★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE J A JUGOSLOVANSKE ZONE STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto II.
Koper 10. septembra 1948
Štev. 4—5
VSEBINA
UKAZA VOJNE UPRAVE JA NA STO
Ukaz št. 8 o potrditvi odlokov Istrskega okrožnega LO.
Ukaz št. 9 o potrditvi odlokov in Sklepov zasedanj Istrskega okrožnega LO.
ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
69.	Odlok o raztegnitvi in spremembi odloka o gozdnih prestopkih z dne 20. maja 1946 Oblastnega narodnega odbora za Istro (Službeni list štev. 10).
70.	Odlok o enoitnem besedilu pravnih predpisov o zatiranju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
71.	Odlok o vodstvu matičnih knjig.
72.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev za Istrsko okrožje.
73.	Odlok o razvidu kaznovanih oseb.
ODREDBE IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA V KOPRU
74.	Odredba o spremembi »Pravilnika in tarife za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili« (Uradni list Pov. PNOO. št. 19/46 od 1. novembra 1946.
75.	Odredba o praznovanju 8. marca, mednarodnega dneva ženske.
76.	Odredba o ustanovitvi komisije za polaganje šoferskih izpitov.
77.	Odredba o ustanovitvi »Okrožna uprava vodovodov in melioracij«.
78.	Odredba o poročilu vsakodnevnih stroškov, ki nastanejo
zaradi potovanja v službo in stroškov, ki nastanejo v zvezi z delovanjem na službenem potovanju.
79.	Odredba o uvedbi delavskih knjižic.
80.	Odredba o spremembi in dodatku k odredbi z dne 31. januarja 1948 o dajatvah iz zavarovalnih poslov.
81.	Odredba o prepovedi klanja telic.
82.	Odredba o osnovanju upravnega sveta bolnišnic Istrskega okrožnega LO.
83.	Odredba o prometu ter obvezni oddaji žita in koruze letnika 1948.
84.	Odredba o organizaciji uprave in vzgoje v otroških in deških zavodih v Istrskem okrožju.
POSLOVNIK IN SKLEP ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
85.	Poslovnik Istrskega okrožnega LO in njegovega Izvršilnega odbora.
86.	Sklep Istrskega okrožnega LO o potrditvi odredb, ki jih je izdal IOLO.
ZAPISNIKI REDNIH ZASEDANJ ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	prvega zasedanja z dne 3. avgusta 1947 v Piranu;
2.	drugega zasedanja z dne 14. septembra 1947 v Kopru;
3.	tretjega zasedanja z dne 7. decembra 1947 v Ižoli;
4.	četrtega zasedanja z dne 8. februarja 1948 v Umagu.
ODLOČBI INSPEKTORATA PTT VOJNE UPRAVE JA
1.	Naredba glede priložnostne znamke za proslavo l.maja 1948 v STO;
2.	Naredba o spremembi poštne in telegrafske tarife.
SODNI OGLASI IN OBJAVE
Ukaza Vojne uprave JA, jugoslovanske zone STO
Ukaz št. 8
o potrditvi odlokov Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Član 1	_
Odobravajo se sledeči odloki Istrskega okrožnega LO:
a) z dne 3. avg. 1947 (Ur. 1. št. 1 z dne 1. sept. 1947):
1.	Odtok o ustanovitvi Uradnega lista Istrskega okrožnega LO;
2.	«odlok o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja,
3.	Odtok o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje;
4.	Odlok o preimenovanju narodno-osvobodilnih odborov v ljudske odbore; •
5.	Odlok o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odtokov in odredb na področju gospodarstva;
6.	Odtok o spremembah in dopolnitvi odtokov okrajnih skupščin v Kopru in Bujah o epuracij.i z dne 6. julija 1947;
b) z dne 14. sept. 1947 (Ur. 1. št. 2 z dne 20. sept. 1947):
7.	Odtok o raztegnitvi veljavnosti pravnih predpisov, veljajočih na področju okrajnega LO v Kopru, na področje okrajnega LO v Bujah;
8.	Odlok o neposrednih davkih na področju Istrskega okrožnega LO;
10.	Odtoki o ureditvi poljedelskih razmerij v Istrskem okrožju;
11.	Odlok o osnovanju novih šol;
12.	Odlok o diferenciranju nakaznic za življenjske potrebščine;
13.	Odlok o narodni zaščiti;
14.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. aprila 1946;
15.	Odlok o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega ter verskega sovraštva in razdora z naknadnimi spremembami in dopolnitvami;
16.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO o reviziji obrtnih pravic z dne 20. novembra 1945;
c)	z dne 14. sept. 1947 (Ur. 1. št. 3 z dne 10. sept. 194'/):
17.	Odlok o ustanovitvi Trgovske in obrtne zbornice za področje Istrskega okrožja;
18.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odredbe Poverjeništva PNOO o uradnih računskih preglednikih za delniške družbe z dne 20. septembra 1946;
19.	Odlok o ustanovitvi imenika gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev;
20.	Odlok o ustanovitvi Zbornice odvetnikov in prokuratorjev za Istrsko okrožje;
21.	Odlok o gospodarskih zadrugah;
22.	Odlok o spremembi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašističnih društev in ustanov z dne 18. septembra 1946 z naknadnimi spremembami in dopolnitvami;
23.	Odlok o vrstah kazni z naknadnimi spremembami in dopolnitvami;
24.	Odlok o pooblastilu Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, da izda predpise o zaščiti bivših političnih preganjancev;
25.	Odlok o pravicah v korist borcev in njihovih rodbin;
26.	Odlok o obveznem socialnem zavarovanju;
27.	Odlok o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, da izda navodila o socialnem zavarovanju poljedelcev;
č) z dne 7. dec. 1947 (Ur. 1. št. 1 z dne 10. jan. 1948):
28.	Odlok o ustanovitvi Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti;
29.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje z dne 3. avgusta 1947;
30.	Odlok o spremembi odloka o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja z dne 3. avgusta 1947 (Uradni list štev. 1/2).
31.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ure-
ditvi agrarnih odnosov v Istrskem okrožju z dne 14. septembra 1947;	I
32.	Odlok o prazniku agrarne reforme;
33.	Odlok o ustanovitvi Zbornice zdravnikov;
34.	Odlok o ustanovitvi Zbornice lekarnarjev;
35.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Trgovske in obrtne zbornice za področje Istrskega okrožja z dne
14.	septembra 1947;
36.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe o
vajencih Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje z dne 15. julija 1946;
37.	Odlok o popravi krivic bivšim političnim preganjancem;
d)	z dne 8. febr. 1948 (Ur. 1. št. 2 z dne 10. marca 1948):
38.	Odlok o volivnih imenikih;
39.	Odlok o splošni kontroli;
40.	Odlok o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev;
41.	Odlok o odobritvi pravilnika za poslovanje Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti;
42.	Odlok o izplačilu 13. mesečne plače delavcem in nameščencem;
43.	Odlok o ukinitvi plačevanja prispevkov za integracijski fond.
Člen 2
Vsi gornji odloki veljajo od dne, ko jih je izdal Istrski okrožni LO razen odlokov pod 33, 34, 36 in 40, ki veljajo od dneva, ko so bili objavljeni v Uradnem listu.
Koper, 16. avgusta 1948.
Šef Vojne uprave JA polkovnik Mirko Lenac
Ukaz št. 9
o odobritvi odlokov ter sklepov zasedanj Istrskega okrožnega LO-a.
Člen 1
Odobravajo se odloki Istrskega okrožnega LO z dne 29. junija 1947:
1.	Odlok o raztegnitvi in spremembi odloka o gozdnih prestopkih z dne 20. maja 1947 Oblastnega LO-a za Istro (Služb. 1. br. 10).
2.	Odlok o enotnem besedilu pravnih predpisov o zatiranju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže,
3.	Odlok o vodstvu matičnih knjig;
4.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev za Istrsko okrožje;
5.	Odlok o razvidu kaznovanih oseb.
Člen 2
Vsi odloki veljajo z dnem, ko jih je izdal Istrski okrožni LO, odlok pod štev. 2 pa z dnem, ko je bil objavljen v »Uradnem listu«.
Člen 3
Odobrava se sklep zasedanja Istrskega okrožnega LO-a z dne 29. junija 1948 glede potrditve odredb IOLO-a, kakor je ta priobčen v predmetni številki »Uradnega lista«. Odobritev ima retroaktivno moč z dnem, ki je določen v posameznih odredbah.
Člen 4
Odobravajo se vsi upravni sklepi rednih zasedanj Istrskega okrožnega LO-a od 3. VII. 1947, 14. IX. 1947,
7.	XII. 1947 in 8. II. 1948, kakor so ti zapisani v zapisnikih zasedanj, objavljenih v tej številki Uradnega lista.
Koper, 16. avgusta 1948.
Šef Vojne uprave JA polkovnik Mirko Lenac
Letci II. — Štev. 4
Odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora
69.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne
20.	februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ta-le
odlok
o raztegnitvi in spremembi odloka o gozdnih prestopkih Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne 20. maja 1946 (Služb, list št. 10).
1.	člen
Odlok Oblastnega narodnega odbora za Istro z dne
20.	maja 1946, (Službeni list Obl. nar. odbora za Istro štev. 10—1946) veljaven na področju Okrajnega narodnega odbora v Bujah, se raztegne na področje Okrajnega ljudskega odbora v Kopru in se glasi v prečiščeni obliki:
2.	člen
Kdor seka v tujem gozdu neupravičeno les za kurjavo, kolce in koilčiče ali ruje panje, se kaznuje z denarno kaznijo od lir 1000.— do lir 5000.
3.	člen
Kdor seka v tujem gozdu neupravičeno stavbeni les, se kaznuje z denarno kaznijo do lir 10.000.—.
4.	člen
Kdor iz tujih debel seka vejevje ali smuka listje za krmitev živine, se kaznuje z denarno kaznijo od lir 500 do lir 3000.—.	!
5.	člen
Kdor v tujem gozdu zarezuje drevesa ali odstranjuje lubad, se kaznuje z denarno kaznijo od lir 500.— do lir 2000.—.
Ako to napravi v mestnih ali letoviščarskih krajih, se kaznuje z denarno kaznijo od lir 2000.— do lir 6000.—.
6.	člen
Kdor poškoduje ali uničuje gozdne mladike s tem, da pušča živino na pašo v svojem ali tujem gozdu, se kaznuje:
a)	ako škodo napravijo koze, z globo od lir 2000.— do lir 5000.—;
b)	ako škodo napravi govedo, konji, mezgi ali osli, z globo od lir 1000.— do lir 3000.—;
c)	ako je škoda nastala s pasenjem živine v tujem gozdu, se to smatra pri odmeri kazni kot obteževalno.
7.	člen
Poleg denarne kazni se kaznuje prekršitelj na plačilo odškodnine poškodovancu na podlagi cenika za gozdna poškodovanja.
8.	člen
Vsa v tujem gozdu neupravičeno posekana drva se zaplenijo in stavijo lastniku na razpolago.
Vsi stroški, ki nastanejo s prevozom ali z javno prodajo teh drv, gredo na breme prekršitelja.
9.	člen
Ako so gozdno škodo napravile koze, se v primeru neizterljivosti izrečene denarne kazni zapleni koza, ki je povzročila škodo in se jo proda za zakol ter se od
izkupička poravna denarna kazen tako, da se presežek, po odbitku stroškov, izroči obsojenemu.
Ako je nastala gozdna škoda po drugi živini ali pa prekršitelju, se v primeri neizterljivosti denarne kazni in stroškov obsodi prekršitelja na prisilno delo, računajoč za vsakih 200 lir po 1 dan prisilnega dela.
10.	člen
Prekrški tega odloka se kaznujejo po določilih odredbe o prekrških in upravnem kazenskem postopanju z dne 15. februarja 1946 (Ur. list PPNOO št. 5/38).
11.	člen.
Postopanje po tem odloku ne izključuje kazenskega pregona zaradi dejanj, kaznivih po kazenskem zakonu.
12.	člen.
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
70.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO. za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne
20.	februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ta-le
odlok
o enotnem besedilu pravnih predpisov o zatiranju nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže.
1.	člen
Za dejanje nedovoljene spekulacije velja vsako gospodarsko delovanje, 'ki mu je namen, da se izkoristijo izredne gospodarske razmere, nastale zaradi posledic vojne in fašistične okupacije, in se tako doseže nesorazmerna imovinska korist na škodo ljudskih koristi, zlasti vsako kopičenje ali preprodajanje življenjskih potrebščin ali predmetov množične potrošnje; vsako kopičenje, prikrivanje, svojevoljna ustavitev ali omejitev prodajanja, odtegovanje proizvodeneiga ali kupljenega blaga prodaji (prometu); vsaka opustitev obvezne prijave zalog blaga; verižništvo, tihotapstvo; prekoračenje oblastveno določenih cen, 'opuščanje predpisane označbe cen na'vidnem mestu; odvračanje proizvajalcev ali drugih oseb od proizvodnje ali od prodaje; trgovina s plemenitimi kovinami, dragocenostmi in valutami; prikrivanje ali opustitev predpisane oddaje presežkov proizvodnje, hrane in drugih predmetov.
2.	člen
Za gospodarsko sabotažo velja vsako dejanje ali opustitev z namenom, da se ovira, onemogoči ali spravi v nevarnost pravilno in hitro poslovanje javnih, zadružnih ali zasebnih gospodarskih in prometnih podjetij (obratov), ali kmetijskih gospodarstev, kakor tudi vsako dejanje, ki ima za cilj oškodovanje ljudskih gospodarskih koristi ali ogrožanje ljudske gospodarske politike.
Za gospodarsko sabotažo veljajo zlasti: poškodovanje, uničevanje ali odstranjevanje naprav, proizvajalnih sredstev, surovin, industrijskih in obrtniških izdelkov, poljedelskih pridelkov; zmanjševanje proizvodnje; odrekanje
storitev in uslug; odtujevanje ali prikrivanje surovin in drugih proizvajalnih sredstev; predlaganje in uporaba netočnih kalkulacij; zanemarjanje varstva in vzdrževanja proizvajalnih, prometnih in drugih sredstev; oviranje dela v gospodarskih, prometnih ali poljedelskih podjetjih (obratih) in gospodarstvih.
3.	člen.
Dejanja iz 2. člena, ki so povzročila ali bi utegnila povzročiti znatno škodo ljudskim gospodarskim koristim ali bi ogrožala ljudsko gospodarsko politiko, se kaznujejo tudi, če so storjena iz malomarnosti.
Za poskus naklepnega kaznivega dejanja in za dejanja, s katerimi ise pripravlja hudo kaznivo dejanje po tem odloku, je storilec kazensko odgovoren kakor za storjeno kaznivo dejanje.
4.	člen
Kazni za dejanja iz 1. in 2. člena tega odloka so:
1.	denarna kazen;
2.	odvzem prostosti s prisilnim delom od 6 mesecev do 20 let;
3.	prisilno delo brez odvzema prostosti od 1 dne do 3 let;
4.	odvzem prostosti od 3 dni do 5 let;
5.	povračilo škode;
6.	zaplemba blaga, ki je predmet kaznivega dejanja;
7.	popolna ali delna zaplemba podjetja ali obrata ali premoženja, kakor tudi sredstva, ki so služila za poskušeno ali storjeno kaznivo dejanje;
8.	izguba političnih in posameznih državljanskih pravic po odloku o vrstah kazni;
9.	prepoved opravljanja določenega delovanja, poklica ali obrti;
Izreče se lahko hkrati več kazni.
Pri odmeri višine kazni se upoštevajo zlasti težina dejanja, hudobna volja in družbena nevarnost storilca, kakor tudi velikost škode, ki je zaradi dejanja nastala ali bi utegnila nastati za ljudske ali javne koristi. Kot obtežilna okolnost se šteje tudi, če je dejanje izvršeno v povratku.
Če je dejanje storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje blaže.
Kazen za poskušeno dejanje im za pripravljalna dejanja se odmeri po stopnji nevarnosti storilca in posku-šenega ali pripravljalnega dejanja za družbo, po tem, kako blizu je bila posledica ter po vzrokih, iz katerih ni prišlo do storitve dejanja.	i
Če je storilec ravnal s posebno brezobzirnostjo zoper koristi ljudstva in ljudskega gospodarstva, ali je v zlobnem namenu prizadejal veliko škodo, se kaznuje s prisilnim delom najmanj 15 let.
5.	člen
Ob neizterljivosti se denarna kazen nadomesti s kaznijo prisilnega dela brez odvzema prostosti, pri čemer se računa za vsakih 200 lir en dan prisilnega dela, vendar ta nadomestna kazen ne more biti daljša od dveh let.
6.	člen
Pogojne kazni se ne morejo izrekati. Kazniva dejanja, kakor tudi izvršitev kazni za dejanja iz tega odloka ne zastarajo.
7.	člen
Če gre za proizvode, ki se hitro pokvarijo, za živino ali perutnino, za suhozemske ali morske živali, se zaplenjeno blago izroči okrajnemu ljudskemu odboru, ki ga proda in izkupiček da na razpolago Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru.
Vse drugo blago, prevzame okrajni ljudski odbor v varstvo in o tem obvesti Istrski okrožni ljudski odbor.
Pristojno ljudsko sodišče sme med postopkom ukreniti vse potrebno, da storilec ne uide kazni zaplembe predmeta ali sredstva ali premoženja.
8.	člen
Če je lastnik podjetja (obrata) fizična oseba, je odgovoren za dejanja po tem odloku, kolikor se ne dokaže, da je bilo dejanje storjeno' brez njegove vednosti ali brez negove poznejše oddbritve ali brez njegove malomarnosti.
Pri pravnih osebah so poleg storilca odgovorni tudi tisti organi ali pooblaščenci, ki upravljajo dotično, podjetje ali posestvo, če se ne dokaže, da je bilo dejanje storjeno brez njihove vednosti ali brez njihove poznejše odobritve ali brez njihove malomarnosti.
Če je dejanje storjeno po nalogu ali na spodbudo odgovorne upravne osebe, se sme izreči tudi kazen delne ali popolne zaplembe imovine pravne osebe.
9.	člen
Če je po tem odloku obsojen lastnik podjetja ali večjega gospodarstva, sme pristojni organ javne uprave po potrebi postaviti podjetju ali gospodarstvu na njegove stroške delegata z nalogo, da skrbi za pravilnost njegovega poslovanja.
10.	člen
Za sojenje o kaznivih dejanjih po tem odloku so na prvi stopnji pristojna okrajna ljudska sodišča.
Postopek se uvede po prijavi katere koli osebe ali po uradni dolžnosti.
11.	člen
Zoper sodbe, izrečene na prvi stopnji, je v roku osmih dni od razglasitve sodbe 'dopustna pritožba na pristojno višje ljudško sodišče.
Ljudsko sodišče sme odločiti, da se sodba po pravnomočnosti objavi v izvlečku na stroške obsojenca v dnevnem tisku.
Pritožba ne zadrži izvršitve kazni. Sodišče pa sme izvršitev odložiti do pravnomočnosti sodbe, če je nevarnost, da bi zaradi izvršitve sodbe nastala za obsojenca nepopravljiva škoda.
12.	člen
Pristojni organ odredi obvezno zoper obdolženca pripor, če je nevarnost, da. bi ta pobegnil ali oviral preiskavo z vplivanjem na priče, ali če je nevarnost ponovitve dejanja ali če je dejanje storjeno v povratku.
13.	člen
Krajevni in mestni ljudski odbori so pooblaščeni, da tudi sami zasežejo (sekvestriraj o) življenjske potrebščine in predmete množične potrošnje v primerih kaznivih
dejanj po tem odloku, če ne presegajo vrednosti 5000 lir. O tem so dolžni takoj obvestiti okrajni ljudski odbor.
Za zatiranje nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže, smejo krajevni in mestni ljudski odbori ustanoviti posebno komisijo, ki skrbi, ¡da se odkrijejo primeri nedovoljene spekulacije in gospodarske sabotaže in da se proti krivcem uvede zakoniti postopek. Te komisije so sestavljene iz treh članov izmed potrošnikov ter članov ali uslužbencev odbora.
14.	člen
Okrajni ljudski odbor je pooblaščen, da tudi sam zaseže ali zapleni predmete, navedene v členu 13., če njihova vrednost ne presega 20.000 lir.
15.	člen
Kršitelje tega odloka, če gre za lažje primere, sme odsek za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora kaznovati z denarno kaznijo do 50.000 lir ali z odvzemom prostosti do treh mesecev, ali z odvzemom prostosti s prisilnim delom do treh mesecev, ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 6 mesecev.
Glede odmere kazni se smiselno uporabljajo predpisi 4. člena.
Zoper kazensko odločbo po prednjem odstavku je dopustna pritožba na oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora v roku treh dni. Rok se računa, če je bil kršitelj pri razglasitvi odločbe navzoč, od razglasitve, v nasprotnem primeru pa od vročitve odločbe dalje. Pritožba, ki ne zadrži izvršbe, se predloži odseku za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora.	í
Oddelek za notranje zadeve sme pobijano kazensko odločbo spremeniti uradoma tudi na škodo pritožitelja. Njegova odločba je dokončna.
16.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsi temu odloku nasprotujoči predpisi.
17.	člen
Ta odlok dobi veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Piran, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
71.
Na podlagi ukaza komandanta odr-eda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ta-le
odlok
o vodstvu matičnih knjig.
1.	člen
Matične knjige — rojstne, mrliške, poročne in posebne — se vodijo na sedežih matičnih okolišev za območje enega ali več sosednih krajevnih ljudskih odborov istega okraja.
Matične (knjige se vodijo za vsak krajevni ljudski odbor posebej.
Matične ¡okoliše določi Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
2.	člen
Matične knjige vodi pri ljudskem odboru posebej za to postavljeni matičar.
Matičarja postavlja in mu določa namestnika izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora.
3.	člen
Matične knjige so javne knjige. Izpiski, ki jih izdajajo iz njih matičarji pri ljudskih odborih, imajo dckazilno moč javnih listin.
4.	člen
Nadzorstvo nad matično službo vršita Okrajna Izvršilna odbora Koprski in Bujski in Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Vsa rojstva in smrti, ki se dogodijo v Istrskem okrožju, kakor tudi vse poroke, ki se na tem območju sklenejo, morajo biti vpisane v matične knjige pri pristojnih ljudskih odborih.
6.	člen
Organi, ki so vodili matične knjige, preden je stopil v veljavo ta odlok, so dolžni dati pristojnim matičarjem na njihovo zahtevo potrebne podatke iz omenjenih matičnih knjig in tudi matične knjige same na, vpogled ali prepisovanje.
7.	člen
Opustitev prijave rojstva ali smrti se kaznuje denarno do 3000 lir ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 15 dni.
Kršitve 3., 5. in 6. člena tega odloka se kaznujejo do
30.000	lir.
8.	člen
Izvršilni odbor Okrožnega ljudskega odbora se pooblašča, da izda odredbo za vodstvo matičnih knjig in za izvajanje matične službe kakor tudi pravilnik za izvajanje svoje odredbe.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listu«.
Piran, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
72.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ta-le
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev za Istrsko okrožje.
1.	člen
1.	člen se spreminja in.se glasi:
»Za Istrsko okrožje se ustanovi Zbornica odvetnikov, prokuratorjev in notarjev s sedežem v Kopru.
2.	člen
2.	člen se spreminja in se .glasi:
»Zibornica vodi ločeno sezname odvetnikov, prokuratorjev, prokuratorskih pripravnikov, notarjev in notarskih pripravnikov.
3.	člen.
3.	člen se spreminja in se glasi:
»Na področju Istrskega okrožja smejo opravljati posle pravne pomoči (odvetniška in notarska opravila) samo člani Zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev, ki so vpisani v enem izmed seznamov navedenih v 2. členu.
4.	člen
4.	člen se spreminja in se glasi:
»Član zbornice postane tudi, kdor je bil že član zbornic (sindikatov) odvetnikov, prokuratorjev in notarjev, ki so obstojale in še obstojajo na področju Julijske Krajine in se je moral izseliti radi fašističnega nasilja, prav tako pa tudi tisti, ki se je pod pritiskom fašističnega nasilja moral izseliti iz Julijske Krajine ter je šele v inozemstvu dovršil študije in položil izpite ter si pridobil pravico do vpisa v odvetniško oziroma notarsko zbornico v državi, v kateri se je naselil.
5.	člen
5.	člen se spreminja in se glasi:
»Za poslovanje zbornice odvetnikov, prokuratorjev in notarjev, za .spis v sezname Zbornice kakor tudi glede pravic in pristojnosti zborničnih organov veljajo dosedanja določila, v kolikor niso v nasprotju s pridobitvami narodno-osvobodilne borbe in v kolikor ne bodo razveljavljena ali nadomeščena z odredbami, ki jih bo v zvezi s tem odlokom izdal Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
6.	člen
Odlok o imenovanju delegata notarskim uradom in vsemu notarskemu arhivu na področju Poverjeništva
PNOO za Slovensko Primorje z dne 10. aprila 1946 »Uradni list« PPNOO štev. 9/68 se ukine.
7.	člen
7.	člen citiranega odloka se ukine. V roku enega meseca' od dneva ko vstopi v veljavo ta odlok, sé morajo izvesti volitve predstavništva Zbornice.
8.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Piran, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
73.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne
20.	februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor ta-le
odlok
o razvidu kaznovanih oseb.
1.	člen
Razvid kaznovanih oseb vodi Urad za razvid kaznovanih oseb pri oddelku za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Okrožno Javno tožilstvo nadzoruje to evidenco.
2.	člen
Tretji odstavek 5. člena odloka o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje z dne 3. 8. 1947, spremenjenega in dopolnjenega z odlokom z dne
7.	12. 1947 (»Uradni list« št. 1/48—34) se razveljavi.
3.	člen
Ta odlok dobi veljavo* takoj.
Piran, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Odredbe Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
74.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o spremembi »Pravilnika in tarile za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili« (Uradni list Pov. PNOO. št. 19/46 od 1. nov. 1946.
1.	člen
Člen 5., točka 1., drugi odstavek se ukinja in nadomesti s sledečim besedilom:
»Prevoznina se računa za eno osebo in za vsak začeti kilometer po lir 4.15.
Točka 6. istega člena, drugi odstàvek se ukinja in nadomesti s sledečim besedilom:
»Voznina znaša lir 4,15 za vsak začeti km, najmanj pa lir 10.—.
Prvi in drugi odstavek točke 7. istega člena se ukinjata in nadomestita s sledečim besedilom:
»Tarifa za avto-taksi v mestu in izven mesta znaša:
za vsak začeti km................lir 40.—
čakanje za vsako začeto uro . . lir 120.—-
Za vožnje od 20. do 6. ure se voznina in čakarina zvišata za 50%.
2.	člen
Člen 7. se v celoti ukinja.
3.	člen
Člen 8. (Promet izven sedeža podjetja) prvi 'odstavek tarife ter odstavek, ki sledi tarifi; se ukinjata teir nadomestita s sledečim oz. tarifo:
»Za promet izven sedeža podjetja se šteje vsak promet, ki se vrši preko meje mestnega Območja v oddaljenosti nad 10 km. Tarifa je naslednja:
Tonaža vozila:	za 1 km lir:
1	40,—
1.5	45.—
2	50,—
2.5	62,—
3	75.—
4	100,—
5	125.—
6	150,—
Tonaža vozila
7
8 9
10
11
12
za 1 km lir: 175.—
200,—
225,—
250,—
275.—
300 —
Za vsako nadaljnjo tono nosilnosti se tarifa poveča za lir 25.—. Za prazen voz tja ali nazaj se zaračuna 50% gornje tarife.«
Ostali odstavki tega člena ostanejo še nadalje v veljavi.	I
4.	člen
Člen 9. (Lokalni promet) se ukinja v celoti in se nadomesti s sledečim besedilom oz. tarifo:
»Za lokalni promet se šteje vsak promet, ki gre do 10 km preko meje mestnega območja.
Tarifa za prevoz blaga je naslednja:
Tonaža
vozila :	za 1 uro lir
1	300,—
1.5	400.—
2	500,—
2.5	620.—
3	750,—
4	1000,—
5	1250 —
6	1500,—
7	1750,—
8	2000 —
Za vsako nadaljnjo tono nosilnosti se tarifa poveča za lir 250.—.
Vozarino postavke je računati za tono in 1 uro. Pri obračunavanju se započeti čas zaokroži na pol ure.
5.	člen
Člen 10. in 11. se v celoti ukinjata.
Ostali členi »Pravilnika in tarife« ostanejo še nadalje v veljavi.
6.	člen
Gornja odločba stopi takoj v veljavo.
Koper, 27. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc Načelnik gospodarskega oddelka: dr. Kovačič Stanko
75.
Na podlagi pridobitev, ki jih je ženska dosegla s svojo aktivno udeležbo v Narodno-osvobodilni borbi, z ozirom na njen veliki prispevek pri vspostavitvi Ljudske Oblasti — branilca njene emancipacije, na njem odlično vlogo, ki jo je razvila v 'borbi proti imperijalizmu za mir; v priznanje uspehov doseženih z njeno delavnostjo' izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
odredbo
o praznovanju 8. marca, mednarodnega dneva ženske,
1.	člen
Dan 8. marca, mednarodni dan ženske, se proglaša za praznik za vse ženske.
2.	člen
Za dan, naveden v čl. 1., veljajo za ženske, ki so' zaposlene v uradih ali v javnih in privatnih podjetjih, predpisi člena 2 odredbe o praznikih z dne 12. 11. 1947. (»Uradni list« 1/48—46.)
Koper, 27. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
76.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o ustanovitvi Komisije za polaganje šoferskih izpitov.
1.	člen
Za območje Istrskega okrožnega ljudskega odbora se osnuje Komisija za polaganje šoferskih izpitov s sedežem v Kopru.
2.	člen
Komisija sestoji iz treh članov in to iz strokovnjaka za motoristiko, strokovnjaka za vožnje z motornimi vozili ter predstavnika oddelka za notranje zadeve Istrskega okrožnega LO.
3.	člen
Komisijo imenuje 10 Istrskega okrožnega LO in je pod nadzorstvom oddelka za notranje zadeve tega LO.
4.	člen
Komisija vrši svoje posle po posebnem pravilniku in se sestaja po potrebi.
■ 5. člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 27. februarja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc Načelnik oddelka za notranje, zadeve: dr. Milič Danilo
77.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o ustanovitvi »Okrožna uprava vodovodov in melioracij«.
1.	člen
Odreja se tehnično in upravno združenje podjetij Okrajno podjetje vodovodov in melioracij v Bujah (Impresa distrettuale acquedotti e bonifiche di Buie) in Okrajnega vodovoda v Kopru (Acquedotto distrettuale di Capodistria) v enotno ustanovo »Okrožna uprava vodovodov in melioracij« s sedežem v Kopru.
2.	člen
V delokrog v čl. 1 navedene ustanove sipada tehnično in upravno vodstvo vseh vodovodov in melioracij, obstoječih v Istrskem okrožju.
3.	člen
Ustanova sklepa vse pravne posle in pogodbe, ki so v zvezi s predmetom njenega poslovanja, in je pod operativnim in upravnim vodstvom Istrskega okrožnega LO, oddelka za gospodarstvo.
4.	člen
Ustanovo vodi upravnik, ki ga imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO in ki je odgovoren za pravilno poslovanje ustanove v smislu dotičnih določb. Upravnik tudi namešča in odstavlja uslužbence.
5.	člen
Uslužbencem ustanove se uračuna v službeno' dobo ves čas, ki so ga prebili v službi pri podjetjih, navedenih v čl. 1 in ki prenehajo obstojati.
6.	člen
Vsa opravila za združitev zgoraj navedenih podjetij v novo ustanovo se bodo morala izvršiti do 31. marca 1948. S tem dnem preidejo vse pravice in obveznosti prestatili podjetij na novo ustanovo.
7.	člen
Podrobne določbe in potrebne .pravilnike za ureditev poslovanja ustanove bo sestavil upravnik in jih predložil v odobritev izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO do 31. maja 1948.
8.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 18( marca 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio Predsednik: Kralj Franc
78.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o poročilu vsakodnevnih stroškov, ki nastanejo zaradi potovanja v službo in stroškov, ki nastanejo v zvezi z delovanjem na službenem potovanju.
1.	člen
Uslužbencem, ki potujejo vsak dan iz kraja svojega bivališča v kraj službe, pripada povračilo potnine. To povračilo se prizna na podlagi uradne ugotovitve dejanskih potnih stroškov in izjave oblasti, da ne morejo dobiti stanovanja v kraju dela.
2.	člen
Uslužbencem, ki se pošljejo z določeno nalogo na začasno delo izven kraja stalne službe, pripada dodatek potnine kot povračilo stroškov, ki so v zvezi s takim delom.
3.	člen
Dodatek potnine za prve 4 dni začasnega dela glasom čl. 2. se določi z zneskom, predvidenim v odredbi o spre-
membi odredbe o povračilu potnih in premestitvenih stroškov št. 48 z dne 12. nov. 1947. (Ur. 1. št. 1/48).
Za ostalo dobo pripada profesionistom (inženirjem, tehnikom, agronomom, zdravnikom in podobno) ter vodilnemu strokovnemu osebju znesek 300.— lir dnevno.
Usposobljenim delavcem ter pomožnemu in upravnemu osebju pripada znesek od 200.— do 250.— lir dnevno.
4.	člen
Nameščencem in delavcem, ki se po takem dnevnem delu vsak dan vračajo ^ kraj službe in delajo1 do 12 ur, pripada poleg povračila potnih stroškov 30% dodatka potnine, kadar pa delajo nad 12 ur, jim gre 50% istega dodatka.
5.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 19. aprila 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik finančnega oddelka: Danilo Herkov
79.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o uvedbi delavskih knjižic.
1.	člen
Na področju Istrskega okrožnega LO se uvedejo nove delovne knjižice, ki se izdajajo v smislu predmetne odredbe.
2.	člen
Vsi delavci, ki so plačani, zaposleni in slučajno nezaposleni, si morajo oskrbeti do 1. julija 1948 novo delavsko knjižico.
3.	člen
Nove delavske knjižice izdaja oddelek za delo Istrskega okrožnega LO in preko svojih pooblaščencev v Izoli, Piranu in Bujah.
Oddelek za delo bo sam izdal navodila o postopku za izstavitev novih delavskih knjižic.
4.	člen
Če delodajalci, od dneva, ki je omenjen v drugem členu, sprejmejo v delo ali zaposlujejo osebe, ki nimajo redne delavske knjižice, ali če ne iizroče delavcem ali, če izroče šele z zamudo njihovo delavsko knjižico, se jih kaznuje z denarno globo od 2000 do 5000 lir za vsakega delavca, vendar skupno na največ 50.000.— lir, vse to brez prej udica za druge odgovornosti.
Enaka kazen ¡jte določena za primere, če bi bili vpisi netočni ali nepopolni ter se kaznujejo' z globo od 10 do
30.000	lir za vsakega delavca, glede katerega je bil napravljen prekršek.
Tistega, ki izstavlja knjižico ali ki uporablja tako knjižico ali druge enakovredne listine, ki niso odobrene
v smislu predmetne odredbe, se kaznuje z denarno globo od 5000 do 20.000 lir.
5.	člen
Tistega, ki ne izpolnjuje navodil predmetne odredbe, se kaznuje razen v primerih omenjenih v (predhodnem členu, z denarno globo največ do 10.000 lir.
6.	člen
Kazni, ki jih določa predmetna odredba, izreka oddelek za delo (pri Istrskem okrožnem LO.
7.	člen
Vsi spisi, ki so v zvezi z izdajanjem delavske knjižice v smislu predmetne odredbe, so prosti taks.
8.	člen
Predmetna odredba stopi takoj v veljavo ter se razveljavijo vse odredbe, ki so veljale do sedaj in se ne strinjajo s predmetno.
Koper, 29. aprila 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik oddelka za delo: Juraga Anton
80.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO	,
odredbo
o spremembi in dodatku k odredbi z dne
31.	januarja 1948 o dajatvah iz zavarovalnih poslov.
1.	člen
2.	člen uredbe o dajatvah iz zavarovalnih poslov se menjia in se glasi:
Takse od premij znašajo:
1.	Za! pomorska in zrakoplovna transportna zavarovanja ................................2%
2.	Za ostala transportna zavarovanja .... 20%
3.	Za zavarovanja zoper nezgode in življenjska
zavarovanja .  .........................2%
4.	Za zavarovanja za škodo iz jamstvene odgo-
govomosti naproti tretjim osebam ....	9%
5.	Za zavarovanje živine	in proti toči	.	.	.	2%
6.	Za zavarovanje stekla..................9%
7.	Za zavarovanje zoper požarno škodo in škodo,
ki je v smislu zavarovalnih pogojev izenačena s požarno škodo......................18%
8.	Za splošno zavarovanje zoper škodo iz odgovornosti, ki jo povzroča stavbena posest 15%
9.	Za splošno zavarovanje zoper škode iz od-
govornosti, ki izvirajo iz posesti motornih vozil ali iz njihovega	kretanja	. .	.	.	.	10%
10.	Za vsa ostala zavarovanja..............18%
2.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 18. maja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik oddelka za finance: Danilo Herkov
81.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega ofcrož-nejpi LO
odredbo
o prepovedi klanja telic.
1.	člen
Do nadaljnjega se prepove klanje telic.
2.	člen
V slučajih zasilnih zakolov ali za pleme nesposobnih eksemplarov mora imeti lastnik potrdilo živinozdrav-nika, da sme telico zaklati.	j
3.	člen
Kršitelji te odredbe se kaznujejo z globo od 10.000 do 20.000 lir.	^
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 18. maja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka: dr. Kovačič Stanko
82.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o osnovanju Upravnega sveta bolnišnic Istrskega okrožnega LO.
1.	člen
Osnuje se Upravni svet bolnišnic v Istrskem okrožju, ki je pristojen za vse bolnišnice, ki so v Istrskem okrožju. Svet je pravna oseba in bo posloval na podlagi navodil, ki mu jih da oddelek za socialno skrbstvo in zdravstvo Istrskega Okrožnega LO.
2.	člen
Svet sestoja iz teh-le članov:
1.	upravitelj;
2.	doktor medicine;
3.	član, ki ga predlagajo Enotni sindikati.
Vse te imenuje IO Istrskega okrožnega LO.
3.	člen
Upravni svet ima nalogo, da posluje na upravnem in zdravstvenot-tehniičnem polju bolnišnic, ki so v Istrskem okrožju.
4.	člen
Upravni svet vodi predsednik in če je ta odsoten, njegov namestnik. Svet je odgovoren, da zavodi redno poslujejo v smislu predpisov. Svet predlaga imenovanja in odpustitve nameščencev Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO.
5.	člen
Podrobna navodila in potreben pravilnik za redno poslovanje sveta izda IO Istrskega okrožnega LO.
6.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo1.
Koper, 18. maja 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik oddelka: dr. Hlavaty Robert
83.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o prometu ter obvezni oddaji žita in koruze letnika 1948.
1.	člen
Da^se zagotovi preskrba delovnega prebivalstva s kruh6«l in pravilni promet z žitom v gospodarskem letu 1948/49, se uvede obvezni odkup žita.
Pod obveznim odkupom je razumeti dolžnost kmetov-pridelovalcev in kmetijskih delovnih zadrug, da na podlagi .predpisov te uredbe prodajo pooblaščenemu odkupnemu podjetju (ali zadrugam) določene količine žita po cenah, ki jih predpisuje ta uredba.
2.	člen
Pooblaščenemu odkupnemu podjetju je treba obvezno prodati tudi vse žito oz. mlevsfce izdelke, s katerimi se eventuelno plačujejo pristojbine za mlatilnice, mlinske pristojbine in manipulativne presežke mlinov.
3.	člen
Kmetje in kmetijske delovne zadruge lahko razen količin žita, ki so ga dolžni obvezno prodati na podlagi predpisov te odredbe, prodajo tudi ostale količine žita (proste presežke) po vezanih cenah.
4.	člen
Kmečka gospodarstva lahko sklepajo v naprej — pred žetvijo ali trganjem koruze — pogodbe o prodaji svojega žita (kontrahirajo), tako za količine, ki so jih dolžni obvezno prodati po predpisih te uredbe, kakor tudi za svoje proste presežke.
Kontrahiranje se vrši po »navodilih št. V« za sklepanje pogodb o odkupu kmečkih pridelkov po vezanih cenah, izdanih od Oddelka za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem LO z dne 23. maja 1948.
5.	člen
Za vse količine žita, ki jih kmetje prodajo po predpisih te uredbe, bodisi obvezno prodajo, ali da prodajo proste presežke kot tudi za kontrahirane količine, prejmejo poleg izkupička v gotovini še bone za nakup industrijskega blaga v istem znesku.
6.	člen
Za odkup žitaric v smislu te odredbe se pooblašča podjetje »ISTRA-PRERAD«, katero1 se za to delo poslužuje kmeako-nabavno-prodajnih zadrug.
7.	člen	i
Za prehrano gospodinjstva, semenske potrebe odnosno živinsko krmo se kmečkemu gospodarstvu pustijo sledeče količine žita odnosno koruze:
a)	za vsakega člana gospodinjstva po 300 kg pšenice, rži ali ječmena ali 350 kg koruze, odnosno ustrezajoče
količine žita in koruze. Kot člani gospodinjstva se štejejo vse osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, bodisi da so družinski člani ali da so stalno zaposleni v kmečkem gospodarstvu;
b)	za seme se pusti do 200 kg žita odnosno do 40 kg koruze za vsak hektar površine, ki jo kmetje nameravajo posejati za leto 1949;
c)	za živinsko krmo se pusti:
aa) do 500 kg koruze ali ovsa za vprežnega konja;
bb) do 300 kg koruze za vprežno govedo ali kravo molznico;
cc) do 300 kg koruze za vsakega prašiča.
8.	člen
V svrho pravilnega predpisa obvezne oddaje žita ali koruze na podlagi predpisov te odredbe, morajo Okrajni LO odnosno KLO voditi točno evidenco pridelanega žita in to pri mlatilnih strojih, za koruzo pa na podlagi posejane površine in ugotovljenega povprečnega donosa na ha.
Ugotovljeni odstotek smetljivosti se ugotovi pri mlatvi ter se to odšteje od pridelka in zabeleži na mlatil-nem listu.
KLO izdajo kmetovalcem pismeno odločbo o količinah in vrsti žita, ki jo morajo obvezno prodati v smislu predpisa te uredbe.
Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe pri pristojnem okrajnem LO v roku treh dni. Pritožbe so
koleka proste.
9.	člen
Z viški žita in koruze, t. j. z onimi1 količin ami, ki ostanejo kmetu potem, ko je zadostil obvezni oddaji, razpolaga kmetovalec prosto.
10.	člen
Okrajni LO so dolžni, da v sporazumu s KLO organizirajo čim uspešnejšo in hitro izvršitev mlatve žita.
11.	člen
Okrajni LO so dolžni, da s pomočjo kmetijskih strokovnjakov izločijo oz. odkupijo vse one količine žita, katere smatrajo, da so najbolj primerne za seme. Kmetovalcu se za odkupljeno semensko žito pusti oz. da količina žita, do meje, ki pripada njegovemu kmečkemu gospodarstvu na podlagi predpisov te odredbe.
12.	člen
Odkupne cene za žito, semensko in ostalo, ki se odkupuje na podlagi predpisov te odredbe so one, ki so določene za odkup po vezanih cenah.
Cene za mlatev žita predpiše urad za cene pri Istrskem okrožnem LO.
13.	člen
Kazenske določbe.
V kolikor prestopki zoper predpise te odredbe ne vsebujejo dejanj kazenskega značaja, se storilec kaznuje z denarno globo do 50.000 lir ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 5 mesecev.
Kot prestopek zoper to odredbo se smatra:
a)	če se brez razloga in namenoma ne izpolnijo obveznosti v določenem roku;
b)	če imajo možnosti, a ne izpolnijo obvezno oddajo v določeni količini;
c)	če prikrivajo žito;
d)	če dajejo netočne podatke;
e)	če po lastni krivdi ne izpolnijo pogodbe o prodaji žita.
Kazni zapadejo vse tiste osebe, ki so soudeležene prestopka, bodisi da je kmetovalec, ¡ki je zavezan obvezni oddaji, mlatilničar ali katerikoli tretja oseba.
Za vodenje postopka in izrekanje kazni so pristojni okrajni LO.
14.	člen
Poverjeništvo za gospodarstvo pri Istrskem Okrožnem LO se pooblašča, da izda natančnejša navodila za izvajanje je odredbe.
15.	člen
Z uveljavljanjem te odredbe se razveljavljajo vsi dosedanji tozadevni predpisi.
16.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 8. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Načelnik gospodarskega oddelka: Dr. Kovačič Stanko
84.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne
3.	arvgusta 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO
odredbo
o organizaciji uprave in vzgoje v otroških in deških zavodih v Istrskem okrožju.
1.	člen
Ker so otroški in deški zavodi v Istrskem okrožju
Poslovnik in sklep Istrskega
85.
Na ¡podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega LO za Istro z ‘dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
poslovnik
Istrskega okrožnega LO in njegovega Izvršilnega odbora.
Prvo zasedanje
1.	člen
I.	zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora (IOLO) po izvedenih volitvah otvori in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva po letih najstarejši navzoči odbornik.
Zapisnik vodi do izvolitve delovnega predsedstva odbornik, ki ga izbere IOLO iz svoje srede na predlog predsedujočega.
2.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da je prisotnih nad polovico ¡izvoljenih odbornikov, jih pozove, naj iz svoje srede izvolijo verifikacijsko komisijo, ki mora pregledati potrdila odbornikov o njihovi izvolitvi.
Verifikacijsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
različno sestavljeni in urejeni ter da se njihovo delovanje vzporedi in stalno izboljšuje, se ustanovi Komisija za otroške in deške zavode za Istrsko okrožje, ki je pravna oseba ter se mora ravnati po navodilih Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora, prosvetni oddelek.
2; clçn
Komisija sestoji iz teh-le članov:
enega učitelja,
dveh članov, ki jih predlaga ASIŽZ,
dveh članov, ki jih predlaga ZAM.
Vse te člane imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
3.	člen
Naloga Komisije za otroške in deške zavode je, da vodi zavode v upravnem kakor v zdravstvenem, vzgojnem in moralnem oziru.
4.	člen
Komisijo vodi predsednik im če jfe om odsoten, njegov namestnik. Ti so odgovorni za redno delovanje v smislu odredbe. Predsednik predlaga imenovanje in odpuste uslužbencev Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
5.	člen
Podrobna navodila in pravilnik, ki bosta uredila delovanje Komisije, izda Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 26. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
okrožnega ljudskega odbora
Kandidatno listo za izvolitev verifikacijske komisije lahko predloži vsak odbornik. Če je predloženih več list, se voli tajno in po načelu sorazmernega predstavništva.
Izvoljeni verifikacijski komisiji izroče odborniki potrdila o njihovi izvolitvi.
3.	člen
Predsednik verifikacijske komisije poda po opravljenem delu komisije poročilo. Na osnovi tega poročila ljudski odbor izvolitev posameznih odbornikov potrdi, ali razveljavi ali pa sklepanje o potrditvi odloži in odredi, da se pribavijo potrebni podatki in ugotovijo činjenice, ki so pomembne za veljavnost volitev. Poizvedbe mora opraviti verifikacijska komisija najpozneje v treh dneh. O takih mandatih sklepa IOLO na istem ali na prihodnjem zasedanju.
4.	člen
Če se razveljavi mandat kakšnega odbornika zaradi tega, ker nima pogojev za izvolitev, se pokliče za odbornika njegov namestnik. Ako tudi ta nima pogojev za potrditev mandata, odredi IOLO v oni volivni enoti nove volitve.
Določbe gornjega odstavka veljajo tudi, če odbornik umre ali če mu sicer preneha mandat.
5.	člen
Po končani razpravi o poročilu verifikacijske komisije opravijo odborniki, katerih izvolitev je potrjena, tole prisego:
»Prisežem pri časti svojega ljudstva in pri svoji časti, da bom kot odbornik IOLO-a vedno zvesto zastopal in branil demokratične pravice. ter svobodo, bratstvo in enotnost treh narodnosti na ozemlju Istrskega okrožja, da bom vedno branil in krepil pridobitve osvobodilne borbe, da bom posvetil vse svoje sile in vse svoje znanje napredku, blaginji in sreči delovnega ljudstva in da bom svojo dolžnost kot odbornik IOLO-a izpolnjeval' neumorno in zvesto.«
Delovno predsedstvo
6.	člen
Po opravljeni prisegi odbornikov, kakor tudi ob pričetku vsakega novega zasedanja, izvoli IOLO delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana.
7.	člen
Predsednik vodi zasedanje IOLO-a, skrbi za red ter izvajanje odredb tega poslovnika, kakor tudi za delo komisij med zasedanji. Njegova funkcija, kakor funkcija vsega delovnega predsedstva preneha šele na naslednjem zasedanju z izvolitvijo novega delovnega predsedstva.
8.	člen
Delovno predsedstvo določi enega izmed svojih članov za tajnika. Njegova naloga je, da na zasedanju čita predloge Izvršilnega odbora ter druge akte, da v slučaju poimenskega glasovanja kliče odbornike, da pomaga predsedniku ter skrbi, da se pravilno piše zapisnik.
Izvolitev izvršilnega odbora
9.	člen
Po izvolitvi delovnega predsedstva izvoli IOLO svoj Izvršilni odbor, in sicer predsednika, dva podpredsednika, tajnika in šestnajst odbornikov.
Če se odborniki ne sporazumejo za eno samo listo, se voli Izvršilni odbor po sistemu kandidatnih list in po načelu sorazmernega predstavništva.
Glasuje se poimensko in javno, razen če IOLO sklene, da se glasuje tajno. V tem primeru se glasuje z listki.
Če dobita obe ali več list enako število glasov, se glasovanje ponovi.
10.	člen
IOLO lahko ob vsakem času razreši Izvršilni odbor v celoti ali njegove posamezne člane. Na mesto razrešenih članov mora IOLO na istem zasedanju izvoliti nov Izvršilni odbor oz. posamezne člane Izvršilnega odbora.
Predlog za razrešitev celotnega Izvršilnega odbora ali posameznih članov mora podati najmanj tretjina navzočih odbornikov. Predlog mora biti obrazložen.
Delo IOLO-a na zasedanju
11.	člen
IOLO kot najvišji organ ljudske oblasti v Istrskem okrožju izvaja oblast na zasedanjih ter po svojih organih, pri čemer se mora opirati na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic.
12.	člen
Zasedanje IOLO-a so javna. Morejo p,a se proglasiti tudi za tajna, če IOLO to iz upravičenih razlogov odloči.
13.	člen
Dnevni red zasedanja predlaga Izvršilni odbor, lahko pa predlaga dnevni red ali spremembo dnevnega reda tudi vsak odbornik.
Že sprejeti dnevni red je mogoče menjat! samo z novim sklepom IOLO.
Kadar Izvršilni odbor na zasedanju poroča o svojem delu, je to poročilo prva točka dnevnega reda.
Če se dnevni red zasedanja ne izčrpa, se razpravlja o neizčrpanem delu dnevnega reda na prihodnjem zasedanju.
14.	člen
Zasedanja IOLO-a sklicuje Izvršilni odbor sporazumno z delovnim predsedstvom najmanj deset dni v naprej tako, da so pismena vabila odbornikom vročena najpozneje šest dni pred zasedanjem.
15.	člen
O vsakem zasedanju IOLO-a se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
a)	čas in kraj zasedanja;
b)	število navzočih odbornikov;
c)	imena navzočih članov Izvršilnega odbora;
č) predlagani in sprejeti dnevni red;
d)	ugotovitev o čitanju zapisnika prejšnjega zasedanja ozir. poročila verifikatorjev zapisnika ter eventuelne pripombe v zvezi s tem;
e)	kratko vsebino predmetov, o katerih se je razpravljalo ter zaključke o teh predmetih, to je odloke, sklepe, Obvezna tolmačenja, resolucije itd. z navedbo načina glasovanja ter z navedbo, koliko glasov je bilo »za« in koliko »proti«. Govori poročevalcev in odbornikov se ne beležijo v zapisnik, pač pa se vpišejo imena govornikov »za« in »proti« in njihovi predlogi ter važnejše izjave, kakor tudi izjave, za katere odborniki izrecno zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik.
Zapisnik zasedanja podpisujeta predsedujoči in tajnik.
Zapisnik se piše v vseh treh jezikih.
16.	člen
IOLO more izvoliti tri overovatelje zapisnika, katerih naloga je, ugotoviti, ali je zapisnik pravilno sestavljen in ali je vsebina v vseh treh jezikih skladna ter na naslednjem zasedanju podati o svojem delu poročilo. V tem primeru se čita zapisnik le na zahtevo večine navzočih odbornikov.
Overovatelji zapisnika zabeležijo'svoje ugotovitve na koncu zapisnika.
17.	člen
Pravico razpravljati in glasovati na zasedanju imajo samo odborniki.
Po potrebi pa lahko IOLO na predlog pristojnega poverjenika dovoli, da poda svoje strokovno mnenje glede konkretnega vprašanja tudi kak uslužbenec IOLO-a.
18.	člen
Vsak odbornik slovenske, italijanske ali hrvatske narodnosti sme govoriti v svojem jeziku ter zahtevati, da se ostali govori prevedejo na njegov jezik.
19.	člen
Nihče ne sme govoriti, preden ni predsedujočega prosil za besedo in jo dobil.
Odborniki, ki želijo govoriti o posameznih točkah dnevnega reda, se prijavijo k besedi, ko objavi predsedujoči, da se prične diskusija v tej točki.
IOLO lahko sklene, da imajo posamezni odborniki -—• razen poročevalca Izvršilnega odbora in predlagatelja — pravico govoriti v isti stvari samo enkrat.
20.	člen
Pred prehodom na dnevni red smejo odborniki postavljati predsedujočemu ter članom Izvršilnega odbora kratka vprašanja (interpelacije), na katera so ti dolžni odgovoriti takoj ustmeno, v kolikor pa to ni mogoče, pismeno, v roku, ki je potreben, da se lahko pribavi j o podatki.
21.	člen
Izvršilni odbor podaja najmanj vsakih šest mesecev IOLO-u podrobno poročilo o svojem delu. Poročilo podaja Izvršilni odbor kot celota. O poročilu Izvršilnega odbora otvori predsedujoči diskusijo in ko je ta izčrpana, da predsedujoči poročilo na glasovanje.
IOLO ali sprejme poročilo Izvršilnega odbora v celoti ali ga v celoti zavrne, ali pa zavrne le poročila posameznih članov Izvršilnega odbora.
22.	člen
Pravico predlagati odloke, sklepe in njihova obvezna tolmačenja ima Izvršilni odbor kakor tudi vsak odbornik.
Prav tako so upravičeni Izvršilni odbor in posamezni odborniki IOLO-u predlagati resolucije glede vprašanj političnega in splošnega značaja.
23.	člen
Predlogi odlokov kakor tudi predloga proračuna in gospodarskega načrta morajo biti sestavljeni pismeno in v obliki, v kateri se odloki izdajajo. Vročeni morajo biti delovnemu predsedstvu vsaj pet dni pred zasedanjem.
24.	člen
Odloke podpisujeta predsednik in tajnik delovnega predsedstva.
Odloki se objavljajo v Uradnem listu. Izvirniki odlokov se vlagajo v zbirko odlokov. IOLO lahko sklene, da velja odlok že od dneva objave v dnevnem časopisju.
25.	člen
Glasovanje je na zasedanju praviloma tajno. Tajno glasovanje se vrši z enakobarvnimi listki enake vrednosti, katere odborniki zganjene ali v enakih kuvertah spuščajo v posebne skrinjice. Glasove preštejeta dva odbornika, katera IOLO za to izbere, na kar se listki uničijo. IOLO pa lahko sklene, da se glasuje javno. Javno se glasuje z dvigom roke ali poimensko*.
Pravica glasovanja je neprenosljiva.
26.	člen
IOLO sklepa veljavno, če je navzoča večina vseh odbornikov. Predlog je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih odbornikov.
27.	člen
IOLO ne more prenesti na svoj Izvršilni odbor teh zadev, za katere je IOLO izključno pristojen: volitve in razrešitve sodnikov in sodnikov prisednikov okrožnega ter Višjega ljudskega sodišča in Višjega javnega tožilca ter njegovega namestnika, volitev in razrešitev Izvršil-
nega odbora ali njegovih posameznih članov, razpust okrajnih ljudskih odborov in razpust okrajnih izvršilnih odborov, razveljavljanje in odpravljanje odlokov okrajnih ljudskih odborov, odločanje o upravno-teritorijalnih izpremembah in določanje okrožnih davščin.
Komisije IOL O-a
28.	člen
Zaradi proučevanja in pripravljanja odlokov ter reševanja neodložljivih predlogov v času med dvema zaseda-njima, kakor tudi zaradi opravljanja posameznih važnih poslov, izvoli IOLO iz svoje srede komisije kot svoje organe, ki so v opravljanju svojih nalog dolžne delovati po smernicah IOLO-a.
Komisije so stalne ali posebne.
Stalne komisije so:
komisija za odloke;
komisija za gospodarski načrt in finance;
mandatna komisija;
komisija za zaščito zakonitosti.
Vsaka komisija si predpiše poslovnik.
Posebne komisije postavi IOLO po potrebi.
IOLO določi, koliko članov naj ima vsaka komisija.
29.	člen
Ko je predmet v komisiji zaključen, določi komisija poročevalca, ki na zasedanju poda poročilo in predlog komisije. V slučaju deljenega mnenja podate večina in manjšina v komisiji vsaka svoje mnenje.
Pravice in dolžnosti odbornikov
30.	člen
Za izjave in postopke pri izvrševanju svoje dolžnosti je odbornik odgovoren samo IOLO-u in volivni enoti, ki ga je izvolila.
Odborniku se ne sme odvzeti prostosti niti se ne sme zoper njega začeti kazenski postopek brez odobritve IOLO-a ali, ako ta ne zaseda, brez začasne odobritve mandatne komisije, razen, če se zaloti pri zločinu. Po poročilu mandatne komisije IOLO v stvari dokončno odloči.
31.	člen
Odborniki prejmejo posebne legitimacije, v katerih je navedeno, da uživajo imunitetno pravico v vsem območju IOLO-a.
32.	člen
Vsi odborniki so dolžni prisostvovati zasedanjem IOLO-a in opravljati svoje dolžnosti, dokler zasedanje traja, izven zasedanja pa, če jim poveri IOLO posebne naloge.
33.	člen
Odborniška služba je častna in praviloma ne plačana. S posebnim sklepom se določi, koliko odbornikov prejema stalno plačilo za svoje delo. Odborniki imajo za časa zasedanja IOLO-a ali posameznih komisij pravico na povračilo efektivnih stroškov.
34.	člen
Vzdrževanje reda
35.	člen
Proti odbornikom, ki rušijo red na zasedanju, se smejo izreči ti-le disciplinski ukrepi:
a)	opomin k redu;
b)	pismen opomin k redu;
c)	odvzem besede;
č) izključitev iz zasedanja oz. seje.
Disciplinske ukrepe od a) do c) izreka predsedujoči, onega pod č) pa IOLO.
Odbornik, za katerega je predlagana izključitev iz zasedanja, sme govoriti v svojo obrambo, toda najdalje 10 minut.
36.	člen
Odborniki odgovarjajo IOLO-u za te-le kršitve odbor-niških dolžnosti, storjene izven zasedanja:
a)	izdajanje uradne tajnosti;
b)	neizvrševanje ali malomarnost v opravljanju poverjenih nalog;
c)	nemoralno življenje in nedostojno ponašanje.
Člani Izvršilnega odbora poleg navedenega odgovarjajo še za:
1.	pristransko, brezvestno ali neredno vršenje dolžnosti;
2.	grobo ponašanje napram strankam in uslužbencem.
37.	člen
Za kršitve, navedene v prejšnjem členu, sme IOLO izreči te-le disciplinske ukrepe:
1.	pismeni opomin;
2.	pismeni ukor;
3.	javni ukor, ki se objavi v volivni enoti, v kateri je bil prizadeti odbornik izvoljen.
38.	člen
Arhiv IOLO-a čuva in upravlja tajnik Izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor
39.	člen
Izvršilni odbor IOLO-a je najvišji izvršilni in upravni organ v Istrskem okrožju ter opravlja svoje posle kot celota in kolektivno vodi vse panoge javne uprave, izdaja odredbo za uporabo odlokov IOLO-a ter odredbe po pooblastilu, kakor tudi navodila in odločbe, usmerja in spravlja v sklad delo svojih oddelkov in komisij ter sploh ukrepa vse potrebno zaradi izvajanja svojih nalog.
Izvršilni odbor odgovarja za svoje delo IOLO-u.
40.	člen
Odredbe, navodila in odločbe Izvršilnega odbora IOLO-a podpisujeta predsednik in tajnik.
41.	člen
Izvršilni odbor se na prvi seji konstituira in izbere poverjenike za poedine panoge javne uprave ter predsednika gospodarske komisije in kontrolne komisije.
42.	člen
Seje Izvršilnega odbora se vršijo po potrebi, toda najmanj dvakrat mesečno.
Seje sklicuje predsednik oz. v njegovi odsotnosti tajnik Izvršilnega odbora, ki morata pa najmanj en dan preje dostaviti članom pismena vabila.
Seje vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Če je tudi ta odsoten, pa tajnik Izvršilnega odbora.
43.	člen
Izvršilni odbor sklepa veljavno, če je navzoča večina njegovih članov. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov.
V	slučaju enakega števila glasov, odloča glas predsedujočega.
44.	člen
Izvršilni odbor je izključno pristojen in ne sme prenesti na svoje poverjenike teh-le zadev: izdajanje odredb, predlaganje okrožnega gospodarskega načrta in proračuna, odobravanje izrednih izdatkov v okviru proračuna, sklepanje pogodb in prevzemanje obvez, imenovanje vodij okrožnih podjetij in ustanov, imenovanje uslužben- _ cev IOLO-a, važnejše odločbe o uslužbenskih odnosih izuzemši pomožno osebje, zadržanje odlokov okrajnih ljudskih odborov in razveljavljenje, odprava ali sprememba odredb in odločb okrajnih izvršilnih odborov.
\
45.	člen
O delu seje Izvršilnega odbora se piše zapisnik, ki mora vsebovati ves potek seje kakor tudi zaključke.
Zapisnike podpisujeta predsedujoči in tajnik, ter se jih vlaga v zbirko zapisnikov.
Predsednik in tajnik
46.	člen
Predsednik in tajnik usmerjata delo Izvršilnega odbora, spravljata v sklad delo oddelkov in opravljata v imenu Izvršilnega odbora splošno nadzorstvo nad okrožnimi ustanovami in podjetij. Predsednik in tajnik Izvršilnega odbora predstavljata IOLO kot pravno osebo v civilnih odnosih ter podpisujeta odredbe, navodila in odločbe Izvršilnega odbora.
47.	člen
Predsednik vodi delo Izvršilnega odbora ter sklicuje in vodi njegove seje.
V	slučaju odsotnosti ga nadomešča podpredsednik, če je tudi ta odsoten, pa tajnik.
48.	člen
Tajnik Izvršilnega odbora pripravlja delo sej Izvršil-, nega odbora, vodi celokupno administracijo Izvršilnega odbora, nadzoruje poslovanje vseh oddelkov in komisij, skrbi, da se odredbe, navodila in odločbe Izvršilnega odbora pravočasno izdelajo ter dostavijo na pristojna mesta zaradi izvršitve, vodi evidenco o njihovi pravilni uporabi in izvrševanju, vodi zaupni delovodnik, vodi delo personalnega odseka, pripravlja in izdeluje poročilo o delu Izvršilnega odbora za zasedanja IOLO-a ter sopod-pisuje plačilne naloge po proračunu.
Poverjeniki
49.	člen
Poverjeniki neposredno vodijo po smernicah in navodilih IOLO-a ter njegovega Izvršilnega odbora posamezne panoge javne uprave in načeljujejo oddelkom.
V	kolikor ni s posebnimi predpisi drugače urejeno, izdajajo navodila in odločbe iz svojega delokroga ter podpisujejo plačilne naloge po proročunu svojega oddelka.
50.	člen
Poverjenik vodi svoj oddelek, koordinira in spravlja v sklad delo odsekov, razporeja posle oddelka po posameznih odsekih in skrbi za to, da teče delo čim hitreje, uspešneje in ceneje. Dolžan je pravilno uporabljati strokovno znanje in sposobnost uslužbencev ter skrbeti, da se stopnja iste neprestano izpopolnjuje in dviga. Poverjenik pregleda vso pošto, ki pride na oddelek, o važnejših predmetih pa obvešča tajnika.
51.	člen
Poverjenik podpisuje vse akte iz delokroga svojega oddelka. Upravičen pa je, da pooblasti svojega pomočnika ali kakšnega izmed uslužbencev oddelka, da podpisuje akte v naslednjih primerih:
1.	Vse akte, katere oddelek pošilja drugim organom javne uprave zaradi dopolnitve predmeta, če ti akti nimajo pomena odločbe. Izvzeto je dajanje mnenj, katera more v imenu oddelka podpisovati le poverjenik;
2.	akte, s katerimi se podrobno izvajajo sklepi IOLO-a ter odločbe Izvršilnega odbora;
3.	potrdila, katera izdaja oddelek v okviru svoje pristojnosti, razen onih, katera si poverjenik izrecno pridrži;
4.	izdajanje nalogov za tiskanje obrazcev, formularjev, knjig itd.;
5.	naročilnice pisarniškega materiala, materiala za vzdrževanje snage in manjšega inventarja;
6.	akte, ki se pošiljajo iz odseka v odsek znotraj oddelka.
52.	člen
Poverjenik vodi v imenu Izvršilnega odbora upravni postopek v stvareh svoje pristojnosti, razen v kolikor je to pridržano Izvršilnemu odboru.
Poverjenik izvršuje v svoji pristojnosti tudi odločbe, ki jih je izdal Izvršilni odbor.
Poverjenik sme vsak predmet iz svoje pristojnosti predložiti v odločitev Izvršilnemu odboru, ta pa sme zahtevati od vsakega poverjenika, da mu predloži v odločitev posamezne predmete iz svoje pristojnosti.
53.	člen
Poverjenik nadzoruje uslužbence svojega oddelka, ocenjuje njihovo delo, jih predlaga za nagraditev, pohvalo, upokojitev, odpust in kazen, v smislu odredbe o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev pa izreka tudi kazni za disciplinske nerednosti.
Poverjenik nadzoruje poslovanje ustreznih odsekov in referatov pri okrajnih ljudskih odborih ter mestnih in krajevnih ljudskih odborih, kakor tudi poslovanje v njegov delokrog spadajočih ustanov in podjetij.
Enkrat mesečno podaja poverjenik Izvršilnemu odboru pismeno poročilo o svojem delu ter o delu oddelka. Na zahtevo predsednika ali tajnika pa morejo podajati poverjeniki poročila glede važnejših problemov tudi v krajših rokih.
Notranja organizacija Izvršilnega
odbora
54.	člen
Za neposredno vodstvo posameznih panog javne uprave ima Izvršilni odbor te-le oddelke in komisije:
1.	tajništvo,
2.	oddelek za notranjo upravo,
3.	oddelek za finance,
4.	oddelek za prosveto,
5.	oddelek za soc. skrbstvo in zdravstvo,
6.	oddelek za sodstvo,
7.	oddelek za delo,
8.	oddelek za trgovino in preskrbo,
9.	oddelek za industrijo,
10.	oddelek za gradnje,
11.	oddelek za komunalne zadeve,
12.	oddelek za kmetijstvo,
13.	oddelek za promet,
14.	oddelek za zadružništvo,
• 15. gospodarsko komisijo,
16. kontrolno komisijo.
Izvršilni odbor izda poslovnik za poslovanje oddelkov in komisij.
Administracij a
55.	člen
Administracija mora biti učinkovita, hitra, cenena ter izvedena s čim manjšo izgubo delovne sile in časa.
Splošne posle administracije vodi tajnik.
Načelno obstoja za vse oddélke Izvršilnega odbora en delovodni protokol in en arhiv. Izvršilni odbor pa sme dovoliti posameznim oddelkom, da vodijo svoj delovodni protokol in da imajo — svoj arhiv.
Personalni odsek ima vedno svoj delovodnik in svoj arhiv.
56.	člen
V	oddelkih, odsekih in komisijah Izvršilnega odbora se od časa do časa organizirajo delovne konference, katere vodijo poverjeniki in katerih se udeležijo vsi uslužbenci, ki so k tem konferencam pozvani, po potrebi pa tudi strokovnjaki izven oddelka.
Delovne konference morajo sporočiti Izvršilnemu odboru svoje mnenje, če se ne strinjajo s poverjenikovo odločbo.
57.	člen
V	upravnem postopku morajo biit stranke zaslišane,
njihove izjave in zahteve pa je treba na kratko vpisati v zapisnik, v kolikor za posebne primere ni določeno drugače. Samo, kadar se pravilno poklicane stranke ne odzovejo vabilu, se sme postopek izvesti v njihovi odsotnosti.	;
O vsaki zahtevi stranke se mora izdati odločba. V odločbi je treba navesti predpise, na podlagi katerih je izdana. Če se stranki z odločbo ne ugodi ali če se rešujejo nasprotujoče si zahteve strank, je treba odločbo obrazložiti.
Odločba mora vsebovati tudi poduk o pravici pritožbe oz. ugovora.
Pritožbe oz. ugotovitve se morajo vložiti, v kolikor to ni drugače določeno, v osmih dneh po prejemu odločbe.
Odločba o pritožbi oz. ugovoru mora biti izdana, v kolikor ni drugače določeno, najpozneje v tridesetih dneh.
58.	člen
Izvršilne upravne akte izvršuje po pravilu tisti organ, ki je izdal odločbo v prvi Stopnji.
59.	člen
Desko z grbom in trojezičnim napisom morajo imeti tudi oddelki oz. komisije, ki imajo svoje urade izven glavnega poslopja.
IOLO ima svoj pečat, ki ima napis »Istrski okrožni ljudski odbor« v vseh treh uradnih jezikih ter grb. Pečat ima tudi vsak oddelek in komisija.-Ti pečati vsebujejo poleg grba in naziva »Istrski okrožni ljudski odbor« še naziv oddelka oz. komisije v vseh treh uradnih jezikih.
60.	člen
Poslovnik velja z dnem objave v »Uradnem listu«. Pimn, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Sklep
Istrskega okrožnega LO o potrditvi odredb, ki jih je izdal njegov Izvršilni odbor
Na osnovi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3. avgusta 1947. iizdaja Istarski okrožni LO tale siki ep:
Potrdijo se tele odredbe, ki jih je izdal Izvršni odbor Istrskega okrožnega odbora LO na osnovi pooblastila z dne 3. avgusta 1947.
1.	Odredba o upravi imovine odsotnih oseb z dne 26. avgusta 1947.
2.	Odredba o obveznem odkupu klavne živine z dne
26.	avgusta 1947.
3.	Odredba o zakolu prašičev in odvzemu odrezkov za maščobo na področju Istrskega okrožnega ljudskega odbora za gospodarsko leto 1947-1948 z dne 12. novembra 1947.
4.	Odredba o ustanovitvi okrožnega urada »Avtotrans-port«, posredovalnica za tovorne avtoprevoze z dne
5.	decembra 1947.
5.	Odredba o produkciji olja na območju Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1947-48. z dne 5. decembra 1947.
6.	Odredba o dopolnitvi odredbe o produkciji olja od
10.	XII. 1947 z dne 31. januarja 1948.
7.	Odredba o pravici delavcev, nameščencev in učencev v gospodarstvu do plače v primeru bolezni in nezgode ter o dopustu žen pred porodom in po porodu z dne 8. januarja 1948.
8.	Odredba o spremembi in dodatku k odredbi o prometu z žitaricami z dne 31. januarja 1948.
9.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe od 5. decembra 1948 o zakolu prašičev in odvzemu odrezkov za maščobo na področju Istrskega okrožnega LO za gospodarsko leto 1947/1948 z dne 31. januarja 1948.
10.	Odredba o prometu in zakolu klavne živine ter o prometu s kožami z dne 31. januarja 1948.
11.	Odredba o dajatvah iz zavarovalnih poslov z dne 31. januarja 1948.
12.	Odredba o spremembi trošarinske tarife z dne 31. januarja 1948.
13.	Odredba o izpremembi tarife za transport potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 27. februarja 1948.
14.	Odredba o ustanovitvi komisije za polaganje šoferskih izpitov z dne 27. februarja 1948.
15.	Odredba o melioracijah in vodovodih z dne 18. marca 1948.
16.	Odredba o uvedbi novih delavskih knjižic z dne 29. aprila 1948.
17.	Odredba o povračilu stroškov vsakodnevnega potovanja v kraj službovanja in stroškov za terensko delo z dne 29. aprila 1948.
18.	Odredba o ustanovitvi upravnega sveta bolnišnic z dne 18. maja 1948.
19. Odredba o spremembi in dodatku k odredbi z dne 31. I. 1948 o dajatvah iz zavarovalnih poslov z dne
18.	maia 1948.
20.	Odredba o prometu ter obvezni oddaji žita in koruze letnika 1948 z dne 8. junija 1948.
21.	Odredba o zakolu telet z dne 18. maja 1948.
Piran, 29. junija 1948.
Tajnik: Laurenti Eugenio	Predsednik: Kralj Franc
Zapisniki zasedanj Istrskega okrožnega LO
Zapisnik
prvega zasedanja z dne 3. avgusta 1947 v Piranu.
Predsednik Bonetti Romano, ki je bil obenem z Me-dizo Erminijem in Vatovcem Ernestom, kot članom, izvoljen v delovno predsedstvo na skupnem zasedanju okrajnih ljudskih odborov Koper in Buje, ki se je vršilo istega dne, otvori ob 10.30 uri zasedanje in predlaga, da se izvoli v verifikacijsko komisijo Garževiča Viktorja, Fondo Petra in Ulčnika Stanka, kot overovatelje zapisnika pa Turka Viljema, Lovrečiča Mirka in Fondo Petra. Oba predloga sta soglasno sprejeta.
Pred prehodom na dnevni red poda poročilo verifikacijske komisije Fonda Pietro: od 60 izvoljenih članov je navzočih 47, nakar predsednik ugotovi sklepčnost za-
sedanja in predlaga sledeči dnevni red, ki je soglasno sprejet:
1.	naloge Istrskega okrožnega ljudskega odbora,
2.	izvolitev izvršilnega odbora,
3.	poročilo o nalogah ljudskih sodišč,
" 4. poročilo o nalogah javnega tožilstva,
5.	predlogi in sklepi,
6.	sklicanje prve seje izvršilnega odbora,
7.	slučajnosti.
K t. 1. Kralj Franc poda svoje poročilo, pred tem pa še predlaga kooptiranje Petronia Bartolomea v Okrožni ljudski odbor. Predlog je soglasno sprejet.
Nato se vrši razpravljanje o poročilu Kralja Franca; govorijo kot gost dr. Cerkvenič Ivan ter Fusilli Ivonne, Beltram Julij in Sestan. Nato se preide
k t. 2., pri kateri predlaga Mediza Erminio sledeče kandidate za Okrožni Izvršilni odbor:
1.	Kralj Franc — predsednik,
2.	D’Este Bruno — podpredsednik,
3.	Beltram Julij — podpredsednik,
4.	Buie Ivan — podpredsednik,
5.	Laurenti Eugenio —- tajnik,
6.	Grbac Ema — članica,
7.	Petronio Bartolomeo — član,
8.	Marzari Ottavia — članica,
9.	Favento Remigio — član,
10.	Pustetta Eugenia — članica,
11.	Perič Petar — član,
12. Felluga Emilio — član,
13. Vatovec Ernest — član.
Predlog je soglasno sprejet.
V t. 3. govori kot gost Venturini France o nalogah ljudskih sodišč, nakar se preide na volitev sodnikov.
Za predsednika Višjega ljudskega sodišča v Kopru je predlagan dr. Orel Vladimir, za sodnike tega sodišča pa dr. Pacovich Emanuel in dr. Vovk Viktor.
Istočasno se predlaga, da se rezervira eno mesto na Višjem sodišču za sodnika italijanske narodnosti, eno mesto za sodnika hrvatske narodnosti, enako tudi pri Okrožnem sodišču.
Stavljen je predlog, da se izvoli za predsednika Okrožnega ljudskega sodišča v Kopru Kermavner Boris, za sodnike pa dr. Jarc Franc in Strah Stane.
Vsi ti predlogi so soglasno sprejeti, kakor tudi naslednji predlog o izvolitvi sodnikov prisednikov pri Višjem ljudskem sodišču, ki so:
1.	Crollini Dante,	3. Božič Ivan,
2.	Bonetti Romano,	4. Bordon Nazarij.
Za sodnike prisednike pri Okrožnem ljudskem sodišču v Kopru so predlagani in soglasno izvoljeni sledeči:
1.	Pečarič Gracjela,
2.	Furlanič Marjan,
3.	Vatovec Vidal,
4.	Babič Viljem,
5.	Ber Žan Viktor,
6.	Brajnik Cesare,
7.	Peroša Franc,
8.	Ulčnik Stanko,
9.	Knez Alojz,
10.	Dobrinja Ivan,
11.	Degrassi Guerrino,
12.	Mazarol Mario,
13.	Degrassi Nadia,
14.	Cimador Valentino,
15.	Valenta Giovanni,
16.	Jugovaz Giovanni,
17.	Vascotto Giovanni,
18.	Doris Giovanni,
19.	Grassi Mariano,
20.	Manin Armando,
21.	Sincovich Pietro,
22.	Perossa Giovanni,
23.	Paje Jože,
24.	Sincovich Guerrino,
25.	Visintin Pavel,
26.	Godilla Oliver,
27.	Martinčič Mihael,
28.	Perič Guerrino,
29.	Kuskje Egidij,
30.	Božič Giovanni.
Nato prečita Venturini predlog odloka o ljudskih sodiščih v vseh treh jezikih. Vsi členi zaporedoma so soglasno potrjeni. Na predlog Laurenti Eugenia se izraz »narodna osvoboditev« spremeni v »ljudska osvoboditev«. Na predlog Beltrama se dokončno formuliranje tega odloka prepusti Okrožnemu izvršilnemu odboru.
K t. 4. poroča kot gost dr. Cerkvenič Ivan in nato obravnava odlok o ustanovitvi in pristojnosti javnega tožilstva za Istrsko okrožje, kateri se soglasno sprejme.
in se sklene, da ostane mesto za italijanskega Javnega tožilca začasno prosto in da naj o tem odloča Izvršilni odbor proti naknadni odobritvi odbora.
K t. 5.: prečitajo se predlogi sledečih odlokov:
1.	odlok o preimenovanju narodno-osvobodilnih odborov v ljudske odbore.
2.	odlok o ustanovitvi »Uradnega lista« Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
3.	odlok o pooblastilu Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva.
Vsi odloki so soglasno sprejeti.
Tov. Herkov Danilo kot gost poroča o upotrebi davčne reforme po progresivnem sistemu ter demokratičnem načinu obdavčenja. Predlaga, naj se pooblasti Izvršilni odbor, da sestavi komisijo, ki bo izdelala nov davčni načrt. Soglasno sprejeto.
Tov. Kolenc Črtomir kot gost prečita predlog odloka o spremembah in dopolnitvi odloka okrajnih skupščin v Kopru in Bujah o epuraci ji z dne 6. julija 1947 in stavi svoje pripombe. Odlok je soglasno sprejet.
V 6. točki dnevnega reda zavzame novo izvoljeni Izvršilni odbor svoja mesta in nadaljuje z delom zasedanja. Besedo prevzame Kralj Franc, ki se zahvali odboru za opravljeno delo in določi prvo sejo Izvršilnega odbora za 7. avgusta 1947. Nato se še dogovori, da bo sedež Okrožnega odbora v Kopru.
Ob 18. uri zaključi Kralj Franc zasedanje.
Piran, 3. avgusta 1947.
Predsednik: Kralj Franc
Pregledali smo zapisnih in prevode v vseh treh jezikih ter potrjujemo, da je zapisnik pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Turk Viljem	Lovrečič Mirko	Fonda Pietre
Zapisnik
II.	rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora v Kopru dne 14. septembra 1947 s pričetkom ob 9. uri.
Predsednik: Kralj Franc otvori zasedanje, pozdravi vse navzoče in predlaga, da se izvoli za overovatelje zapisnika: Medico Erminija, Fondo Pietra in Morgana Karla, v verifikacijsko komisijo pa: Bonettija Romana, Manina Giovannija in Turka Viljema. Oba njegova predloga sta soglasno sprejeta, kakor tudi naslednji predlog, da se izvoli delovno predsedstvo, katerega tvorijo: Beltram Julij kot predsednik ter Gorjan Anton in Božič Ivan ko£ člana.
Nato preda Kralj Franc predsedstvo Beltram Juliju, ki predlaga sledeči dnevni red:
1.	poročilo Izvršilnega odbora,
2.	sprejem okrožnega proračuna za 4 mesece,
3.	sprejem novih odlokov,
4.	slučajnosti,
5.	sklepi.
Pred prehodom na dnevni red poroča na poziv predsednika član komisije za overovitev zapisnika I. zasedanja Turk Viljem, da so overovatelji pregledali zapisnik
I.	zasedanja in ugotovili, da je pravilen in prevodi skladni. Zato predlaga, da se zapisnik odobri. Ta predlog se sprejme soglasno.
V imenu verifikacijske komisije poda poročilo Bonetti Romano: Na zasedanju je navzočih 40 članov skupščine od 60 izvoljenih; odsotnih je 20 in od teh 3 opravičeno. Predsednik Beltram Julij ugotovi na podlagi tega poročila, da je zasedanje sklepčno.
K t. 1. Laurenti Eugen poroča o delu Izvršilnega odbora in čita ter pojasnjuje tri odredbe, ki jih je izdal Izvršilni odbor na osnovi pooblastila, ki mu ga je dal odbor na I. zasedanju .in sicer 1. odredbo o upravi imovine ustanov za socialno zavarovanje, 2. odredbo o upravi imovine odsotnih oseb in 3. odredbo o obveznem odkupu klavne živine. Nato poroča še o ureditvi italijanskih šol v Bujščini. Odbor je po kratkih diskusijah odobril gornje poročilo in postopanje Izvršilnega odbora ter je sprejel vse tri navedene odredbe soglasno.
K t. 3. Poroča Herkov Danilo kot gost, ki tolmači partije in pozicije poedinih razdelkov v proračunu. Po kratki debati je proračun soglasno sprejet.
K t. 3. Prečita se odlok o neposrednih davkih za področje Istrskega okrožnega LO in se po diskusiji, v katero posežejo Beltram, Knez, Burolo, Kralj in Bonetti, ki govorijo vsi »za«, soglasno odobri. Nato se 'prečitajo in obrazložijo predlogi sledečih odlokov:
1.	odlok o ureditvi poljedelskih razmerij v Istrskem okrožju,
2.	odlok o spremembi odloka Poverjeništva PNOO o zaplembi imovine fašističnih društev in ustanov z dne
28.	septembra 1946,
3.	odredba o ustanovitvi Podpornega sklada za žrtve fašizma;
4.	odlok o raztegnitvi veljavnosti pravnih predpisov, veljavnih na področju Okrajnega LO v Kopru na področju Okrajnega LO v Bujah,
5.	odlok o spremembi in dopolnitvi odredbe Poverjeništva PNOO-ja o uradnih računskih preglednikih za delniške družbe z dne 20. septembra 1947,
6.	odlok o osnovanju novih šol,
7.	odlok o ustanovitvi Zbornice odvetnikov in prokuratorjev za Istrsko okrožje,
8.	odlok o ustanovitvi imenika gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev,
9.	odlok o ustanovitvi Trgovske in obrtne zbornice za področje Istrskega okrožja,
10.	odlok o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega ter verskega sovraštva in razdora,
11.	odlok o uradnih jezikih,
12.	odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO-ja o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 10. aprila 1946,
13.	odlok o spremembah in dopolnitvah odredbe Poverjeništva PNOO-ja o reviziji obrtnih pravic z dne 20. novembra 1945,
14.	odlok o obveznem socialnem zavarovanju,
15.	odlok o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega LO, da izda navodila o socialnem zavarovanju poljedelcev.
Vsi navedeni predlogi so po diskusiji o poedinih odlokih, katerih se udeležijo Knez Matija, Beltram, Burolo, Kralj, Bonetti, Turk, Perič, Petaros sprejeti so-
glasno in z glasovanjem za vsak predlog o odloku posebej.
Zasedanje se prekine ob 14.15 in nadaljuje ob 15.30. Prečitajo se in pojasnjujejo nadaljnji predlogi odlokov in sicer:
16.	odlok o Narodni zaščiti,
17.	odlok o diferenciranju nakaznic za življenjske potrebščine,
18.	odlok o pravicah v korist borcev in njihovih družin,
19.	odlok o pooblastitvi Izvršilnega odbora Istrskega, okrožnega LO, da izda predpise o zaščiti bivših političnih preganjancev.
20.	odlok o gospodarskih zadrugah,
21.	odlok o vrstah kazni,
Vsi predlagani predlogi so po diskusiji, katere se udeležijo Laurenti, Beltram, Perič, Bonetti ter pozvani strokovnjaki in izvedenci, sprejmejo soglasno, po glasovanju za vsak predlog posebej.
K t. 4. Na predlog predsednika se izvoli za sodnika Okrožnega ljudskega sodišča v Kopru Bačiča Zdenka.
Nato prečita predsednik Beltram pozdravno pismo Brunu D’Este-ju in protestno pismo Vojaški Upravi v Trstu zaradi nezakonite aretacije D’Este-ja. Obe pismi sta sprejeti z burnim odobravanjem. ‘
Na predlog Bonetti-ja zagotovi predsednik Beltram, da bo Izvršilni odbor proučil vprašanje kmečkih dolgov do naslednjega zasedanja.
K t. 5. Po pripombah Kneza glede priimkov in Turka glede obveznosti plačevanja taks za prenose imovine padlih borcev vzameta besedo Laurenti in Beltram, ki se zahvaljujeta pravnikom za sodelovanje pri izdelavi danes sprejetih odlokov. Beltram še poudarja, da pomenijo sprejeti sklepi borbeni program, da se razširijo ti odloki na vse ozemlje STO-ja.
Nato predsednik zaključi zasedanje ob 18. uri.
Predsednik: Beltram Julij
Podpisani overovatelji smo ta zapisnik pregledali in ugotovili, da je pravilen in da so prevodi skladni.
Medica Erminijo	Fonda Pietro Morgan Karel
Zapisnik
III.	rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora v Ižoli dne 7. decembra 1947.
Predsednik Kralj Franc odpre ob 9. uri zasedanje, pozdravi vse navzoče in predlaga, da se izvolijo za overovatelje zapisnika: Knez Viktor, Crolini Dante in Božič Ivan in v verifikacijsko komisijo: Agarinis Na-zario, Perič Peter in Petaros Matija. Oba predloga sta soglasno sprejeta, kakor tudi naslednji predlog, da se izvoli delovno predsedstvo in sicer: Beltram Julij kot predsednik in Buie ter Felluga kot člana. Predsednik Beltram Julij prevzame svoje mesto in predlaga sledeči dnevni red:
1.	gospodarsko-politično poročilo,
2.	poročilo o delu Izvršilnega odbora,
3.	predlogi za nove odloke,
4.	slučajnosti.
Predlog je soglasno sprejet, nakar poda poročilo verifikacijske komisije Perič Peter: Od 60 izvoljenih članov
je navzočih 47, od odsotnih je 7 opravičenih, 6 pa neupravičenih. Na podlagi tega poročila ugotovi predsednik sklepčnost zasedanja.
V imenu overovateljev zapisnika prejšnjega zasedanja poda poročilo Turk Viljem: overovatelji so pregledali zapisnik v vseh treh jezikih in ugotovili pravilnost ter skladen prevod. Zato predlaga predsednik, da se zapisnik prejšnjega zasedanja odobri. Predlog je soglasno sprejet.
K t. 1. Beltram Julij poda obširno poročilo, na podlagi katerega se razvije razpravljanje, katerega se udeležijo Vatovec, Gorjan, Buič, Škrinjar in povabljeni gostje, katerim je bilo na podlagi predloga Škrinjarja dovoljeno sodelovanje v debati in sicer: Kont, Gašperini in dr. Pogassi. Na koncu te diskusije Beltram povzame ponovno besedo in dopolni svoje poročilo ter začasno zaključi zasedanje ob 13.30 za poldrugo uro.
K t. 2. V začetku nadaljevanja zasedanja poda. poročilo Kralj Franc in v diskusijo posežejo Perič, Turk, Juraga, Pišot, Gobbo in Petrič. Kralj posname vsebino debate in ? zadovoljstvom ugotovi, da člani IO LO pravilno razumejo vse težave, ki jih je imel Izvršilni odbor in obljubi, da se bo delo, ki je bilo že dosedaj plodovito, še izboljšalo.
Beltram predlaga, da se pošlje Brunu D’Esteju pozdravno pismo in njegov predlog je soglasno sprejet, kakor tudi njegov predlog, da se sprejme poročilo Okrožnega izvršilnega odbora.
K t. 3. Laurenti Eugen sporoči, da je bilo potrebno ob ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo začeti izvajati določila začasnega statuta STO-ja glede grba in zastave in da je v tem pogledu Izvršilni odbor že ukrenil potrebno s tem, da je uvedel rabo novega grba in-zastavo. Predlaga, da se ta ukrep Izvršilnega odbora odobri. Predlog je soglasno sprejet.
Nato Laurenti prečita in nadrobno pojasnjuje predloge o sledečih odlokih:
1.	odlok o popravi krivic bivšim političnim preganjancem,
2.	odlok o ustanovitvi Zbornice zdravnikov,
3.	odlok o ustanovitvi Zbornice lekarnarjev,
4.	odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Trgovske in obrtne zbornice z,a področje Istrskega okrožja z dne
14.	septembra 1947,
5.	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi agrarnih odnosov v Istrskem okrožju z dne 14. septembra 1947,
6.	odlok o spremembi odloka o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja z dne 1. avgusta 1947.
7.	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje z dne 3. avgusta 1947,
8.	odlok o ustanovitvi Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti,
9.	odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o trgovskih vajencih,
10.	odlok o prazniku agrarne reforme,
11.	odlok o izplačilu 13. mesečne plače delavcem in nameščencem.
Vsi predlagam predlogi so sprejeti soglasno razen zadnjega, ki je sprejet z večino glasov.
%
Nato se izda sklep o imenovanju Komisije za odločanje o zahtevkih za zaščito zakonitosti, katero tvorijo: Božič Giovanni, Beltram Julij, Laurenti Eugenio, Turk Viljem, Crollini Dante; namestniki pa: Benčič Franc, Stepančič Bruno, Petaroš Matija, Gorjan Anton in Ger-ževič Viktor z večino glasov.
Nato poroča Laurenti, da je potrebno v zvezi z odlokom o spremembi odloka o ustanovitvi in pristojnosti javnega tožilstva imenovati Višjega javnega tožilca ter predlaga, da bi se izvolilo dosedanjega Okrožnega javnega tožilca dr. Cerkveniča Ivana, katerega pa je treba prej razrešiti dolžnosti Okrožnega javnega tožilca. Za namestnika Višjega javnega tožilca predlaga dr. Zego Božidarja. Predlog o razrešitvi dr. Cerkveniča Ivana kot Okrožnega javnega tožilca, in njegovo imenovanje za Višjega javnega tožilca ter imenovanje dr. Zega Božidarja za namestnika Višjega javnega tožilca se soglasno sprejme.
K t. 4. Predsednik Beltram predlaga, da se pošlje Vojaški Upravi v Trst protestni dopis zaradi protizakonitega pripora tov. D’Este-ja in pismo, naslovljeno na italijanske delavce, katerega vsebina je izraz solidarnosti s stavkujočimi delavci v Italiji. Predlog je soglasno sprejet.
V zaključnem govoru poudarja predsednik Beltram pomen in cilje ljudske oblasti in konča ob 18.30 uri.
Predsednik: Beltram Julij
Podpisani overovatelji smo ta zapisnik pregledali in ugotovili, da je pravilen in da so prevodi skladni.
Knez Viktor	Crollini Dante	Božič Ivan
Zapisnik
4.	rednega zasedanja Istrskega Okrožnega Ljudskega
odbora, ki se je vršilo 8. februarja 1948 v Umagu.
Kralj Franc otvori zasedanje in predlaga, da se v delovno predsedstvo izvoli Petronio Bartolomeo kot predsednik, Gerbac Ema kot podpredsednica in Perič Petar kot član, v verifikacijsko komisijo naj se izvolijo Schia-vuzzi Libero, Manin Ivan in Morgan Karel, overovatelji zapisnika pa naj bodo Manzin Nicolo, Benčič Franc in Kozlovič Matteo. Vsi ti predlogi so soglasno sprejeti.
Petronio Bartolomeo prevzame predsedstvo, Crolini Dante pa poroča v imenu overovateljev zapisnika III. zasedanja, da so pregledali zapisnike in ugotovili njihovo pravilnost v vseh treh jezikih in skladnost prevodov, nakar predlaga predsednik, da se zapisnik odobri. Ta predlog je soglasno sprejet.
Predsednik Petronio predlaga naslednji dnevni red:
1.	Poročilo o gospodarskem položaju;
2.	Proračun za leto 1948;
3.	Predlogi novih odlokov;
4.	Reorganizacija sodišč;
5.	Slučajnosti.
Dnevni red je sprejet brez pripomb.
K točki 1. poroča Beltram Julij. Razprave o poročilu se udeležijo: Furlanič Srečko, Gorjan Anton, Bonetti Romano, Buič Ivan, Vatovec Ernest in Marzari Ottavio. Nato sporoči Schiavuzzi Libero ugotovitve verifikacijske komisije: prisotnih je 47 članov, 5 upravičeno in 8 neopravičeno odsotnih. Predsednik ugotovi sklepčnost za-
sedanja in stavi poročilo o gospodarskem položaju na glasovanje ter je to soglasno sprejeto.
K točki 2. poroča Kralj Franc o proračunu za leto
1948.,	kakršnega predlaga Izvršilni odbor. Po diskusiji, katere so se udeležili Perič Petar, Agari-nis Nazario in Fonda Pietro, je proračun soglasno sprejet.
V točki 3. dnevnega reda čita in pojasnjuje Laurenti Eugenio predloge o sledečih odlokih:
1.	Odlok o volilnih imenikih;
2.	Odlok o splošni kontroli;
3.	Odlok o disciplinski odgovornosti javnih uslužbencev;
4.	Odlok o odobritvi pravilnika za poslovanje Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti;
5.	Odlok o izplačilu trinajste plače delavcem in nameščencem;
6.	Odlok o ukinitvi plačevanja prispevkov za integracijski fond.
Odbor je glasoval za vsak predlog posebej in sprejel soglasno vse odloke.
Pri 4. točki dnevnega reda predlaga Laurenti Eugenio sledeče osebne spremembe pri sodiščih:
Razrešitev predsednika Okrožnega sodišča v Kopru Kermavner-ja Borisa na njegovo prošnjo in njegovo imenovanje za sodnika istega sodišča.
Izvolitev Battista Ljudevita za predsednika Okrožnega sodišča. Razrešitev dr. Pakoviča Emanuela kot sodnika Višjega ljudskega sodišča in izvolitev za sodnika Okrožnega sodišča. Izvolitev Ferri-a Iva za sodnika Višjega sodišča. Razrešitev Bačiča Zdenka in dr. Jarca ”kot sodnikov Okrožnega sodišča, pri čemer naj velja razrešitev v primeru dr. Jarca šele, ko bo njegova kandidatura za sodnika Okrajnega ljudskega sodišča, v Piranu predložena koprskemu ljudskemu odboru. Vse razrešitve in imenovanja so sprejeta soglasno.
Laurenti Eugenio predlaga nadalje, da se razrešijo funkcij sodnikov prisednikov Višjega ljudskega sodišča: Crolini Dante, Bonetti Romano in Božič Ivan ter da se izvolijo na njihovo mesto: Pišot Rado (Sokol), Medoš Alfonz, Buzdakin Lucija, Sorta Giordano, Makovez Giorgio in Dellovore Italo.	¡
Pri Okrožnem sodišču naj se razrešijo funkcij sodnikov prisednikov sledeči: Brajnik Cezar iz Bobegov, Peroša Franc iz Pomjana, Ulčnik Stanko iz Šmarij, Mazarol Mario iz Izole, Jugovac Giovanni iz Krašice, Grassi Marjan iz Umaga in Manin Armando iz Umaga; na njihovo mesto pa naj se izvolijo: Carini Sgino-Piva iz Kopra, Balbi Teodor iz Pirana, Bemič Libero iz Umaga, Brajnich Vittorio iz Ankarana, Viezzoli Mario iz Kopra, Maraspin Giorgio iz Pirana, Zaccihgna Avgust iz Buj, Kozlovič Anton iz Buj, Radi Venerando iz Sv. Lovrenca pri Umagu, Turkovič Ivan iz Nove vasi, Velie Ivan iz Buj, Paulič Peter iz Kopra, Bertok Benedikt iz Cezarjev, Primožič Avgust iz Čežarjev, Sergaš Josip iz Srga-šev, Jakomin Valerio iz Vanganela, Valentič Fabjan iz Čežarjev in Jerman Marija (Jelka) iz Boršta.
Na predlog predsednika se predlogi o teh razrešitvah in izvolitvah soglasno sprejmejo.
V 5. točki dnevnega reda zasedanja se sklene, da se pošlje pozdravno pismo D’Este-ju in protestno pismo VU v Trstu zaradi postopanja proti D’Este-ju.
Po ugotovitvi, da je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik zasedanje ob 17. uri 20 minut.
Umag, 8. februarja 1948.
Predsednik: Petronio Bartolomeo
Zapisnik je pravilno sestavljen in prevodi v vseh treh jezikih so skladni:
Marzin Nicolo	Benčič Franc	Kozlovič Matej
Odločbi Inspektorata PTT na STO
Na podlagi čl. 1. in 2. Ukaza Vojne uprave JA št. 2	Odločba št. 2.
z dne 1. XII. 1947 in po njenem odobrenju izdaja In-	o spremembah poštne in telegrafske tarife
spektorat PTT dve odločbi:	pisma
Odločba š t. 1.
glede priložnostne znamke za proslavo 1. maja 1948 v STO
Ob priliki proslave praznika delovnega ljudstva
1.	maja 1948 na STO je Inšpektorat PTT izdal priložnostne znamke »1. maj 1948 na STO«.
Slika na znamki predstavlja žensko s krogom, simbolom fizkulture. Poleg nje je stiliziran tržaški grb. Spodaj na desno je simboličnoi prikazano delo in sicer sidro z verigo in industrijskim kolesom ter lopato.
Vrednost znamke je 100 jugolir, znamke so tiskane v treh jezikih in sicer ali v slovenskem, ali v italijanskem ali v hrvaškem jeziku.
Znamke bodo v prometu od 1. do 31. maja 1948, a za frankiranje bodo veljavne do 15. junija 1948.
Koper, 27. marca 1948.
Inspektor PTT: Rupnik Andrej
V notranjem prometu:
			do	20 -g	10.—	j. lir
nad	20	g	do	50 g	15.—	
nad	50	'g	do	250 g	25.—	>>
nad	500	g	do	1000 g	50.—	>>
nad	1000	g	do 2000 g		80,—	>>
odprte .				.	6.—	»
2. Dopisnice
V notranjem prometu:	6.— j. lir
15. Paketi
V notranjem prometu:
		do	i	kg	20.—	j. lir
nad	1 kg	do	3	kg	40 —	»
nad	3 kg	do	5	kg	60.—	>>
nad	5 kg	do	10	kg	100,—	>)
17. Pri	.por	0 Č €	;n	o r	a v n a i	n j e
V notranjem prometu:
20 j. lir
Telegrafske pristojbine V notranjem prometu:
1.	za navaden brzojav, vsaka beseda .	6 —	.lir
	najmanjša pristojbina		. 60.	
2!	za nujen brzojav, vsaka beseda . . .	. 12.—	
	najmanjša pristojbina			
3.	za novinarski brzojav, vsaka beseda .	. 3,—	
	najmanjša pristojbina		. 30,—	
4.	za brzojav s plačanim odgovorom . .	. 6,—	
	najmanjša pristojbina		. 60,—	lì
(Velja samo za STO-jugosl. zona)
5.	za brzojav z nujnim plačanim odgovo-
rom, vsaka beseda....................12.—	„
najmanjša pristojbina..................120.—	„
6.	za brzojav s primerjanjem, poleg pristoj-
bine za brzojav še polovica pristojbine za navaden brzojav z enakim številom besed in za isti namembni kraj.
Najmanjša pristojbina..................30.—	„
Te spremembe veljajo od 1. maja 1948.
Koper, 23. aprila 1948.
Inspektor PTT: Andrej Rupnik
Sodni oglasi
Vpis zadruge:
Cons III-22G
I m e : Kmetijska nabavno-prodajna zadruga z o. j. Bertoki Santoma.
Sedež: Bertoki. Okoliš zadruge obsega območje KLO Bertoki Santoma.
Čas trajanja: Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali podaljšati.
Naloga zadruge je:
1.	neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga in orodja potrebnega za gospodinjstvo, kmetijstvo ali drugo gospodarstvo;
2.	skupno prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelane;
3.	dovoljevati članom predujme za blago, ki ga odstopijo zadrugi zaradi prodaje;
4.	kupiti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, naprave itd., ki so potrebne za izpolnitev zgoraj navedenih nalog;
5.	pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo', živinorejo, gozdarstvo in v splošnem kmetijstvo in ustanoviti v to svrho posebne odseke;
6.	skrbeti za izobrazbo svojih članov in razvijati ter dvigati zadružnega duha s prirejanjem predavanj, sestankov in zborovanj.
Zadružni delež znaša lir 500.— (petsto).
Deleži ne donašajo niti obresti niti dividende.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika, .štirih članov in dveh namestnikov, ki jih izvoli občni zbor.
Upravni odbor se izvoli za 1 leto.
Za zadrugo podpisujeta najmanj dva člana upravnega odbora s tem, da pristavita svoj podpis pisanemu, tiskanemu ali odtisnjenemu besedilu zadruge. Enega člana upravnega odbora lahko nadomesti uslužbenec zadruge, če ga pooblasti glavna skupščina:
Obvezne priobčitve članom se izvrše veljavno s tem, da se pošljejo zaradi objave vsem krajevnim ljudskim odborom, v katerih področju vrši zadruga svoje posle in objavijo na razglasni deski zadruge, njenih podružnic in poslovalnic.
Upravni odbor je takole sestavljen:
predsednik: Apollonio Giuseppe, Prade; tajnik: Kocjančič Aleksander, Prade; blagajnik: Bertok Josip, Bertoki; člani: Krmac Elio, Sv. Mihael; Horvatič Stanislav, Sermin; Vatovec Zorko, Bertoki; Kocjančič Angelo, Bertoki.
Koper, 14. junija 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru
in objave
Vpis zadruge:
Cans III-227
Dne 20. februarja 1948 se je vpisala v tus. zadružni
register zadruga:
Ime: Konsumna zadruga nameščencev Narodne zaščite z o. j. v Kopru.
Sedež: Koper. Okoliš zadruge obsega vse kopersko okrožje.
Čas trajanja: Zadruga je ustanovljena za dobo pet let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati.
Naloga zadruge je:
1.	oskrbovati člane in njihove družine z živili in ostalimi potrošnimi predmeti, bodisi neposredno ali s pomočjo menz;
2.	kupiti ali vzeti v najem premičnine in nepremičnine, prostore, naprave, skladišča, prodajalne itd. potrebne za izpolnitev zgoraj navedenih nalog.
Delež znaša lir 500.— in se vplača ob sprejemu v zadrugo.
Jamstvo članov za Obveze zadruge znaša dvakratni znesek podpisanih deležev.
Deleži ne donašajo niti obresti, niti dividende.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, treh članov in dveh namestnikov izvoljenh izmed članov.
Zadrugo zastopata in podpisujeta dva člana upravnega odbora, navadno predsednik in tajnik, od katerih enega lahko nadomešča eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga zato pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.	)
Obvezne priobčitve članom se izvrše veljavne s tem, da se objavijo na razglasni deski zadruge, njenih poslovalnic in vseh edinic Narodne zaščite, pri katerih so člani zaposleni.
Ustanovna skupščina je izvolila naslednji upravni odbor: predsednik Suban Roman pok. Alojzija, Koper; podpredsednik Kuftič Radoslav od Ivana, Buje; tajnik Kačič Avrelij pok. Andreja, Koper; blagajnik Piščanc Stanko od Ivana, Koper; člani: Gašperini Marjo od Josipa, Buje; Jež Anton od Antona, Koper; Peroša Anton od Mateja, Koper.
Koper, 20. februarja 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
Vpis zadruge:
Dne 20. februarja 1948 se je vpisala V tus. zadružni
register zadruga:
Ime: Konsumna zadruga delavcev in nameščencev z o. j. v Kopru.
Sedež: Koper. Okoliš zadruge obsega mesto Koper in okolico.
Čas trajanja: Zadruga je ustanovljena za dobo pet let, vendar sme občni zbor čas trajanja .skrajšati ali pa podaljšati.
- Naloga zadruge je:
1.	oskrbovati člane in njihove družine z vsemi potr osnimi predmeti;	i
2.	ustanoviti menze, v katerih bodo prejemali člani in njihove družine zdravo in zadostno hrano;
3.	kupiti ali vzeti v najem premičnine in nepremičnine, prostore, naprave, skladišča, prodajalne itd., potrebne za izpolnitev zgoraj navedenih nalog.
Delež znaša lir 500.— in se vplača ob sprejemu v zadrugo.
Jamstvo članov za obveze zadruge znaša dvakratni znesek podpisanih deležev.
Deleži ne donašajo niti obresti niti dividende.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika, štirih članov in dveh namestnikov, izvoljenih izmed članov.
Zadrugo zastopata in podpisujeta dva člana upravnega odbora, navadno predsednik in tajnik, od katerih enega lahko nadomešča eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga za to pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.
Vse obvezne priobčitve članom se izvrše veljavno s tem, da se objavijo na razglasni deski zadruge, njenih menz in poslovalnic.
Ustanovna skupščina je izvolila naslednji upravni odbor: predsednik Bolčič Ivan, Koper; tajnik Gustinčič Danilo, Koper; blagajnik Vremec Angel, Koper; člani: Hrovatin Ivan, Koper; Tretjak Zoran, Koper; Pahor Stane, Koper; Ušaj Ciril, Koper.
Koper, 20. februarja 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
Vpis družbe z o. z.
Dne 30. IV. 1948 se je vpisala v tus. družbeni register družba »Osrednja mlekarna«, družba z omejeno zavezo s sedežem v Kopru.
Sedež: Koper.
Besedilo firme: »Osrednja mlekarna«, družba z omejeno zavezo.
Družba je bila ustanovljena 26. februarja 1948 in bo trajala do 31. decembra 1970. Skupščina lahko trajanje družbe podaljša ali skrajša.
Naloga družbe je:
a)	imeti in voditi v lastnih ali najetih prostorih mlekarno z odgovarjajočimi stroji in pripravami za konzerviranje in predelovanje mleka;
b)	nakupovati in razprodajati mleko in mlečne izdelke na debelo in drobno v tuzemstvu in inozemstvu;
c)	uvažati mleko in mlečne izdelke iz inozemstva in iste izvažati v inozemstvo.
č) prevažati z lastnimi ali najetimi prevoznimi sredstvi v obrat spadajoče predmete;
d)	prodajati v lastnih razpečevalnicah na drobno:
mleko, mlečne izdelke, jajca, kruh, kavo, slaščice, bombone, sadje in druge v panogo spadajoče predmete;
e)	zastopati domača in inozemska narodna podjetja;
f)	ustanavljati podružnice in razpečevalnice.
Glavnica znaša 900.000 lir (devetstotisoč lir) in je
deljena; na deleže po 1000 lir ali pa na kumulativne deleže. Deleži so nedeljivi in neprenosljivi brez pristanka ostalih družbenikov.
Upravni svet sestoji iz 4 (štirih) članov.
Poslovodja družbe je Pirjevec (Pierazzi) Karel, uradnik, Prosek (Trst) št. 116.
Koper, 30. aprila 1948.
Okrožno ljudsko sodišče.
Uvedba postopanja za proglasitev za mrtve.
Dne 2.'avgusta 1944 so bili mobilizirani v Narodnoosvobodilno vojsko naslednji tovariši:
1.	Vidonis Alojzij od Petra, rojen den 21. 6. 1911 v Sv. Luciji št. 390 in tamkaj stanujoč;
2.	Baruzza Josip pok. Josipa, rojen dne 10. 8. 1905 v Šmarjah pri Kopru, nazadnje stanujoč v Sv. Luciji št. 465;
3.	Milovič Anton pok. Gregorja, rojen dne 19. 11. 1909 v Sv. Luciji št. 407 in tamkaj stanujoč;
4.	Rozac Henrik od Antona, rojen dne 9. 11. 1922 v Sv. Luciji in tamkaj stanujoč;
5.	Hrastič Ivan pok. Jožefa, rojen dne 9. 12. 1910 v Sv. Luciji št. 375 in tamkaj stanujoč;
6.	Pavlič Alojz od Antona, rojen dne 12. 3. 1913 v Maliji, nazadnje stanujoč v Sv. Luciji št. 461.
Ker ni o zgoraj navedenih tovariših od tedaj ali pa vsaj od osvoboditve dalje nobenih vesti in ker je tedaj verjetno, da jih ni več med živimi, se na predlog njihovih sorodnikov uvaja postopanje, da se jih proglasi za mrtve.
Vsakdo, ki bi o katerem koli izmed teh pogrešancev kaj vedel, se poziva, da to sporoči spodaj navedenemu sodišču, zgoraj navedeni tovariši pa se pozivajo, da se javijo pri podpisanem sodišču ali pa drugače dajo kakšno vest o sebi.
Po 31. 12. 1948 bo sodišče na ponoven predlog odločilo o njihovi proglasitvi za mrtve.
Piran, 15. junija 1948.
Okrajno ljudsko sodišče
Oglas za proglašenje mrtvim
Kotarski narodni sud u Bujama objavljuje, da je povodom predloženih molba pokrenuo postupak za proglašenje mrtvim niže navedenih osoba:
1.	Bubola Antun, sin Zenona, zemljoradnik iz Ku-čibrega kbr. 38, rodjen 3. svibnja 1925 u Kučibregu broj 2;
2.	Morgan Ivan, sin Ivanov, zemljoradnik iz Sv.
Marije na Krasu broj 239 rodjen 11. travnja 1922 u Kaštelu;	i
3.	Posedel Antun, sin pok. Ane Posedel, zemljoradnik iz sela Pijuki, rodjen 20. kolovoza 1912;
4.	M u d j a Marijo Viktorov, zemljoradnik iz Umaga kbr. 48, rodjen 24. listopada 1947 u Umagu;
5.	Kozlovič Vjekoslav (Luigi), sin Jakova, zemljoradnik iz Kaštela kbr. 39, rod j en 2. ožujka 1913 u Kaštelu;
6.	Barnaba Ivan, sin Joakima, zemljoradnik iz Brtonigle kbr. 7, rodjen 26. lipnja 1922 u Brtonigli;
7.	Lakota Antun, sin Mate, zemljoradnik iz Zakin j a kbr. 83, rodjen 15. veljače 1914 u Zakinjima;
8.	Bajok Ivan, sin Petrov, zemljoradnik iz Kaštela, kbr. 166, rodjen 26. veljače 1927 u Veci-Buzet;
9.	Piš tan Marijo, sin Markov, zemljoradnik iz Kaštela, rodjen 24. srpnja 1921 u Kaštelu;
10.	Stipančič Silvan, sin Josipa, zemljoradnik iz Buja, ulica Ragosa kbr. 37, rodjen 14. siječnja 1924 u Bujama;
11.	Mikolavčič Marcel pok. Antuna, zemljoradnik iz Kaldanije, rodjen 28. veljače 1923 u Kaldaniji;
12.	Brajko Libero, sin Rudolfa, zemljoradnik iz Savudrije kbr. 68, rodjen 19. maja 1925 u Savudriji;
13.	Korenika Vladimir — Lucijan An tunov, zemljoradnik iz Babiča, rodjen 13. prosinca 1912 u Babičima;
14.	Škrinjar Feručo, sin Antuna, zemljoradnik iz Lovrečiče kbr. 63, rodjen 15. lipnja 1926 u Skrinj arima;
15.	B o c a j Petar pok. Damenika, zemljoradnik iz Kra-sice kbr. 41, rodjen 31. srpnja 1927 u Krasici;
16.	Gardos Ida, kčere Ivanova, domaćica iz Pižona kbr. 157, rodjena 14. svibnja 1927 u Pižonima;
17.	Bele tič Ernest pok. Petra iz Buja, rodjen 17. travnja 1912 u Zamašku kod Motovuna;
18.	Trento Juraj pok. Antuna, zemljoradnik iz Za-kinja kbr. 86, rodjen 14. studenoga 1891 u Zakinjima;
19.	Smiiovič Bruno Petrov, zemljoradnik iz Kaštela kbr. 92, rodjen 2. rujna 1919 u Kaštelu;
20.	F1 e g o Djenaro, sin Ivana, zemljoradnik iz Krasice kbr. 132, rodjen 27. siječnja 1926 u Krasici;
21.	Radešić Ivan Domenikov, zemljoradnik iz Krasice 'kbr. 112, rodjen 10. srpnja 1923 u Krasici;
22.	Marušič Ivan, sin Ivana, zemljoradnik iz Marušiča kbr. 35, rodjen 29. kolovoza 1901 u Marušičima.
23.	V id j ini Ernest, sin Jakova, zemljoradnik iz Marušiča kbr. 27, rodjen 1. kolovoza 1909 u Marušičima.
Pozivaju se gore imenovani kao i svaki onaj, koji nešto znade o njima, da to prijavi ovom sudu ili postavljenom skrbniku navedenih Zabbia Karlu, činovniku ovog suda, i to u roku od 3 mjeseca od dana objave ovog oglasa, jer će u protivnom slučaju nakon ovog roka gore spomenuti biti proglašeni mrtvima.
Duje, 30. srpnja 1948.
Kotarski sud.
Proglašenje mrtvim.
R-25/48
Spodaj navedeni tovariši so pogrešani izza narodnoosvobodilne borbe in je njih usoda neznana.
Ker je verjetno, da bo glede njih nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njihovih svojcev postopanje o proglasitvi mrtvim.
Pozivamo vsakega, komur je o njihovi usodi kaj znanega, da to sporoči nemudoma Okrajnemu sodišču v Kopru.
Ako kdo od spodaj navedenih pogrešanih tovarišev še živi, ga pozivamo, da se zglasi pri tem sodišču ali da dà kako vest o sebi.
Po 10. januarju 1949 bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi spodaj navedenih pogrešancev za mrtve.
1.	Bat a gli a Filicardo, sin Alojza in Marije roj. Roman, roj. 27. 9. 1926 v Taglio di Po pri Roivigu, stanujoč pri Sv. Bortolu (KLO Ankaran).
2.	C e p a k Ignac, sin Karla in Marije roj. Sik, roj.
10.	9. 1910 v Rižani istotam stanujoč na h. št. 17.
3.	C u p i n Jožef, sin pok. Jožefa in pok. Mihaele roj. Sodnik, roj. 18. 4. 1881 v Kolombaru št. 102 (KLO Tinjan).
4.	C up in Petar, sin Petra in Marije roj. Česnik, roj. 3. 9. 1922 v Tribanu, stanujoč v Bertokih 29.
5.	Jerman Anton, sin Josipa in pok. Katerine Jerman, roj. 7. 2. 1905, iz Kampela št. 61.
6.	Jurinčič Josip, sin pok. Josipa in Lazar Ane, roj. 26. 4. 1927 v Borštu, tam bivajoč na št. 56.
7.	Lukač Albert, sin Jožefa in Antonije roj. Bordon, roj. 3. 8. 1924 v Montinjanu, bivajoč istotam št. 268.
8.	Marancina Jožef, sin pok. Jožefa in Marije roj. Šargcn, roj. 1, 1. 1920 v Truškah-Gonjači 15, stanujoč v Slmarjah 147.
9.	Marse tič Viktor, sin pok. Josipa in pok. Mihalič Ivane, roj. 17. 11. 1908 v Ospu 31, Okraj Koper.
10.	Nežic Izidor, sin pok. Ivana in pok. Ivane roj. Kerbavčič, roj. 7. 7. 1915, v Boninah, istotam stanujoč na h. št. 20.
11.	Pobega Marcel, sin Jurija in Rakar Marije, roj. v Kosterlagu 13. 1. 1925, tam bivajoč na h. št. 466.
12.	Sergaš Emil, sin Franca in Marije roj. Rotarle, roj. 16. 10. 1920 v Sergašah, bivajoč v Sičjolah št. 938.
13.	Turk Željko, sin Ivana in Gunjač Antonije, roj.
19.	8. 1921 v Kalisburgu, tam bivajoč na št. 16.
14.	Turk Dušan, sin Ivana in Gunjač Antonije, roj.
13.	8. 1926 v Kalisburgu, tam bivajoč na št. 16.
15.	Valentič Bruno, sin Franca in Pavle Tedesko, roj. 18. 9. 1919 v Cezarjih, tam bivajoč na št. 10.
16.	Vatovec Guido, sin Josipa in pok. Stefančič Ane, roj. 2. 10. 1924 v Dekani, tam bivajoč na št. 150.
17.	Veljak Jožef, sin Alojzija in Antonije roj. Paoletti, roj. 11. 10. 1911 v S.Bortolo, stanujoč v Portorožu št. 174.
Koper, 4. septembra 1948.
Okrajno ljudsko sodišče v Kopru.
V pravdni stvari tožeče stranke: Okrajnega izvršilnega ljudskega odbora v Kopru zoper toženo stranko Gorelo Mihaela, mlatilničarja v Sv. Petru pri Piranu zaradi plačila zneska 23.148.20 lir se postavi odsotnemu tožencu Goreli Mihaelu, ki je neznanega bivališča, skrbnik v osebi
odvetnika Dr. Della Savia Edvard a.
Skrbnik bo zastopal toženca na njegovo nevarnost in na njegove stroške, dokler ta ne nastopi sam pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Koper, 21. aprila 1948.
Okrožno ljudsko sodišče.
Objava glede vpisa v družbeni register
Soc. 34
Dne 14. junija 1948 se je vpisalo v tus. družbeni register pri vpisu družbe Tržaška zavarovalnica d. d. prokurista Gaimulina Nika.
Koper, 14. junija 1948.
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru.
Objava
Izgubila sem tele svoje losebne listine: 1. osebno izkaznico št. 1634, izdiáno mairca 1946 od OkILO v Kopru;
2,	člansko legitimacijo OF št. 1222, izdamo v Kopru;
3.	službeno legitimacijo, izdamo od PNOO-a Ajdovščina. Proglašam jih za neveljavne.
Černeka Rada.
POPRAVEK
V odloku, ki se nanaša na vrste kazni, ki jih izrekajo ljudska sodišča (Ur. 1. št. 3 z dne 10. X. 1947) se popravljajo ti-le členi:
21.	člen
Mladoletne osebe so tiste, ki so izpolnite 14 let, a še niso dopolnile 18 let.
22.	člen
Glede mladoletnih se morejo uporabiti ti-le vzgoj-no-poboljševalni ukrepi:
1.	izročitev mladoletnega njegovim staršem in upravičenim zastopnikom v svrho prevzgoje;
2.	ukor;
3.	nadzorstvo na svobodi
4.	izročitev v vzgojno-poboljševalni zavod.
Koper, 22. maja 1948.
Istrski okrožni ljudski odbor POPRAVEK
V uradnih listih št. 1, 2 in 3 z dne 10. I., 10. III. in 30. II. 1948 se mora na straneh 7—10, 22—25, 29 in 44—47 uporabljeni izraz »uredba« zamenjati z izrazom »odredba«.
Uredništvo.
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir,
Koper. Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru.