93. številka.
Ljubljana, sredo 25. aprila. X. lt»fo, 1877.
Ilhaja vsak il»n, ItVMUii po.m.Mdjk<  m dMV« pa prn/.ineih, ter velja po pošti prejemali ta r v ■ tro - o* e r | k o defole ta celo loto I« %U\., za pol l.-ta R »rld. 7.k Aetrl lota 4 |id.        /-a Ljubljano  btea poAilja:ija  ia dotu .-.n e»ilo loto 13 jrld.,  /.a četrt lota 3 kI«I. 30 kr., za, on ineaeo 1  g|& 10 kr.   Zu pobijanje nit đ »tu m rmonni lO kr. sn mm, M kr.      tVtrt let«.       Z i tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina ittiaAa. — Za gospodo učitelj« na Ijiulnkih iolaliia dijake volja initmg cena  n sicer:  Za LJubljano 7.a četrt leta '2 gld. 60 kr.,  po polti prejemali za cotrt leta 3 gld. — Za oEiianila »o plačuje od Aettriltopn« petit-vrlte »1 kr., eo M oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če ho dvakrat in \ kr. će ne tri- ali večkrat tiska. Dopiiii naj bo izvole traiikirafi.  * iiokopiiii h.- ne vračiijo. — U r o d n i * t v o j« v Ljubljani v Franc KolinanoveJ liiAi At„ 3 „gledaliAka Itolba* Opra vni*tvo, na katero naj au blagovolijo pošiljati naročnino, reklauiaouo, oznanila, t. j', adiuiuiatrativiie reči, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmunovoj hiai.
0 vojski.
Vojna slavjansko Rusijo /h osvobojonjo bratov Izpod tujčevega barbarskoga jarma je toliko kakor užo začeta. Ruski zastopnik pri
Inrlkej vladi, Nelidov, je namreč* 'J.J. t. m.
Blovosno snel ruski grb znud vrat. ruskega poslaništva v Carigradu, vzel vso pisarne in vse ljudi ruskega poslaništva na rusko ladijo „Krl-klik", pisal turškemu ministru Savtet paši, da so numere mej Rusijo in Turčijo pretrgane in odplul v Odeso. Vojska je tedaj užo toliko kakor naznanjena in jutri ali po jutranjem budemo ritali željno pričakovani carski manifest. Ruski car so jo 38. t. m. užo iz Kišeneva
vrnil. Ogledava! je vojsko devetega oddelka v Birhuli ter v svojem ugovoru pozival ulici rje, naj ne pozabijo, naj obranijo slavo svojih polkov, in rekel je, da upa, da mladi vojaki bodo skušali biti enaki starini. Car, n a v »I u še n o pozd ra v 1 j en , prenočil jo v Tiraspolu. Tam in v Uugeniji so ogledujejo vojske.
Iz Kotora se „Pol. Corr." poroča, da so tudi Crnogorci uže začeli svoja vojna premikanja. Vukotič jo zasedel Krstac in je do bil 800 moŽ pomoči iS Zobcev. Turki so pripravljajo, da bi prodrli skozi sotesko DugO, krvavo in slavno znano i/, hercegovskega vstanka. Drugo oddeljeiijo črnogorsko vojske je prišlo v Ibinjuue.   Tudi Miriditi se morajo
dobi o držati, ker turški poveljnik Dervi&*pasa,
ki j ili je imel ukrotili, prodno bi Črnogorcem roko podali, odstavljen jo in je odpotoval v fcjolun. Na njegovo mesto pride Ali Saib.
Slabo vreme, ki je zadnje dni na topilo, utegnilo bi vojna premikanja vojsk nekoliko zadržavati. Vslod tega morda še več duij ne bomo imeli važnih in velicib bojev zaznamovati.
Nemci in Rusi.
Izpred Pariza februarja meseca leta lsTl telegrafi ral jezdim ji nemški cesar Vilbelm v pričo vsega sveta ruskemu carju: „Nikoli ne bode Prusija pozabila, da ima vašemu veličanstvu zahvaliti so, da nij vojna b r o z k r a j n o r a z t o g n i I a s e.M To so pravi, nemški vladar, zjedinitelj nemškega narodu, priznati je moral, da se ima lo ruskemu carju, vladarju prve in jedino velike slovanske države zahvaliti, da jo mogel ustanoviti svoje delo, na katero so celo naši Nemci tako pre vzetno ponosni.
Po tem tacemje prusko nemški cesar pred vsem svetom zavezan, besedo držati iu zdaj dokazati, da nij tja v en dan kakor kaka baba govoril, temuč kakor mož, ko jo obljubil, tla „Prosija ne bode ni koli pozabila" kaj so ima Rusom zahvaliti. In ros jo vidno, da so od strani pruskega dvora in pruskega ofici jalnoga sveta večjiilol poskuša in kaže nekaj to zahvalnosti vsaj v tem, da se Rusom v njih blagem početji na jugu nič ne protivi dozdaj.
Ali drugače je to v nekem drugem sloji Neinštva, v velikej vrsti nemškega javnega mnenja, v oblastnih krogih neolicijaluega sveta nemškega. Nij treba, da bi naše nemške 6asnike navajali, ki surovo, krivično in perfidno napadajo Rusijo i/, golega sovraštva do Slo vanstva. Včeraj užo smo omenili na prvem mestu, da se v očigled te sveto slavjanske vojske „N. l''r. Pr.", glavno glasilo ustavover-cev, ne sramuje izreči, da bi bil poklic našo avstrijski; države, kjer jo, (zopet iu zopet je treba to naglaševati) polovina davkoplačujoče^a in vojake »bijočega prebivalstva slovanska, zadrževati in tlačiti Slovanstvo, da „promočim" t. j. svobodnejšo ne postane.   Tudi mej pru-
skim nemštvoin so pokazuju jo taki, Slovanstvu sovražni glasi. Jednoga smo ob kratkom uže včeraj omenili. To je pruski protestantovsko-popovski in plemenitaški list „Kreuzzeitung", ki Rusom daje nauk, naj ne bodo Slovani in se predrzno tudi nam Avstrijcem isto pridigo vati.
Jezi se namreč Prusijan, da se na Ruskem silno oglaša ob tej vojski slovansk duh; misel izreka, da Avstrija teh slovanskih izjav no moro trpeti in opominja olicijalno Rusijo, naj nema s slovanskimi elementi, kakor je Čorujajov in dr. nobeno zveze ....
Kaj pa so Rusi, čo no Slovan i V In mi V Kaj smo V Da bi šli mi in Rusi Nemca vprašat, čo smemo svojo narodnost po pravem imenu imenovati? Kdo jo Prusom policajoval iu prepovedal, če so se desetkrat zaporoilom „Nemce" zvali in na kolenih ležali pred svojo namišljeno „deutsche bildung*, »deutsohe vvissenschaft," , „d e u t s c h o treuo" , »doutsc he arbeit", itd.
Skrb prusijanska za Avstrijo, skrb onih severo-numškili ljudij, ki so pred malo leti (1866) snovali zarote o razbitji naše ino-narhiio, mora vsak pošten Avstrijec odločno odbijati. So nijsmo pruska podružnica ali satrapija, Se ne potrebuje habsburško cesarstvo prusko-nomškogu nadzornika!
I u da se bomo tega otresli, kakor tudi isnebili so njegovih agentov mej nami: Bog blagoslovi slavjansko idejo in vojno iu pravo avstrijsko mišljenje obudi.
Iz deželnih zborov.
Kranjski cUšelni zbor. (VI. soja 20. aprila.) (Dalje.) Poslanec Lavreiuič podpira odsekov predlog, ter pravi, da vodja slapške Solo g. Dolence nema čusa
sUatelE*
Prižiyalec.
( Ivi.ui.n. .   V   ;i!ij,l'      i'iii   MJ' i -m It IH   M I H N   M.   C II III lil h
poslovonil J.) 1) r u y i dol.
(Daljo.)
Peto poglavje
Ncfiislunjo, iioiuur morda broas <ti.-i, v Itovllu, kar po toži ne, storita. Bridkosti to in tisu«'' majhonlh taoifa, Prtyotnost raijodo, hjih mir končajo,
Jerica je nesebično prizadevala se pospe Sevati blagor In sreče Kutinke, ki se je zaupala njenej ljubezni in dobro tlj i vos ti; 36 mi
slila nij, da drugim to izbuja toliko zavidnost. in odločno nevoljo.   Izabela nij nikdar mogla trpeli Jerice, katero vrh) življenje in počenja nje jej je neprenehoma očitalo njeno nočhnur-liost in sebičnost. 1/abela jej je štela za zlo-
činstvo, da jo bila izvoljena prijateljica mladi niču, na čegar deška leta je še sama mislila z nekako nežno čutnostjo srca, ter jo radostna pozabila prvo priliko, da bi jo gospe (irabamovi začinila iu pristudila. Kmalu je zapazila, kako prijateljske iu zaupno občujete Jerica in Katiuka. Spomnila so je, da je sestrična ono noč, ko se je najbrže bila razprla z gOBpodom Brusom, zapustila svojo sobo ter spala v .lenčini. Njena jeza se jo močno še pomnožila po rastočem prijateljstvu, ki je le njeno lastno mrzloto in neprijaznost proti Kabin ki le vtrdila iu poveličala. Zato se jej je tako mudilo naznanili namenov vzročila napetost med gospodom Prusom in Katinko, raspor gojila in razsojala iu nazadnje do&Ogla, da BO )o zaveza popolnem razdrla.
GoBpa (iraliamova je rada poslušala njene besede.
„ Katiuka," rekla jo, Je slabe glave iu j gotovo premočno vpliva na njo gospiea Plin-
| tova. Dela, ne čudila se bi, ko bi ti imela pravo."
Tako med soboj zavezani sto skušali Ka-tinko prelival iti ter jo pregovoriti, da bi jima povedala, čosa so je poslužila Jerica, da joj je izneverila ljubimca, ter jo samo tako prekanila. Katiuka pa jo tajila nevoljna, da bi jo bila Jerica tako raz žalila, ter bo je stanovitno
branila razjasniti jima dogodbe onega osodo-polnega večera. Pila je prva skrivnost, ki jo je ohranila Katiuka; a ker je bil s to spleten njen ženski ponos, ohranila jo je lako skrbno, kol so jo le osobna po'tonost iu previdnost lo naganjali.
(iospa (Iraliamova in Bela slo bili res razdraženi. Pogovarjali ste se na skrivnem o tej /adevi, hrozvspo.-mo sle mislili seda| na tO, sedaj na ono. Ker sto bili od dne bolj raz-srdjeni ua Jerico, kazali ste tudi to v svojem vedenji.
Jerica je kmalu zapazila, kako uouljudno
hoditi podučevat po Dolenjskem, ker mu zato še časa na Vipavskem primanjkuje in zamore le ob nedeljah mlade posestnike, ki zahajajo na Slap, podučevat.
Poslanec Horak pravi, da kot obrtnik more le gorko podpirati odsekov predlog. Obrtni j a in kmetijstvo gresta roko v roko. Poslanec Kramaru'', je se svojim kratkim govorom njega prepričal, da je potni učitelj potreben, mej tem, ko g. Dežman v svojem jako dolgem govoru nij nfivel uičesa tehtnega, da nij potreben. Ker pa to delo ne bode zastonj nobeden opravljal, tedaj se mora plačati, in čudno je, kadar se hoče kaj storiti za obrtnijo ali kme-tijstfo od strani deželnega zbora, tedaj nij dvoma, da bode g. Dežman z vsemi mogočimi in nemogočimi razlogi nasprotoval. Zakaj pa bi mi nič ne storili, da bi tako težko davke plačujočemu kmetu tudi dali kako sredstvo, ki mu plačevanje davka olajša. Saj se zanj tako nič ne zgodi. V zadnjej Besiji sem rekel, kako koristne in potrebne bi bile kmetijske in obrtnijske blagajnice in sem sprožil misel, naj bi čestito duhovenstvo v tej zadevi kaj storilo. Pa kaj hoče duhovenstvo storiti, ker vi in vaši nesramni listi zmirom nad njim lajate, saj bi zopet vpili, da bedasto ljudstvo na tak način na-se spravljati skušajo. Liberalna stranka za poduk ljudstva ne stori nič. Obrt-nijski poduk v Ljubljani je še vedno isti, kakor pred 40 leti, in nij Bog ve kaj vreden. Deželni predsednik Konrad je hotel nekaj storiti za obrtuijski poduk, sestavil je v ta namen komisijo, pa odšel je in z njim tudi ves nameravani napredek. Tudi Nemci, katere vendar kot najbolj izobražen narod naglašate, imajo potne učitelje; zakaj tedaj nam po vašem mnenju in govorjenji tako surovemu slovanskemu ljudstvu jednoga ne privoščite? In če smo plačo muzealnega kustosa prav po nepotrebnem zvišali od 300 na 80O gld., zakaj bi ne storili nekaj tako skromnega za poduk našega kmeta !
Poslanec Gariboldi pravi, da je v odboru glasoval za predlog, da pa zduj, ko se je dru-zega prepričal, komu hočejo službo preskrbeti, (t. j. ker sta ga pritisnila Vesteneck in Dežman), ne more glasovati za odsekov predlog.
Dr. P oklu kar pravi, da je boj, kateri bojuje n e m š k u t ar s k a stranka, zdaj čisto nepotreben. Saj se nastavlja potni učitelj le začasno ali provizorično in deželni zbor bode v prihodnjej sesiji še le odločil, ali se bode definitivno nastavil ali ne. Govornik pravi, da
se Dežman in njegovi tovariši protivijo potnemu učitelju zato, ker mora biti domačin; ko bi bilo mogoče iz kake druge domovine in druzega jezika dobiti ga, potem bi bili zadovoljni gotovo tudi nemške stranke gospodje.
Dežman vstane in govori še dalje pred praznimi sedeži. Najbolj se čudi, kako more g. Horak o tako izvrstnem poduku, kakor je pri obrtnijskih učencih na realki, slabo govoriti, ko je on vendar odbornik kupčijske zbornice, in bi se bil lahko o tem osvedočil. Na opombo, da našemu ljudstvu poduka manjka, mora čudeč se vprašati, kje so pa ti tolikrat naglaševani vspehi po branji lista „Novice". V obče pa nij ljudskim šolskim učiteljem toliko poduka potreba, saj so nekateri, ki pišejo prav izvrstne članke o kmetijstvu.
Poslanec Zagorec, v nemški tabor ubegli slovenski kmet, se hvali, kako lepo in pametno ima on vse urejeno na svojem posestvu. On pravi nekako, da nikdo na Dolenjskem nema tako lepih posestev. Potni učitelj po njegovem mnenji ne bode nič koristil, kajti kmetje ne bodo hoteli ubogati. Saj je uže on poskušal jih podučevati, pa kmetje ga ne hote poslušati. Le po šolah je korist za kmetijstvo pričakovati.
Poslanec Kramarič prav dobro zavrača Zagorca. Njegova baharija, da ima lepe njive itd. je res prav smešna. Ali če se on z bogatstvom ponaša, je tisoče drugih, ki nijso v tem srečnem položaji in ki poduka potrebu jejo. Tudi on sam se bode pri poljedeljskem in vinogradarskem potnem učitelji rad učil. Zagorec pa nemškutarsko stranko podpira, in da lažje za njene vrvi vleče, se potuhne za svoje lepe njive. (Veselost.)
Poslanec Zagorec pravi, da vedno glasuje po svojem prepričanji, in da nij pristaš nobene stranki.
Foročevalec dr. Bleivveis pravi: Dež-manov govor proti potnemu učitelju je pepel skoz in skoz. Kdor potrebe potnih učiteljev Za napredek kmetijstva ne pripoznava, ta si daje sam ubožno spričevalo. Ako ne bi bile kmetijske poddružnice Metliška in Novomeška prosili potnega učitelja, bila bi to storila . kmetijska družba ali pa dež. odbor. Popotni učitelj je več vreden, kakor šola, kajti dokler bode kmetijski poduk tako urejen, na preparandiji, da je sam sekcijski nadzornik kmetijskega ministerstva dr. Lorenz rekel, ko je bil tukaj, ka nij nič vreden, tudi ne bomo imeli po nadaljevalnih kmetijskih šolali mnogo ko-
risti pričakovati. Pri g. Dežman u je v obče vse iehko. On misli, da je povsod tako, ka-kor pri njegovem muzeji, ki se ve da stoji, če prav gosp. Dežmann nikoli nij v njem. V obče pa ima nasprotna stranka neko čudno doslednost, kadar ima priti kje slovenski narodni jezik v veljavo.
Če ga zahtevamo v šole, pravijo gospodje nasprotne stranke: nij ga treba, saj ga otroci uže znajo ; če zahtevamo kmetijsko šolo, pravijo zopet: nij jo treba, naj gredo naši fantje kje ven v „Reich" kmetijstva se učit. Če zahtevamo podporo tudi za slovensko gledališče in ne le samo za nemško, se zmirom branijo. In tako je tudi zdaj, ko se ravna za potnega učitelja. Tedaj zmirom ena in ista pesen in prav je imel tisti modri mož, ki je rekel, da je Bog človeku jezik dal, da svoje misli zakriva.
Predlogi Dežinanovi Be zavržejo in se sprejme prvi ostavek predloga gospodarskega odseka.
K drugemu odstavku predloga gospodarskega odseka nasvetuje dr. P o k 1 u k a r, naj se pristavi, da ko bi se tistih 150O gld., katere je dovolil deželni zbor za nadaljevalne kmetijske šole drugače, porabilo, vzame se svota, ki manjka še za plačilo potnega mitelja iz deželnega zaklada.
Ta predlog napravi nemškutarske poslance kar besne.
Biriški vitez Vesteneck nasvetuje, da se v očigled popolnem predrugačenega predloga seja pretrga, da se njegova stranka pogovori. Zbero se vsi nemžkutarji in dalje časa u gibljejo, kako bi nasvet dr. Poklukarja nemogočem napravili. Ko pridejo zopet v zbornico, prosi baron AMaltrern besode in pravi: predlog Poklukarjev je jeden starih manevrov narodne stranke. O predlogu dr. Poklukarja pa se ne moro kar zdaj glasovati, temuč treba je, da se v tem razgovarjata še prej finančni in gospodarski odsek, katerima ga izročiti nasvetuje.
Dažman trdi, da v gospodarskem odseku so bili vsi udje proti temu, da bi se kak krajcar dovolil iz deželnega zaklada. Zdaj pa se je narodna stranka zopet drugače pomenila.
Poslanec, vitez Gariboldi, nekaj o konse-kvencijah predloga kramlja, kar sam menda ne ume, in pove že enkrat, da ne bode za potnega učitelja glasoval, kar ga zdaj niti kdo vprašal nij.
Vitez biriških volitev Vesteneck pravi: Uže
ste neprestano ravnali ž njo. Če ravno je bila popolnem neodvisna od njune prijaznosti, vendar nij mogla ž njima živeti pod isto streho, da ne bi imeli večkrat prilike Jerico razžaliti s svojo neotesanostjo. Njuna neotesanost je bila kmalu očitna, da bi je ne bila prenašala druga, katere srce bi bilo manj korenito izurjeno, kot je bile Jeričino srce.
Jerica je vendar s čudovito potrpnostjo ohranila svojo mirnost. Nikdar se nij nadejala, da bi jej gospa Grahamova- in Izabela nakla-njali svojo dobrotljivost in pozornost. Uže začetkom je videla, da med njo in njima more biti le malo sočutja. Ko ste pa sedaj jej kazali očitno nevoljo, prizadevala se je na vso moč, da bi sama ohranila ne le mirnost in oblast nad svojim srcem, ampak tudi duha krščanske ljubezni. Sreča je bila, da nij onemogla pri tej razmerno lehki izkušnji svoje potrpežljivosti; kajti čakal je je nov, nenaden in dosta močnejši napad. Zlobni njeni sovraž-
nici ste bili še hujše razjarjeni, da je bila neprestano mirna in potrpna ter njunemu enostranskemu in napačnemu vojevanju nij pridala najmanjše koristi. Napadali ste jo sedaj na drugej strani, — Emilija, ta dobra, lju-beznjiva, nedolžna Emilija je bila sedaj tarča, v katero so namerjevali svoje pušice nemilosti in zlobnosti.
Jerica je lehko trpela razžalitve, krivice in celo ostre in hude besede, če so zadevale samo njo; a kri jej je vrela v žilah, ko je jela opazovati, da njeno ljubljeno Emilijo tako grdo zanemarjajo in žalijo. S krotko, blago Emilijo drugače govoriti kot s krotkimi, blagimi besedami, bilo je skoro nemogoče ; enako težavno je bilo količkaj grajati njeno vedenje ker je njeno življenje bilo tako blago in lepo; precej osamljeno življenje, katero je vsled svoje slepote živela, je branilo vsakemu, mešati se v njene zadeve, A gospa Grahamova je bila surova godrnjavka, Izabela pa sebična in brez-
srčna; in dolgo predno je slepa gospica celo slutila neprijazne njune namere, zavrela in vprla se je Jerici kri, če je izvedela besede in dejanja, ki so popolnem namerjala, da bi nežno in občutno srce razžalila in potlačila. Jerica je odvrnila marsikateri nuihljej, popravila marsikatero zanemarjenje, predno jih je občutila Emilija. Stanovitna in trdna Jerica je izvršila marsikatero skoro spodkopano namero, za katero se je Emilija posebno zanimala; nokaj tednov Emilija celo dobro vedela nij, da jej je Jerica sedaj storila marsikatero ljubav, katero jej je prej opravljala dekla. Jerica jej nij povedala, da je Brigita dobila ukaze od gospodinje, ki so popolnem nasprotovali njenim navadnim delom, ki je je pri gospici Grahamovej opravljala.
Gospoda Grabama tedaj ny bilo doma. Zelo imenitna kupčij ska zadeva ga je .poklicala v Novi Jork, o času, ko se je navadno /.nebo val vseh skrbi, ter rad v miru živel. Ko bi
Adam Riese je vedel, da je 18 več kot 15, zakaj bi ne vedela tega narodna stranka, katera pa ima le princip sic volo, sfe jubeo. Dobro ve slovenska stranka, da je njenega obstanka čas tako kratek, da samo še po urah šteje, |zato hiti, da priskrbi še jednemu varvancu dobro mesto, plačano iz deželnega zaklada. Zmirom se govori o centralnem odboru kmetijske družbe, o deželnem odboru, ve leti pa se mora, da je to vse enoj in istej osobi pokorno, namreč dr. Bleivveisu, ker povsod on samovoljno odločuje. Kakor tam je tudi tukaj dr. Bleivveis komandant vsigdar in brezpogojno ubogajoče večine. (Burni ugovor na narodnej strani.)
Poslanec II o rak pravi: Gospod deželni glavar, ker znate tako hitro ustavljati govornike naše večine, narodne stranke, no slišite tam izjave, ki spadajo v krčme-beznice, ne pa v deželni zbor.
Deželni glavar reče potem Vestenecku, naj ostane pri stvari, potrebno pa se mu ne zdi, ga klicati k redu. (Se ve. Ur.) V obče pa pravi, če nij zboru prav, naj posadi kakega druzega na njegovo mesto.
Fantiu Vesteneck potem še enkrat počne brbljati o zadnjih trenotkih narodne večine, o katerej prorokuje, da bode v prihodnjih volitvah podlaga in podpira Abfaltrernov predlog.
Dr. Schrev tudi ugovarja Poklukarjevemu predlogu. Kakor navadno, ne pove nič novega, ampak prežvekava od predgovornikov povedane fraze še enkrat.
Dr. Poklukar pravi, da je predlog slavil zato, da so nasveti gospodarskega odseka gotovo izvrše, kajti ko bi se tistih 150O gld. za nadaljevalne kmetijske šole porabili, manjkalo bi. V obče pa je učitelj le provizorno nastavljen in če je g. Vesteneck tako gotovo j prepričan, da bode imela v prihodnjem deželnem zboru njegova nemškutarska stranka večino, no tedaj bode lehko ovrgla provizoričnega potnega učitelja.
Dr. Bleivveis pravi, da je dr. Poklukar stavil previdno svoj nasvet, za to, da se res izvrši, dobro vedoč, da ima manjšina zveze z večino deželnega šolskega sveta, ki bi uže skrbela uničiti sklep deželnega zbora. Tedaj so govorniki manjšine lo stvari veliko uslugo napravili, kjer so Jkar unisono povedali, kako delati nameravajo. Kar se tiče prihodnjih volitev za drugi deželni zbor, epozoruje govornik  Vestenecka, da pri
iatih volitvah ne bode volili, kakor za kupčijsko zbornico od c. kr. glavarje v komandi rani biriči, ampak svobodni n a A i možje.
Potem se sprejmo vsi nasveti gospodarskega odseka. Pri tretjem branji zahteva vitez biriških volitev Vesteneck imenno glasovanje in se sprejmejo vsi predlogi z 18 proti 15 glasovi.
Zagorec nasvetuje konec seje, kar pa večina ne odobri.
(Konec prihodnjič.)
za ničesar nema j o zahvaliti, bil jim je proti ven v narodnem oziru, pa tudi v ma-terijatnem proti spodujern slovenskemu Sta-jerju vedno bolj skop, nego proti gorenjemu nemškem.
Štajerski deželni zbor. Iz Gradca 21. apr. [Izv. dop.] V denašnjej poslednjej seji končala se je specijalna debata o deželnem proračunu in hklenil deželni zbor. Pri posvetovanji o pri-kbulah za ljudske šole se je oglasil vendar denes konservativni poslanec, duhovni gospod K ar Ion ter branil koservativno stališče proti novim šolam in šolskim postavam. Zahteval je, da bi naj deželni odbor v sporaz-umljenji s škofovimi ordinarijati izdelal novo šolsko postavo. Njemu nasproti je nemški liberalec dr. Schloffer skušal ovreči očitanja ter branil sedanji šolski sistem. Kar se predloga Karlonovega tiče, ga je mislil kot samostalni predlog v zbornici nasvetovati, a nij se mogel zediniti konservativni klub o stilizaciji, ker so bila različna mnenja glede kompetence in bi upravo moral pred vsem predložiti iz-premembo deceuiberske ustave, po katerej Ima državni zbor tudi o ljudskem šolstvu po-Btavodajalno oblast. Ne more se tedaj naložiti deželnemu odboru, da bi nekaj storil, do česar nema pravice.
Konečno se je ves deželni proračun nespremenjeno potrdil z deželno priklado 38 krajcarjev na vsak goldinar direktnega davka po vštet ji trctjinske pri klade, v tem, ko so na Kranjskem in drugod deželna priklada nalaga na direktni davek brez tretjinske pri-klade Ostane pa še kljubu tej prikladi za leto 1878 defitit od 180.000 gld., katere bo moral deželni odbor na deželo v zajem vzeti.
Glede navadne mejusobne hvale in polivale deželnega glavarja, cesarskega namestnika itd., dež. zbor sklene svojo šesto in zadnjo sesijo, ker um letos doteče njegov mandat. Kedaj so bodo razpisale novo volitve, še nij znano; najbrže .še le po novem letu.
Slovenci se temu bivšemu zboru
Politični razgled.
V Ljubljani 24. aprila.
O grofu */#■«#.9*i/-;u piše vladni „Fremdenblatt" kakor v zagovor, da je tudi on, kakor nadvojvoda Albrecht, prijatelj Rusije, ter da v tej točki nij v nobenem razkrižji I Albrechtom. Torej, da bi bil Andrassv res Magjara slekel in Avstrijca oblekel? Verjemi, kdor moreš.
JM</t</j<tf.r?rim poslancem je Tisza objavil, da bode 23. predložil zbornici ogerskej zakone o nagodbi z Avstrijo. — Denes nemarno še poročila, ali je to storil in kaki so zakoni.
Iz fVi#•#"//f*tflj* se javlja 22. aprila: Ruska jahta „Argonavt" je prišla denes sem z ukazi za ruskega zastopnika, kako se ima vesti
Bivši poslanik Ht>n*.fk» na peterburg-skem dvoru, princ Keuss, ima biti imenovan za poslanika v Carigradu.
Vsi nemški konzuli v Turčiji so dobili ukaz, da pazijo na koristi ruskih podložnikov In na ruske interese sploh, kadar se razmere mej porto iu Rusijo pretrgajo.
V Rutttunfji so bile 23. t. ni. volitve v senat. Zmagala je vladna (Rusom prijazna) stranka ter je Bratiano na petih, Cogol-ni e:inu (minister vnanjih zadev, znan ruso-Ijub) na treh krajih voljen. Mej opozicijo sta voljena tudi dva ministra, ki sta v obtožnem stanu.
Attifle.i i novi poslanik Layard je v Carigradu 21. aprila ministru vnanjih zadev rekel, da vsled zadnjih napak, ki jih je Turčija naredila in zlasti vsled zverstev in klanj v Bulguriji ne more je Angleška več podpirati. Kako se iz govora Lay-anlovega z Nelidovim videlo, je mirno re-šouje nemogoče.
Dopisi.
H & DoIiu*lu* olM* i ne na Dolenjskem 21. apr. [Izv. dop.] Neki dopisnik iz Krškega je poročal v „Slov. Nar." od 12. t. m. št. 82 o veselici, katera se je vršila 8. t. ni. v prostorih gostilne gospoda Ivana Dvor-nikua v Krškej vasi v prid zapuščene vdove in sedmero dec pokojnega vaškega sluge. Kor se je veselica, kakor uže povedano, v najlepšem redu in  v zadovoljnost gostov,  kakor tudi
bil on doma, zaviralo bi bilo to močno nje govo ženo, ki je predobro poznala njegovo srčno ljubezen do hčere, ter je dobro vedela, da želi, naj se pred vsem preskrbi, kar ugaja njenemu zdravju in njene j prijetnosti. Da njegova ljubezen in skrb za Emilijo in prevelika, skoro sanjarska udanost, ki jej je vsa rodbina naklanjala, vzročile so uže davno, da jo je gospa Grahamova zavidala in pisano gledala ; zato bi bila uže davno prav rada jo napadala. Pri njej in Izabeli je bil le malo pomenljiv razlog nezaupnosti in nevolje, da je Katiuka odbila tako dobro ponudbo.
Ta razpor z gospodom Brusom in njuno nepošteno sumničenje, da ga je Jerica vzročila, Emilija pa podpirala in pospeševala, ju je na videz vendar navajal, da ste pokazali svojo srditost in hoteli ste jo gnati do zadnjega.
Malo pred dohodom gospoda Grahama ste sedeli gospa Grahamova in gospica Izabela skup, ter ste dolgočasne ure soparnega po-poludneva v mesecu avgustu preganjali s tem,
da ste neizmerno opravljali in psovali drugo rodbino. Kar je dobila gospa Grahamova list od svojega možu. Pregledavši ga, opazila je zadovoljnega lica: „Izabela ! tu so dobra poročila za nas; lehko se nadejamo, da bodemo potovali za kratek čas;" in čitala jej je glasno sledeče vrstice: „Neprijetno opravilo, ki me je bilo sem prignalo, je skoro izvršeno in sicer izvršeno mojim željam in nameram jako ugodno. Sedaj ne vidim nobene ovire več, da bi drugo polovico bodočega meseca odjadrali v Evropo. Devojke naj se tedaj pripravijo. Povej tudi Emiliji, naj ne gleda na nikukoršne stroške, da bi sebe in Jerico z vsem popolnem oskrbela. ■
„Govori o Jerici," rekla je Izabela za-bavljivo, „kot bi bila član rodovine. Zares se mi ne dozdeva nikakor posebno prijetno, da bi po Evropi potovala s slepo in njenim zo-1 praini obeskom. Ne morem si misliti, zakaj jo gospod Graham če vzeti soboj."
»Želela bi,  da bi jo pustil doma,u od-
vrnila je gospa Graliamova; Mto bi bila huda kszen za Jerico. A za Roga; enako rad bi potoval brez svoje desnice kot brez Emilije."
„Če se jaz kedaj omožim, nadejam se" vzkliknila je Izabela, „vzela ne bodem moža, j ki bi imel slepo hči! vrh tega še tako strahovito blago osobo, ki jo mora vsak čislati, občudovati in jej streči."
„Streei jej mi nij treba," rekla j3 gospa Grahamova; „to je dolžnost Jeričina, zato potuje z nami."
„To ravno je hudo. Slepa potrebuje po-strežnico, postrežnica pa je imenitna gospa, katere vest nikakor ne peče, da vašima se-strankama izneverja ljubimce, ter jima samima vkrade njuno mejsobojno ljubezen."
„Ne, Bela, kaj pa naj storim? Jaz gotovo Jerice nemam rajši nego ti; a ne sprevidim, kako bi se je iznebila.''
(Daljo uriti.)
uboge vdove vršila, nij mi tedaj treba več o njej govoriti. — Prijatelji in čestilci pokojnega župnika in šolskega prijatelja gosp. Ferd. Rebioa v Čateži nameravajo 1. maja t. 1. ob ugodnom vremenu napraviti i/let k sv. Vida nad Čatežem, kjer je naj krsnuji razgled sosednje St&jTersko in Hrvatsko deželo, in ondi narediti veselico s petjem, tombolo in plesom, katere čisti dohodek je nameujen za napravo nagrobnega spominka pokojnemu. Veselica bode tem lepša, ker jo namerava, kakor se i/, gotovih virov ruje, tudi Zagrebško pevsko društvo „Kolo1' BO svojim pohodom počastiti Na ta izlet iu veselico, koja je zopet blagemu namenu posvečena se vsi rodoljubi in prijatelji pokojnega uže sedaj opo-zorujejo. — Natančneje poročilo in program sledi prihodnjič.
Ker imamo tu novega župana, vrlega narodnjaka, vrši se vse v jako lepem redu iu uraduje se splošno le v slovenščini, kar je pod prejšnjim županom — oberlajtenantom vse nasprotno bilo, in skrajni čas je uže bil, da je z visocega predstola župunsta pal, ako-ravno ne rad, kajti ravnanje njegovo bilo je v vseh obzirih neredno, ker za svoj posel nij bli sposoben. Živio naš narodni župan!
Vreme imamo tukaj jako slabo, sneg sicer, kateri je v vtorek vse pobelil skopnel je popolnem, a nenadejamo se še kmalu lepih in dnij, kajti mraz je primerno letnemu času še navadno hud. Ljudje se jako boje slane, katera bi jim posebno vinograde pokončala lehko v jednej noči, in ljudstvo tukajšnje, katero se naj več od vinogradov živi, kje hoče potem dobiti živeža in denarja za davke kateri se tukaj navadno eksekutivno terjajo. Revščina preti velika, ako se vreme ne preobrne.
to noč zvedrilo in proti jutri nastalo nevadno mrzlo. Termometer je padel na — 3° R., voda in zemlja zmrzovala; škoda pri sadji,
posebno črešnjah in orehih je velika, pa tudi vinogradi so nekoliko poškodovani, ker se je uže tu pa tam perje in grozdje pokazavalo. Oe bo tako naprej šlo, bo spet slabo kazalo za poljedelce in vinogradnike.
— (Od sv. J u rja na Sčavnici) se nam piše: Denes zjutraj t. j. 22. je bil led na lužah in zemlja zmrznena, vinska trta, ki je lepo gnala, suha je po nizkih krajih; kako je na visokem, še ne vem, črešnje, slive in hruške so letos cvetele, da uže mnogo let ne tako; pa v enej noči je vse proč. Tudi ravno sejana ozimna rež je uže v klasju, iu je gotovo tudi pozebla, ker so uže trte pod posodo in s cunjami ovite zmrznile, da so suhe, kaj bi drugo na prostem polji in v dolinah ne. — Več let zaporedoma nam trsje zmrzuje in drugo je vse slabo, torej nij čuda, če smo se dobre letine veselili, pa je zopet ne bo! Davki pač 1
— (Iz Kostanjevice) na Dolenjskem se nam piše: V ilustracijo, kako redno c. k pošte svoj posel opravljajo, vam dajem na znanje, da je dopisnica, ki sem jo 15. aprila v Kostanjevici pošti izročil — štiri dni pota v Kamnik potrebovala. Zarad te zamudo sem imel 35 kr. stroškov in še druge sitnosti. Smatram, da se take nerodnosti le pri slovensko pisanih dopisnicah pripetijo — ali tudi pri drugih V ker naslov je bil prav razločno zapisan.____
Broj 134.
Oglas.
Kojim se od strane poglavarstva občine Vi v o dina daje na 2iianje, da je visoka kr.. zemaljska vlada svojim odpisom od 23. siečuja 1877 broj 23417 u ovoj občini u mjestu Va-raštovac (Vivodina) blizu medje krunovine kranjske držanje dviuh mat vinskih sajmovab dozvolila, te da če se prvi dne 7. svibnja 1877 u mjestu Vivodine obdržavati. Na ovaj vašar more se marva svake vrsti uz propisane mar-vinske putuice tjerati.
Poglavarstvo olićine Vivodina,
dne 17. travnja 1877.
(96—2) iti-mliilit-.
23. aprila: Pogatschnik iz Celja. —
Devotek
Domače stvari.
— (Cesarsk dar.) Cesar je daroval pogorelemu na Viči pri Ljubljani, ki so predvčerajšnjem pogoreli, 1500 gld. iz svoje blagajne, precej, ko je telegratično o tej nesreči zvedel
— (Telovadno društvo ,,Sokol" napravi vtorek 1. maja 1H77 zabavni večer z loterijo na korist po ognji oškodovanih Vičanov. Program bode jako zanimiv, kar sodelovala bosta godba in gg. pevci narodne čitalnice. Opozorujomo na to veselico tem bolj, ker gre na pomoč našim nesrečnim rojakom iz naj-bližnje ljubljanske okolice.
— (Požar na Viči) pri Ljubljani, o katerem smo uže včeraj poročali, uničil je v pondeljek 14 hiš, 12 družili gospodarskih poslopij, dva konja v hlevu, (J prašičev 4 pse in več praznili kozolcev, ki so daleč proč stali od hiš. Dva otroka sta bila iz smrtne nevarnosti rešena od udov požarne straže Miha Jagra in Filipa Naglica. Ob šestih popoludne je bil ogenj zadušen. Požarna straža je s svojimi pripravami res pridno delala.
— (Konfisciran) je bil tudi tukajšnji „Slovence" zadnjo soboto zarad dveh člankov.
— (Na Gorenjsko) ide v nedeljo G. maja prihodnji posebni vlak do Lesec. V tem vlaku, ki zjutraj ob 8. iz Ljubljane gro in se o pol devetih zvečer sem vrača, mogd Be po znižanej ceui dobiti vozni listi tour- in rutour od vsake in do vsake postaje mej Ljubljano in Lesamci.
— (Mraz.) Iz Slovenske Bistrico se nam piše 22. aprila: Po desetdnevnem hladnem, deževnem in snežnem vremenu se jo
IzuateJj in ureumk Josip Jurčič.
tmpa
iz Heko.
Pri Nlouu: Schvvarz iz Trsta. — baron Rolir-schtltfc iz Dolenjskega. — Fcžekov iz Dolino. — Ro-aonberg iz Dunaja. — Prager iz Trsta. — Cvunger iz Gradca. — Murg iz Gradca.
fri Malici: Polak lz Dunaja.— Pasco iz Trata. — Kom iz Kočevja. — Stare iz Mimgša. — Oblak iz Dunaja. — Kesler iz Gradca. — fiachrah iz iz Dunaja. — pl. Gutmansthal iz Trsta.
Dunajska oorza 24 aprila
Enotni drž. dolg v bankovcih f>7 gld. 50
Eaotni drž. doig v srebrn »2 „ 70
Zlata renta   .......   69 „ —
1860 drž. posojilo 107 „ 25
Akcije narodne banke 7'i3 „
Kredi i ne akcije 34 „ 60
London 30 „ 6f>
Napol. 10 „ 45
C. k« oekini S „ 13
Srebro i 14 „ 50
Državne mark«     .... 64 „ 20
Umeteljni
zobje in zobovja
z zračnim tiskom ali brez njega, lepi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in ne da bi so korenin« izruvale, postavljajo.
Vsa AltAPAPiiA? plombiranje z zlatom t oo ™" j'* ,|   * ali drugimi sposobnimi
polnili, piljenje, Klatenje in drenje zob, se, kakor so je izkusilo, brez budili bolečin izvršuje pri
(370-23) Paichelu,
zdravniku za zobu, pri llradockoga mostu, v Malvovej hiši I. nadstropje.
S
listinu aparat
(Clvsopnmpe, Irrigaterje), I ii li a I a c i j n e a p a ra i e,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene i»o i;ii)iisi,.-| oenli
Jodino le pri (53—41)
Galirlel Plecoli,
hkarju, mi dunajakej centi v Ljubljani.
Vaem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
ReTalesciere dn Barrj
30 let ii« Je nij bolesni, ki bi jo ie bila osdrt-rila ta  prvotna zdravilna hrana, pri  odraščonih i > rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / tolodcu,  na živcih, dalje prane, i aa jetrah; žlozj^ t naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljeuje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlat o lila, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, jnmenje v ušesih,  slabosti in Me vanje pn noseči i otoinost, diabet, trganje, shujftanje, bledičico in pr.-dajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolj'), nego  loj i. tč i no mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprić •al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala protesorja Dr. VVnrzerja, g. F. V. Boneka, pni-0£a protesorja medicino na vseučilišči  v Mariboru, ft'irav ilnoga svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanć a,. M,r. Camphclla, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Cast'e -•tuarr, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitn h usob, »a razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki iekai ii 80.000 sprirevalov. Spričevalo it. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzorj a,
Bonn. 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kaminu, pri prisadljivem a bolehnem draženji v skalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodeuji v obistih ta mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne lamo prt vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W i nebes tor, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere ^e ozdravila večletne i   nevarnost ne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja,, bolne ćutnice in vodenico. Prepričal Bem se sam glede Mšega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S bore lan d, ranoeeluik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maji 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrj, vsestransko, nuj boljo spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni saniL svetovalec. Spričevalo št 76.921. Dbergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 teduov za strai-aiini bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti inj\ "'ogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-puluama jedrav.
Viljem Burkart, ranoeeluik. Spričevalo št. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila mu je popolnem strašnih želodčnih in čutnicmh boloznij, katere so ne deset let mučile.
(Gospa) Armanda Prevest, posestnica. Revalesciere je 4 krat cočnejaa, nego meso, to se pri odraščonih in otrocih prihrani 50 krat več na i. m, ko pri zdravilih.
V |/k.< ».«at. puaioah po pol run ta 1 gold. 60 kr., L um 2 gold. 60 kr., 2 t unca 4 gold. 00 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 luntov 3» golu RuvaiOiiciord-Bisomton v pusioan in Rovalesciere i. 'lu»euiat čo v prahu i2 taa 1 siu. 50 kr., 24 tu* 2 gl. v ki., 4b uui 4 gl. 60 kr., v prahu za 120 tau ,0 gl. 'rodajo. Da Barry 4 Oomp. na sjajni, Wi*il-.UoliKnfse it. 3, kakor v vsoo  ...muL pri dobrih ekftljib m špecerijskih trgovcih;, tadi razpošilja da-tajskm n.4a na vse kraje po poštnin uakaznioah ali p* ,.■•>..j ... V EJablJttul Ed. .. .n.-, J. Svob oda, lekar pri .zlatem orlu", v tuui pri lekarju J. Prodam u, v Celovca pri lekarju Birnaaoherju, ? Nj»ij«iu  pri  lekarju Aljiuoviću,  v Tratu pn lokarju Jakobu Sorravallo, pri drogeristu P. Rocca in J. UirBchu, v Zadru pri Androviću. {9B)
Lantnina in tiak .Narodne tiakarne •