571 LEPO, CISTO ŠOBO oddam boljšemu so.spodn ali gospodični. Vprašati Dravska til. 10-11, srednja vrata. 3432 SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova 28. pritličje desno. 3578 Stanovanje DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova c. 04-1. Poljanec. £570 SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje- — Vrbanova 4. 3569 LEPO STANOVANJE oddam takoj. Studenci. Ciril Metodova 17, nasproti pošte-•?557 (■■■■■■■■■■■■■B Sirite „Večernik“ !■■■■■■■■■■■■■■ K V C flj I ŠF E in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaši!1 ■ ■ “ 1 %i BS stanovanjih uničuje Deslnsekcljskl odd. MP Orožnova ul. 2/1« Maribor Jamčimo zn diskretnost in uspeh. 1281 Sodoma in Gomora si Hišnj gospodinji je slovesno obljubil specialna trpinčenja v peklu in .s tem je bila zanj ta stvar opravljena. A kam je izginila Adelgunda, kaj sc je z njo zgodilo?« To je bila skrb, ki mu je legla na srce. Pospravil je svoje stvari v sveženj, ki ga je dal spravit Mižnji 'branjevki, in ie šel potem iskat kraljico svojega srca. Brez preudarka je begal po ulicah, izpraševal vsakovrstne ljudi po njej in ker ni našel nobenega sledu, je žalost in obupanje svojega srca tolažil z brinjevoki in s cvičkom v vsaki krčmi, kjer je po njej poizvedoval. O ti zvezda mojega življenja!« je brid- ko vzdihoval. Ti moja Špelica! Zakaj nisi, kakor prava zvezda, ki se prikaže samo zvečer, zjutraj pa zopet izgine. Kako bi bila midva srečna in jaz bi ne imel nobenih S'krbi in nobenih stroškov.« Med tem, 'ko je Angelik tako begal po mestu in iskal svojo izvoljenko, se je Adel gunda razposajeno valjala po stari prostorni zofi v veliki sObi stare visoke hiše v Gosposkih ulicah. Z drugimi razgrajači vred je bila že zgodaj zapustila policijski zapor, kajti prisojala je bila vsakemu mala globa, ki so jo takoj plačali in se potem razSli, Z enim izmed teli je šla tudi Adelgunda. Povedal ji je, da ima i prijateljico, kj, poje pri gledališču v zbonu in ki rada tudi v »Pekel« prihaja in ponudil ji da jo popelje k njej in da tamkaj počaka »brata«. Adelgunda jo to ponudbo rada sprejela in se ni kesala. Gledališka pevka je bila že nekoliko starejša ženska, po rojstvu Tržačanka, ki je videla mnogo sveta in mnogo doživela. Sprejela je Adelgundo prijazno in postali sta takoj prijateljici. Ker je bila Adelgunda trudna, je legla na pevkino postelj in med vse zaupncjšiini pogovori jima je hitro tekel čas. Pri teh pogovorih je Adelgunda tudi povedala, da je minulo noč preživela v »Peklu« ju je pri tej priliki izvedela, da je ta pevka tista ženska, kateri je bil Augelik odnesel obleko, »Ne imorete si misliti, kako divjanje >- I nastalo, ko smo spoznali, da je iziginila moja obleka«, je pripovedovala pevka Olimpija. »Mislila sem od začetka, da J0 je kdo skril za šalo. Preiskali smo vso hišo, a obleke mi bilo nikjer. Ti vinjen* ljudje so kar tulili veselja, ko sem v sami srajci begala po gostilni in iskala svojo obleko. Posli so ml hoteli posoditi najpo* trebneje, da ; šla domu, a ti pijanci tegi' niso pustili.« »Kako pa ste prišli domov,-: .e v|)r11' Šala Adelgunda, ki se je skrbno varoval* izdati svojo tajnost, da je namreč otu sama v tej obleki dokončala svoj beg 1 samostana.« »Oh, to jc bilo najhuje in tudi na.isine srieje«, je pripovedovala pevka. Spomnite se Tiska Mariborska tiskarna d. <*.. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.