bb<)« vttk dan razen sobot. nsdslj in praznikov Issued daily except Saturday«. Sunday« snd Holiday! PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravnilki proatori: 2857 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ava. Telephone, Rorckwell 4004 UTO-YEAR XXXIX Ona liata ja $8.00 «t Chirac, minota. uiutor th. j^Tcij^S S SLSTS? CHICAGO 23. ILL« ČETRTEK. 8. MAJA (MAY 8). 1847 Acceptance for maillnf at apecial rata of postage provided for in auction 1102. Act of Oct. 8. lOlt. authorised on June 4. 1010 Subscription $8.00 Yearly &TEV.—NUMBER 90 Debata o ameriški pomoči /m v»M • np vaaa • v 1 Graji m lurciji se pncela Razkol med republikansko večino v nižji kongresni zbornici. Državni tajnik Marshall priporoča sprejetje nač/ta Waihington. D. C.. 7. maja,-Debata o Trumanovem načrtu glede finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji ter odhodu ameriških vojaških misij v obe državi se je pričela v nižji kongresni zbornici. V primeri z ono, K se je vršila v senatu pred prejetjem načrta, je debata v nižji zbornici viharna. Kongresniki, republikanci in demokrati, odprto naglašajo, da nimajo iluzij in da vedo, za kaj ;re. Strinjajo se v tem, da je Trumanov načrt vojaškega in irojnega značaja. Amerika je na razpotju kot posledica nove zunanje politike Trumanove administracije. Med republikansko večino je nastal razkol glede ameriške ¡lobalne politike, ki je interven-ija v vseh državah, katerim jreti nevarnost s strani komu-lizma in sovjetske Rusije. Na-nen je ustavitev pohoda komu-sizma povsod, kakor tudi širje-lja sovjetskega vpliva. V manj-em obsegu je nastal razkol tudi ned demokratsko manjšino, redlog o proceduri v zvezi z iiskuzijami je bil sprejet. Odločitev o načrtu bo padla utri ali v petek. Predloženih je >ilo več amendmentov. Pred-ednik Truman je potisnil vpra-anje pomoči Grčiji in Turčiji v «predje 12. marca, ko je nasto->il na bkupni seji obeh kongras* lih zbornic. Takrat je dejal, da hitra akcija potrebna, ker je »ritska delavska vlada naznani-a, da bo umaknila pomoč Grčiji ¡1. marca. Truman je naglasil. la grški gerilci pod vodstvom lomunistov ogražajo grško mo-larhistično vlado in varnost dr-ave. Da je Trumanov načrt vojna [esta, ne v prilog miru, kot je rdil senator Vandenberg, repu-ilikanec iz Michigana in načel-»ik odseka za zunanje zadeve, * je pokazalo, ko se je pričela lebata v zbornici. Kongresnik 'ox, demokrat iz Georgije. je v Nojem govoru priznal, da je na rt naperjen proti Rusiji. "Svet je v dveh taboriščih," je kjil. "Eno taborišče je Ameri ta. drugo pa Rusija. Srednje po-1 ni. Trumanov načrt je voja ikega značaja in jaz ga podpi ram. Načrt je v bistvu zavrže-ftje tradicionalne ameriške politike nevmešavanja v notranje tadeve drugih držav. Amerika toora zavzeti odločno stališče 3" t Rusiji; če ga ne bo, bo uničena." Kongresniki, ki vodijo opozi [jjo proti načrtu, so pozdravili Cmtovo odkritost, zaeno pa so Poudarili. da bo Amerika izčr-1® svoje vire bogastva v brez-P''dni križarski vojni proti komunizmu po vsem svetu. "Stalin bo sedel na verandi in' te režil, ko bo Amerika krvavela do smrti," je ['k' k ngresnik Buffett, repu-jlikar..-, u Nebrasko.' HufMtu je pritrdil kongres-I "II. republikanec iz II-Truman se je odločil it« v diplomatičnc bom-ki štiristo milijonov do-> prag Rusije," je dejal. "Ne smemo biti sanjači, temveč realisti. Zavedati se moramo implikacij načrta, ki določa zgraditev ameriškega vojaškega mostišča v Grčiji in Turčiji. To bo le prvi korak v ofenzivi proti komunizmu in Rusiji. Pozneje bomo morali trošiti nadaljnje milijone dolarjev za ustavitev pohoda komunizma v deželah Srednjega vzhoda. Ne verjamem, da je ameriško ljudstvo pripravljeno trošiti milijone in pošiljati fante na svetovna bojišča, da bodo umirali v tretji svetovni vojni. Amerika ne sme prevzeti vloge svetovnega policaja, da bi rešil vse države pred komunizmom. Vprašanje je, ali se bo naš kapitalistični sistem vzdržal na površju in zmagoval stroške. Velika Britanija je že na beraški palici in odvisna od zunanje miloščine. Amerika, zadnja trdnjava demokracije, se bo izčrpala in sama postala žrtev totalitarizma." Državni tajnik George C. Marshall je v pismu apeliral na kon-gresnike, naj sprejmejo Trumanov načrt glede finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Poudaril je, da je pomoč nujno potrebna, da se državi zaščitita pred komunizmom. Turčija se jj zahvaljuje Ameriki Naglasila je važnost prihoda bojnih ladij Istanbul. Turčija, 7. maja.— Predsednik Ismet Inonu se je v imenu Turčije zahvalil Ameriki, ker so njene bojne ladje obiskale Istanbul in drug«* turške lu ke. Dejal je, "da Turčija se v polni meri zaveda globokega pomena ameriškega prijateljstva, ki je bilo demonstrirano s prihodom bojnih ladij." Obkrožen od turških in ameriških admiralov in diplomatov, je Inonu prečital izjavo pred ameriškimi časnikarji. Spisana je bila v angleščini. Prej je Inonu s svoje predsedniške jahte opazoval ameriške bojne ladje, zasidrane v Bospo-ru. Njegov prihod ni bil uraden, kljub temu pa so topovi na ameriških in turških bojnih ladij Domače vesti Is Clsvslanda Cleveland.—Po kratki bolezni je umrl Frank Skully, star 63 let, doma iz Ulaka pri Vel. Laščah, v Ameriki 47 let, član SDZ. Zadnja tri leta in pol je bil vdovec. Zapušča štiri sinove, dve hčefi in dve nečakinji, v starem kraju pa sestro.—V bolnišnici je umrl Joseph Polanc iz Collin-wooda, star 65 let, doma Iz Med vod, Gorenjsko, v Ameriki 40 let, član društva 28 SNPJ in SDZ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, poročeno hčer in več vnukov.—Dalje je umrla v bolnišnici Mary Pugel iz Euclida, stara 65 let, doma iz Ribnice, v Ameriki 47 let, članica KSKJ in SŽZ. Tukaj zapušča štiri poročene hčere, tri sinove, v Lead-villu, Colo., pa brata Louisa Ri-glerja.—Po kratki bolezni je u-mrla Barbara Kronitz, stara 52 let, doma iz Vel. poljan, Prek-murje. Zapušča tri sinove in tri hčere.—Družini Frank Spirčič je umrla novorojenka. Nov grob v Mlnneaotl Aurora, Minn.—Dne 24. aprila je umrl za srčno hibo Joseph J. Stepic, star 53 let, rojen na Ely-ju. Bil je invalid od mladih let. Svoječasno je bil mestni blagajnik štiri leta. Zapušča dva mlajša brata, pet sester in teto. V bolnišnici Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravi Frank Jenko » Elyjr, bivši laatnik letovišča Silver Rapids v bližini Elyja, ki ga je nedavno prodal. V atari kraj New York.—Dne 26. aprila je odpotoval v stari kraj Jerry Krajec, ki je bil zelo aktiven v pomožni akciji v tukajšnji naselbini. Išče sorodnik« Pueblo, Colo. —Marija Kolar, Bušnja vas št. 4, Suhor pri Metliki, Slovenija, išče Johna Lin diča, očeta, in Josepha Lindiča, sina. Od očeta je prejela zadnjo vest leta 1919 iz South Dakote. Ako kdo kaj ve o enem ali drugem, naj piše na gornji naslov ali pa na: Martin Krasovetz, 112 E. Mesa ave., Pueblo, Colo. Gibanje za ustanovitev tretje stranke Dobilo je oporo na konvenciji unije CIO Clovsland. 0„ 7. maja.—Unija klavniških delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, se je na svoji konvenciji izrekla za iivolitev neodvisnih političnih kandidatov in ustanovitev tretje politične stranke, ki naj bi imela oporo pri organiziranih delavcih in farmarjih. Konvencija se vrši v hotelu Hollendenu. Pred delegati je nastopil Jack Kroll, direktor odbora za politično akcijo CIO. To pozicijo je dobil po smrti Sidney j a Hillma-nu, predsednika unije Amalgamated Clothing Workers. Kroll je podpredsednik te unije. Konvencija klavniških delavcev je prva izmed večjih unij CIO po volitvah v novembru, pri katerih so zmagali republikanci in dobili večino v obeh kongresnih zbornicah. Pod republikansko kontrolo kongresa se je začela kampanja proti delavskim organizacijam, da se omeje njih aktivnosti. Stališče, katero je zavzela unija klavniških delavcev, bo vzorec drugim unijam CIO, ki Imujo okrog 6,000,000 članov. Ralph Helstein, predsednik unije klavniških delavcev, je v svojem govoru pred delegati naglasil važnost politične akcije. Pozneje je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: "Federalna in vlade v mnogih državah so prišle v roke političnih reakcionarjev, ki so besedniki industrijskih in finančnih magnatov. Delavci so dobili dober nauk pri volitvah v novem bru. Spoznali so, da sta obe stari stranki, demokratska in republikanska, pod dominacijo interesov reakcije. Jasno je zdaj bolj nego je bilo kdaj prej, da je ustanovitev tretje politične stranke potrebna." Resolucijo so predložili delegati člkaške krajevne unije, re-prezentanti delavcev, ki so upo-slenl v klavnicah Swift Packing Co. Resolucija, ki je bila sprejeta, določa tudi ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi navezal stike z organizacijami farmarjev v svrho skupne politične akcije. oddali 21 strelov njemu v pozdrav. Pozneje je Inonu priredil banket v državni palači v počast a meriškim admiralom, diplomatom in časnikarjem. senator murray ostro obsodil protidelavske zakonske načrte Pik V U v irif kampanja za od str a-n,t*v pajčalonov v Makedoniji 7 maja.—Dr. Ned za t ter za socialno bla slovanski Makedoni ka m pa njo za odstra-1'Ionov, katere nosijo Pajčaloni ovirajo • imank." je dejal *"tijejo jth iz sociales n dela v izvaja pet letnega načrta." Washington. D. C» 7. maja.— Senator Murray, demokrat iz Montane, je udaril po kongresni-kih, ki imajo oporo pri Zvezi ameriških tovarnarjev, in hočejo izsiliti sprejetje drastičnih proti-delavskih zakonskih načrtov, katerih cilj je uničenje delavskih organizacij. On je obsodil proti-delavski načrt, ki je pred sena to m. Dejal je med drugim: "Zlobnost načrta, ki Je pred nami, je v tem, ker se nanaša na legitimne probleme, na drugi strani pa hoče uničiti legitimne pravice delavcev z nelegitimnimi sredstvi. Moje mnenje je, da bo provociral več konfliktov kot pa jih rešil." Senator je govoril, ko so vo dilni republikanci skušali doseči dogovor o predloženih amend-mentih. Protidelavski načrti I-majo zagovornika v senatorju Taftu, republikancu Iz Ohia in načelniku odseks za delavske Zadeve. Namen Je omejitev sk tivnosti unij in kolektlvnegs po- Rajanja. Murray, ki j« član odseka za trebo preprečenja zlorab, zaeno pa je naglasil, da protidelavski zakonski načrt popolnoma igno rira vzroke Industrijskih kon fliktov. "Ti vzroki so v ozadju stavk," je dejal. "Glavni so nezaščita delavcev, bojazen pred brezposelnostjo, boleznijo, nesrečo in revščino v starosti. Bojazen je tudi pred gibanjem, ki ima za govornike v obeh kongresnih zbornicsh, čigar cilj je uničenje delavskih organizacij v Amen ki." Predsednik Truman je predlo *il kongresu reorgamzacijski na črt, ki bi dal delavskemu depart mentu kontrolo v izvajanju provizij zakona o mezdah in delov nih urah. Poleg tega je Truman priporočil ustanovitev posebne federalne agenture, V katere področje naj bi spadalo izvaja nje stanovanjskega programa. Senat je dovršil akojo o na črtu, ki razveljavlja tožbe za plačo od vrat do vrat. Tožbe so vložile unije Kongresa indu strijskih organizacij in Ameriške j Preiskava fašističnih aktivnosti v Ameriki Washington, D. C., 7. maja.— Pod odsek odseka, ki vodi preiskavo neameriških aktivnosti, se je odločil za popolno študijo aktivnosti ameriških fašistov. Zadevno naznanilo Je objavil kongresnik John McDowell, republikanec lz Pennsylvanlje in načelnik pododseka. Dejal Je, da se bo kmalu pričela preiskava ustanov, grup, organizacij in oosameznikov, ki zagovarjajo in širijo fašistične doktrine v A-merlkl. amerika že pomaga turčiji pravi ruski ust Ameriški in britski vo-jaški izvedenci v deželi GRADNJA VOJAŠKIH LETALIŠČ ♦ Moskva. 7. maja. — Izvestja, glasilo sovjetske vlade, so objavila članek s trditvijo, dt Amerika že pomaga Turčiji, čeprav nižja kongresna zbornica Še ni odobrila Trumanovega načrta. V Turčiji je že veliko število ameriških in britskih vojaških izvedencev in inštruktorjev. "Turška reakcija hoče s pomočjo Amerike zgraditi nov sa-nitacijski kordon proti Sovjetski uniji," pravijo Izvestja. "Ta naj bi dosegel Iran preko Turčije in se raztezal preko Balkana in centralne Evrope. Turški reakcionarji se niso naučili ničesar iz zablod evropskih politikov v dobi po prvi svetovni vojni. TI politiki so tudi hoteli zgraditi cono odbojnih držav proti Sovjetski uniji." Članek je spisal A. Anatolov v Ankari, turški prestolnici. On trdi, da človek v vsaki kavarni ali restavraciji v Ankari, Istan-bulu in drugih turških mestih najde ameriške in britske vojaške izvedence in Inštruktorje. Vsi nosijo uniforme svojih armad. Drugi ameriški in britski Agenti, ki paradirajo kot trgpv ci, so v civilnih oblekah, "Zanimivo je opazovanje gradnje omrežja vojaških leta lišč in drugih naprav v Turčiji s pomočjo Američanov," pravi Anatolov. "Pred izbruhom voj ne so Turki pod vodstvom An gležev zgradili čez sto letališč in strategičnih cest poleg pristanišč. Nove in močne radiopo-staje gradijo sedaj v Ankari, Istanbulu in Izmiru." Avtor članka dalje pravi, da je ameriška Westinghousc Elec trle Co. prevzela vodstvo grad nje petih velikih vojaških leta lišč v Turčiji. Civilna letališča v Turčiji so pod kontrolo Ame ričanov In Angležev. Posebnu letališča in radiopostaje v Tur čijl služijo Izključno Američa nom in Angležem in Turki ni majo nobene besede. Obrežja Dardanelske ožine so natrpana z radijskimi napravami, katere so instalirali britski častniki. Stalin ni proti britski sili v Egiptu Značilna izjava zunanjega ministra Bevina London. 7. maja,—Zunanji minister Ernest Bevin je razkril, da ga je ruski premier Stalin, ko sta se sestala v Moskvi, ko se je vršila konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, zagoto vil, da sovjetska vlada ne ugo varja navzočnosti britskih čet v Egiptu. Izrazil je mnenje, da je navzočnost britskih čet v Egiptu v vojnem času odvrnila razmah fašizma v arabskih deželah, ki bi bile lahko pomagale sovražniku, To zadevo Je Bevin razkril na seji članov parlamentarnega od bora za zunanje zadeve delavske stranke. Odbor tvori 40 la-boritov, ki so člani parlamenta. Stalinovo zagotovilo je delavska stranka sprejela na znanje kot odobravanje navzočnosti britskih čet v Egiptu in v krajih ob Sueškem prekopu. Ruski premier je dal zagotovilo v pričakovanju, da bo Velika Brita nlja zavzela slično stališče v zve zi s sovjetskimi zahtevami glede skupne rusko-turške zaščite in o brambe strategične Dardanelske ožine. Člani parlamentarnega odbora so izročili Bevinu spomenico, v kateri so poudarili, da se no stri njajo s Trumanovim načrtom glede ameriške finančne in voja ške pomoči Grčiji in Turčiji. Na glasili so tudi, da je šel Truman preko organizacije Združenih narodov, ko je pozval kongres, naj sankcionira načrt. Ruska kooperacija pri obnovi Evrope Ženeva, Švica, 7. maja,—Va-lerijan Zorin, ruski poslanik v Čehoslovakiji, Je izjavil pred konomsko komisijo Združenih narodov, da bo Sovjetska unija sodelovala v prizadevanjih za rekonstrukcijo Evrope. On je reprezentant Rusije v komisiji. Dejal Je med drugim, da rekon strukcija bo izvedena le, ako bo sleherna država ostala suvtrsna in neodvisna ter zaščitena pred zunanjo intervencijo. i Bevin priporoča Polja-kom vrnitev domov London, 7. maju. — Zunanji minister Ernest Bevin je izjavil v parlamentu, da bi Poljski, ki se nahajajo v Angliji in drugih državah, storili največjo usluge Poljski s po vrat kom domov. O-krog 100,000 bivših |K>Ijsklh vojakov je še v Angliji, francoski socialisti podprli vlado Člani sveta odobrili iz-ključitev komunistov iz kabineta VA2NE POSLEDICE ODLOČITVE Paris. 7. maja.—Narodni svet socialistične stranke Je podprl vlado premier j a Paula Ramadi-erja. Za predlog, da sedanji koalicijski kabinet, iz kateiega je bilo izločenih pet komunističnih ministrov, ostane na krmilu, je bilo oddanih 2,529 glasov, proti pa 5,125 glasov. Glasovanje je sledilo diskusijam, ki so trajale sedem ur. Govorila sta Ramadicr in bivši premier Leon Blum. Oba sta poudarjala, da mora sedanja vlada ostati na krmilu. Ramadier je dejal: "Ako bo narodni svet socialistične stranke zahteval mojo re-signacijo, se bom pokoril, Resig-nacijo bom takoj predloži) Vin-centu Auriolu, predsedniku republike. V tem slučaju bi Imel občutek, da sem podpisal abdl-kacijo republika." Pričakuje se, da bo imela odločitev socialistične stranke da-lekosežne posledice ne samo na politično situacijo v Franciji, temveč tudi na situacijo v drugih zapadnih državah. Poročila lx Rima pravijo, da italijanski politični voditaljl pazno motrijo razplet dogodkov v Franciji, Pr^niiorju Alcidu da Gaspariju, ki je vodja stranka krščanskih demokratov, katera ima oporo pri Vatikanu, so že svatov ali, noj sledi ztfledu francoske socialistične stranke in izključi komuniste iz kabineta. Levičarji v francoski socialistični stranki, katerih vodja js Guy Mollet, tajnik stranke, se ne strinjajo t akcijo premler ja Ramadierja. Oni so za sprejetje povabila komunistične stranke glede formiranja enotne fronte, katero naj bi tvorili komunisti in socialisti, reprezentant i dveh delavskih grup v Franciji. Creen naznanil stanovanjski program Springfield, III., 7. maja.—Go-vernsr Green Je naznanil, da po podpiral stanovanjski program m da bo država prispevala $30, 000.000 za gradnjo novih hiš in podiranje slumskih predelov. Napoved js, da bo privatni ka pital prispeval dodatno vsoto $130.000,000 za financiranje programa. , cehoslovakua ne mara dotoka zunanjega kapitala London. 7. maja.—V času, ko kiji, ker se je izstavila na stran se nekatere evropske države o : aovjetske Rusije, bračajo do Amerike z apeli za "Odklonitev ni tragična," Je finančno pomoč, Je zanimivo in l odgovoril. "Upoštevati morami dejatvo, da Amerika ne bo nekaj časa dajala kreditov tujim drža vam za nakupe blaga." Fierllnger Je dostavil, da J< Čehoalovakija deležna kreditov s »tram nekaterih ameriških delavske zadeve, Je priznal po- delavske federacije Potresni sunek zamajal Milwaukee Milwaukee, W,s„ 7. maja,— Potresni sunek je zamajal Milwaukee in drugs rnasta in naael bi ne ns ozemlju v obsegu 3.000 kvsdrstmh milj v Južnovzhod nem delu Wisconaina Trajal Js urno pol sekunde in povzročil neznatno škodo. značilno, kadar vodja ene drža ve v osrčju Evrope pove svetu, da ne mara dotoka zunanjega kapitala. Dotični Je bil Zdenek Fierlin ger, pod predsednik čehoalovaike vlade. Zadevno Izjavo Je podsl na aeatanku s časnikarji v l/m donu Kierlinger Je načelnik stranke socialnih demokratov. "Ml ne maramo zunanjega kapitala v čehoslovaških induntri-jah," je dejal. "Skoro vse indu atrije »o podržavljen*. Zanimamo se ne za ustvaritev novih in duatrij s pomočjo zunanjega ka pitala, ker to ni dobro za neodvisnost dežele, lire/ zunanjega kapitala se ne bo nihče vmeše val v naše notranja zadeve Fierlinger js bil vprašan, naj izrazi mnenje o ameriškem dr žavnem departmentu. ki m hotsl firm, s katerimi ima zveze Nje gov obisk Londona se smatra za znamenje izboljšanja odnošaje\ med Čehoslovakijo in Veliko Britanijo. Italijanski levičarji se uprli Rim, 7. maja—Poskus prt nnerja Alcida de Gasparija gle de razširjenja italijanske vlade, da bi v tej dobili reprsssntacijo deanlčarske politične grujie, ae je izjalovil. Uprli ao ae komunisti in attciahsti in preprečili akcijo. Poročilo pravi, da bo motal De Ga»p«*ri zaradi opo*i dati kredita v vsoti $50,000,000 cij* levičsrjev zsvreči nsčrt gle Čehoalovskiji, ko s« J« vršila mi- de reorgsnizirsnja vlade, Socla- rovns konferenca v Parizu, Kre sti »n komunisti nastopajo kot dit je bil odklonjen Čehoslova blok. Pritisk za potrditev italijanske pogodbe Truman zahteva hitro akcijo , Washington, D. C.. 7. maja.— '.'rsdsednlk Truman Je začel pri ttflsuti na aenut za hitro potrditev »tiilijaiihke mirovne pogodbe, '/tekel je «varilo, "da bi zavr-Isnje |Migodhe zadalo težak uda ree vodstvu Amerike v svetovnih zadevah." Predsednik, državni tajnik Marohall, bivši državni tajnik Byrnes in aonator Vandenberg «o skupno odgovorili kritikom, trdijo, da Je |x>godba preostra n du bo izpohtuvlla Italijo, če to bo senat potrdil, komunistični ricvstnokli, Matfchull je ptecitai Trumano vo pismo s pozivom na senat, taj ratificira pogodbo, pred člani M-natnega odaeka za zunanje za leve. 1'tedaednik in njegovi podporniki so priporočali tudi hitro ratifikacijo mirovnih pogodb /a Bolgarijo, Rumunijo in Ogrfcko. Nasprotniki ratifikacije trdijo, da |>ohu ne kiti meje Italije prid Jugonlavijo in da js Italija odprta komunističnemu prodira nju, kakor sta Grčija in Turčija, kar |>a luxe Truman preprečiti Naaprotmki tudi naglsšajo, ds pogodba nalaga pretežko breme Italiji v obliki reparacij, ki so $360,000,000 Od te vsota ima Rusija dobiti $100,000,000 kot vojno odškodnino od Itahjs. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Bonofit Sodoty Naročnina sa Zdr urana driaro (Isven Chicaga) in Kanado M.00 na loto. $4.00 ta pol lota. 12.0« sa ¿otrt lota; sa Chicago in okolico Cook Co- M.S0 sa colo loto. M.75 sa pol lota; sa inosomstvo lil 00. Subscription rstos: for tho United Statos (except Chicago) and Canada M.00 por yoar. Chicago and Cook County $9 50 por yaar, forsign countrios $11.00 por year Cono oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov in nonaroionih člankov to no vračajo. Rokopisi litorarno vsobino (črtica, povssti. dramo, potmi itd.) so vrna)o pošiljatelju la v «lučaju, ¿o ja prilošil poštnino. Advartising ratas on agraomonk—Manuscripts of communications and unaolidiod sr tic lat will not bo roturnod. Othsr manuscriptt. tuch as itorios, plays, pooms. ate., will bo rofurnod to sondor only whan accompaniod by tolf addrOssod and ttampad anvalopa 2657 Naslov na vsa. kar ima stik s listom: PROSVETA 59 So. Lawn dala Ava., Chicago 23. Illinois K moskovski konferenci—W Zadnjič smo končali to razpravo z diskuzijo o reparacijah, ki so bile na moskovski konferenci glavna sporna kost, čeprav sta obe stranki potegnili že precej "reparacij" iz Nemčije. Vsaj vsaka stran tako dolži drugo. Toda nič manj sporne niso točke glede bodoče forme nemške vlade, Porurja in Posarja, bodočih mej in gospodarske spojitve Nemčije. Slednje je danes morda najbolj nujno, kajti gospodarsko razkosana Nemčija onemogoča vsako rekonstrukcijo dežele. Dolcler ne pride do spojitve vseh okupacijskih con v gospodarsko enoto, toliko časa bo Nemčija nič drugega kot velik slum v osrčju Evrope. Toda tudi to vprašanje bo najbrže Čakalo rešitve ostalih spornih vprašanj, ki so z daljšega vidika mnogo bolj važna in od rešitve katerih bo v veliki meri odvisen razvoj vse Evrope, kakor tudi bodoči odnošaji med Rusijo in Ameriko. Kadar bo med "zmagovalci" prišlo do sporazuma glede ostalih prej omenjenih točk, vprašanje gospodarske spojitve Nemčije potem ne bo delalo posebnih preglavic. Anglija in Amerika sta sicer že spojili svoji coni, kar pa ni prineslo večjega sodelovanja in sporazuma med obema okupacijskima oblastima, marveč nasprotno. Zadnje dni čitamo, da je ta spojitev sprožila večje konflikte med obema vladama vsled njune konfliktne gospodarske politike. Iz tega sledi, da bi priklopitev ostalih dveh con — ruske in francoske — ne zmanjšala, marveč še povučala trenje med okupatorji. In to vse dotlej, dokler ne bodo rešena druga bolj fundamentalna sporna vprašanja. ★ Za bodoči evropski in svetovni mir je danes najbolj fundamen-talni problem vprašanje pravične ureditve nemških mej in Porurja. Najbolj pereče vprašanje je meja med Poljsko in Nemčijo. Ta meja je bila "začasno" urejena na potsdamski konferenci, kjer so bile storjene največje zablode izmed vseh mednarodnih konferenc moderne dobe. Ako ostane pri sedanji poljsko-nemški meji, to je ob Odri, bo treba Nemčijo tiščati k tlom in jo čuvati kot nevarnega psa ne samo 10, 20 ali pa 40 Jet, kot predlaga Amerika s svojim 40-letnim nemško-razorožitvenim paktom, marveč dolge generacije, kajti najbrže ni Nemca in ga še vsaj nekaj generacij ne bo, ki bi se mogel sprijazniti s to mejo. In dokler se nemško ljudstvo na splošno ne sprijazni s svojo vzhodno mejo, toliko čaaa bo Nemčija tudi nevarna. Velika trojica je bila v Potsdamu popolnoma slepa, na vsej črti stupidna, ko je pomaknila poljsko mejo do Odre in na severo-zapadu, pri Stettinu še preko nje. Tukaj je Nemčija izgubila tri province — Pomeranijo, Brandenburg in Šlezijo. Razen Šlezije, kjer je bilo okrog poldrug milijon ponemčenih Poljakov, poleg nemške večine, je to ozemlje pristno nemško. Nesporno je le za Poljake, toda tudi ne za vse. Tudi med njimi Je bila manjšina, ki je bila proti aneksi j i tega nemškega ozemlja, toda zadnje čase je tudi ta manjšina utihnila vsled pritiska poljakega nacionalizma. Danes so si Poljaki od skrajnih levičarjev do skrajnih desničarjev edini edino v zahtevi, da mora poljsko-nemška meja ostati ob Odri. Tudi vsa umeriška poljska reakcija brenka na to struno in pritiska na državni department, da pristane na to mejo. Poljaki pravijo tem nemškim pokrajinam "vrnjene province". Pri tem se opirajo na svojo pred 600-letno zgodovino, ko so ti kraji nekaj časa spadali pod staro Poljsko. Ampak po tej zgodovinski logiki bi si na primer Italijani lahko lastili vso Evropo, ki je bil« nekoč, pred 2000 leti z Anglijo vred del rimskega cesarstva. Prav tako bi si na primer Slovenci in Cehi lahko lastili vso Avstrijo in še del Bavarske, kajti v zgodnjem srednjem veku, po velikem preseljevanju Slovanov so bili oni tam gospodar. Ampak tako argumentiranje bi za današnjo realnost ne imelo nobenega drugega pomena kot le razpihovanje šovinizma in imperialističnih tendenc. Dejstvo je. da je v teh "vrnjenih provincah" zadnja stoletja živelo čez šest milijonov Nemcev in da je Nemčija dobila iz njih 25'i živeža. Večina teh Nemc<*v je pred par leti pred rdečo armado zbežala proti zapadu, oatali pa so bili potem izgnani, oziroma še bodo kolikor Jih je še tam. Poljska te kraje naseljuje s svojimi ljudmi, večinoma iz vzhodnih pokrajih. ki so prišle pod Rusijo. Do zdaj ne Je v nemške province naselilo tri do Štiri milijone Poljakov. i naiitv naAsdbui Z Hevinom se redkokdaj strinjamo, toda strinjafi smo se zadnjič, ko je dejal v Moskvi, da je bila v Vemlllesu storjena ta napaka. ker je bila poljska meja pomaknjena preveč proti vzhodu, v Husijo, v Potsdamu pa. ker je bila /apadna meja pomaknjena predaleč proti zapadu — do Odrt». Velika trojica je to storila, da je Poljsko oškodovala za izgubljeno ozemlje vzhodno od Curzono-ve črte. Strinjamo *e tudi s stališčem Amerike, da je treba mejo med Poljsko in Nemčijo popraviti v tolike», da bo čim manj krivična /a ob«* državi. O pravični meji tukaj sploh ne more biti govora, kajti kar j«- "pravica" za eno, je krivica za drugo. Mogoč Je kompromis, ki sicer nikogar ne zadovoljuje, vendkr pa toliko ne žali Pravice. Mar »hali je v Moskvi sugestiral, naj bi Poljaka dobila del Slezije — menda Gornjo in morda tudi del Brandenburga in Pomeranije, kraje, v katerih je živela poljska manšina. Citall smo že tudi o sugestiji, da naj bi Rusija nekoliko odškodovala Poljsko z odstopom nekoliko ozemlja v pokrajini I^emberga. O vseh teh sugestijah Poljaki in Rusi seveda ne marajo nič sll-fati Oh«- vladi Inaistirata, da so bile nove Poljske meje že določene v Potsdamu. Ampak kar se nemftko-poljske meje tiče, je v pota-darmkem paktu specifično rečeno, da je "račasna" in da bo dokončno rešena v mirovni pogodbi. Za evropski in svetovni mir je to vprašanje večje vaJnostl kot pa katerakoli druga meja v Evropi Ml smo globoko prepričani, da bi bilo bolje za Poljake in tudi za Ruse. ako bi na svoje interese ne gledali zgolj i vidika slepega nacionalirma, marveč bi pri« stali na ustvaritev lakih mej, katere bi bilo mogoče zagovarjati Pred Sansovo konvencijo Cloveland, Ohlo. ~Konvencija SANSa se bo vršila 30.-31. maja v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, torej se bližamo temu datumu, ¿al, da se je dosedaj vse premalo razpravljalo o raznih vprašanjih, katera bodo morala biti rešena na tej konvenciji. Najvažnejše vprašanje bo, ali bomo obdržali to organizacijo Š4 nadalje, ali bomo prenehali z njo. Moje mnenje je, da nam je organizacija še vedno potrebna. Marsikdo pa misli, da je sedaj delo končano, ko smo skončali z zbiranjem sklada za otroško bolnišnico, kakor tudi z zbiranjem obleke in živeža. Res je, da so omenjene akcije za sedaj rešene in tudi politično delo ne bo v bodočnosti več tako važno, kajti mirovna pogodba z Italijo je podpisana, z Avstrijo pa bo najbrže kmalu. Vsa ta vprašanja spadajo jugoslovanski vladi in tamoš-njemu ljudstvu, in mi, kot ameriški Slovenci, ne bomo mogli v tem oziru dosti pomagati. V tem vprašanju nam je bil SANS potreben tedaj, ko je bila Jugoslavija pomendrana in okupirana od nasilnega in krutega nacifa-šizma. Tedaj narod ni mogel govoriti in protestirati proti krivicam in trpljenju, katerega je prenašal skoraj pet let. Danes pa je jugoslovansko ljudstvo zopet svobodno in pridno ter obnavlja porušeno domovino. Konvencija SANSa naj bi sprejela, da nam je organizacija še vedno potrebna, in njena glavna naloga naj bi bila vzdrževanje kulturnih vezi med nami in staro domovino, V domovini so dosedaj pokazali dobro voljo, namreč, da žele z nami, izseljenci, tesnejšega kulturnega stika, dočim se stara Jugoslavija ni brigala za nas, ampak le za naše dolarje. V zadnjih 50 letih so ameriški Slovenci poslali v staro domovino milijone težko pri-služenih dolarjev, da so njih sorodniki plačevali stare dolgove in davke, kateri so bili vedno veliki. Da, stari režimi so nas poznali le tedaj, kadar je šlo za denar, če pa smo mi vprašali za kakšno uslugo, kadar so naše čitalnice in šole vprašale za kakšne knjige ali kaj podobnega, ki bi služilo za vzgojevanje naših otrok v materinščini, pa nam niso niti odgovorili. Sedanje vlade jugoslovanskih republik streme po izgraditvi lepše Jugoslavije, posvečajo veliko pozornost ljudski izobrazbi in kulturi ter se zanimajo tudi za izseljence, kar izpričujejo razne izjave raznih jugoslovanskih funkcionarjev, ki so obiskali Ameriko. Da je organizacija SANS še vedno potrebna, je že pisal in poudarjal njen predsednik Etbln Kristan. Važno je, da obdržimo vse Sansove podružnice, katere paj v območju organizacije sodelujejo za boljše kulturne vezi med starim in novim svetom , Važno je tudi, da podružnice pošljejo svoje delegate na konvencijo, prav tako druga kulturna društva in organizacije, ki so upravičene do zastopstva na konvenciji. Te bodoče kulturne vezi med izseljenci in rojstno domovino bodo obojestranskega pomena in upanje je, da bo prej ali slej stara domovina znala ceniti prizadevanje ameriških Slovencev na kultumem polju. Sicer ne mo remo reči, da amo na tako visoki kulturni stopnji, kot bi radi vi deli, da bi bili, vendar pa kar imamo, smo si sami ustvarili trdim delom brez zunanje pomo Čl. Ce pa bomo hoteli še ka dolgo obdržati našo narodnostno lice v tem velikem tujem svetu bo morala z nami sodelovati ata ra domovina. Drugo veliko vprašanje pred to konvencijo t*>do viri, finance Reševalni delavci v Texas Cliyju, Taxas, iščejo žrtve velike katastrofe, kft Je sadala to mesto. Koliko Je bile ubitik, še do danes nI bilo dognano ln najbrše tudi nikdar ne bo. " prostovoljne prispevke. Določiti bomo morali letni asesment, ki bo moral biti malo večji kot je sedanji. Seveda, računati moramo tudi na donesek priredb Upati je, da bodo razne naše organizacije še nadalje ostale naklonjene SANSu. SANS potrebuje še nadalje svoj urad in stalnega tajnika, ki naj bi vršil delo, ki spada v področje te organizacije. V prihodnosti bodo imela zlasti kulturna društva koristi od te organizacije. Razumljivo, zadnjo besedo bo imela delegacija na konvenciji, katera bo odločevala o usodi SANSa. Naj če omenim, da bi morala slovenska vlada posvetiti malo več pažnje tej organizaciji. Tam bi sedaj lahko že vedeli, da obstoji med nami centralna organizacija SANf> in se na njo obračati, ne pa na kakšne posameznike. Povedano mi je bilo, da pre-ema časopis Enakopravnost ve-iko število iztisov ilustriranega tednika "Tovariš," da ne vedo kam z njim. Čudim se, da niso oni slovenski funkcionarji, ki so bili dosedaj med nami, informirali tamkajšnje voditelje in ob-asti o organizaciji SANS, ki je centralna organizacija ameriških Slovencev. Torej bo zelo važno, da bo Sansova konvencija obširno reprezentativna, katera bo imela nalogo začrtati smernice, delo in naloge organizacije. Clevelandske podružnice so sedaj pridno na delu in razni odbori ter odseki delajo na raznih pripravah. Naša podružnica št. 48 je na zadnji seji izvolila deset delegatov. Priporočljivo je, da izvolijo vse jlodružnice delegate, da bodo gotovo zastopane na konvenciji. Dobro bi bilo, da bi javnosti razmotrivali o bodočem programu SANSa in podAli svoje konstruktivne sugestije. J. F. Durn« tajnik 48 SANSa. Odgovor na kritiko Bon Air. Pa.—Nisem nameravala pisati v časopisje, a sem primoranu odgovoriti na napade na mojo osebo. Mrs. Lukanich piše, da sem prišla z mrs. M. Jane skupaj v Ameriko. Kesnica pa je, da jaz nisem vedela zanjo, ako potuje, ona pa zame ne. Srečali sva se v Belgradu na arfieriškem konzulatu, a na parniku nisve bili skupaj, prav tako ne tukaj na vlaku. Zadnjič sem jo videla, ko je prišla • parnika. V stari do movini pa jt ons živela v času vojne nekje na Turjaku. Kolika je razdalja od nas do Turjaka, ne vem, vem pa, ds so JI neznane razmere pri nas, kakor so meni neznsne na Turjaku. Prav tako ne ve, ksj se Je zgodilo z mojim sinom. Pripravljena sem stroške povrniti onemu, ki bi me mogel informirati, če Je ubit in kje in i kdo gs je ubil. Poizvedovala sa vzdrževanje organizacije. Več- sem v mnogih uradih, a nikjer no se ne bomo mogli zanašati na niso priznali, da ga ni več med in tudi braniti Poljska je na primer že dobila blizu dve tretjini Vzhodne Pruslje, ostali del pa Rusija S striktno etničnega sta-lišča sicer tudi uničenje Vzhodne Prusije ni mogoče zagovarjati marveč le It vojaškega ln političnega vidika, kajti biU je gnezdo pruakega militarizma in ločena od Nemčije (Pride še) živimi. Če bi bil on kaj zakrivil, da bi zaslužil smrtno kazen, bi mi to tudi priznali. Če je moral dati svoje mlado življenje, je umrl brez krivde, zato bi želela, da ga pustite v miru! Če je bil belogardist, ni bil prostovoljno, kar vedo vsi v našr vasi. Najprvo je bil pri partizanih, ker pa ga je bolela noga, na katero mu je padlo razbeljeno železo, je prišel domov z namenom, da se pozdravi. Dne 28: oktobra 1943 pa se je pričela nemška Ofenziva in nemški vojaki so ga odpeljali v Ljubljano, kakor tudi več drugih. Tam so mu bili odprti dve poti: v orožje k domobrancim ali nemška internacija. Kdo bi šel rajši v internacijo,1 če bi mu bile znane razmere ujetnikov, kot pa ostal v domačem kraju? In ker ni bil ne kr-volok ne maščevalec, je bil tudi slab domobranski vojak. Kdor je doma od naših krajev, se lahko prepriča, da moj sin ni delal nikomur krivice. Oče njegov ni bil doma, to lahko priča SNPJ, katere član je nepretrgoma že od 1023 leta, in tudi prej je že bil pri tej jednoti. Njegov starejši brat je v tej deželi od 1. 1939, mlajši pa je prišel nazaj 9 dec. 194Ö. On je star 14 let. Mrs. Lukanich, lahko Ti rečem, da ni resnica, ko pišeš, kaj sem govorila o tamkajšnjih strankah. (Mrs. Lukanich je imela v mislih Mary Jane, a je bilo v tiskarni pomotoma zamenjano njeno ime z Vašim.—Ured.) Mrs. Anna Starič iz Kanade naj bo mirne vesti. Meni ni bilo treba bežati iz Jugoslavije, ampak sem imela dovoljenje od jugoslovanskega ministrstva. Mrs. J. Škrbec tudi ni nikaka begunka, ker je prišla v to deželo še pred 26 leti z dovoljenjem jugoslovanskih in ameriških oblasti. Dopisnik, ki me ima za izdajal-ko, naj bo brez skrbi, ker nisem. Če bi se vtikala v kako stranko, ali pa delala proti partizanom, bi morala iti v zapor, ali pa kam drugam, ne pa v Ameriko, kajti OZNA je vse preiskala, če bi bil kakšen madež izdajstva na meni. Frank Barbič ni pisal, da sem njemu govorila zoper jugoslovanske oblasti, pač pa slično kot mrs. Lukanich o mrs. Jane, namreč da me je zanimivo poslušati. Kdor je preživel vojno v Jugoslaviji, ve mnogo povedati o svojih doživljajih, ne da bi mu bilo treba propagirati za kakšno stranko, kot ste vrgli ta očitek name. Kaj vse smo pretrpeli, vemo samo mi, ki smo imeli svoje življenje in imetje vedno v nevarnosti, a vi, ki ste imeli svoje glave na varnem, ne morete razumeti tamošnji položaj. Dvomim, da bi se našel človek, ki bi trdil, da je v času vojne v Jugoslaviji preživel brez skrbi in strahu. Ne starček in ne otrok v materinem telesu ni bil vsren. Jaz ne morem hvaliti nikogar, ne rdečih ne belih ne črnorokarjev, še manj pa okupatorja. Najprvo je prišel Nemec in pobral vse. če je bilo kaj vredno, za njim je ropal Italijan do 8. septembra 1943. dne 28 oktobra istega leta pa je prišla zopet ■» .. ■ .i ■ : nemška ofenziva in pustila za seboj strašne sledove. Jaz nisem imela nikake koristi od nikogar, pač pa velike izgube, ker so nam pobrali vse, kar ni bilo dobro skrito, zakopano v zemljo ali zazidano v zidu. Kdor pa je imel kakšne koristi od teh ali onih, jih je. potem pa hvaliL Največ gorja pa so povzročali civilisti, kateri niso nosili orožja, ampak imeli velike oči in jezike ter se veselili nad trpljenjem svojega bližnjega. Nikdo mi rte more očitati, d* sem koga tožila ali pa izdajala. Vsak človek se mi smili in koliko so pretrpeli vsi, ki so bili oboroženi, je nemogoče popisati. Nikdar nisem gledala za nikomur odkod je prišel, kam je šel in kje se skriva.' Nikdo ne more trditi, da so bili vsi partizaifi dobri, kakor tudi ne, da so bili vsi belogardisti slabi—med vsemi .so bile smeti vmes. Tisti Barbičev dopis je dvignil toliko prahu, da se je pokadilo do št. Ruperta, češ, da vodim tukaj propagando proti Jugoslaviji. To je laž! Dotičnik, ki mi grozi, se naj prej prepriča, predno izvrši grožnjo. Moje potovanje v Ameriko ni imelo političnega namena, kajti nimam navade vtikati se v politiko. Tudi v dopisih ni častno napadati nedolžne osebe. Antonla Sadar. V blag spomin prijateljem Hermlnle, Pa.—Ker sem bil zaposlen z razpečavanjem Družinskega koledarja, nisem utegnil spotoma poročati o smrti naših dobrih bratov in sester, ki so se ločili od nas za vedno. Najprvo naj poročam o smrti dobro poznanega br. Mika Balo-ha. Na željo njegove soproge bom bolj obširno opisal življenje? tega pokojnika. Mike je kopal premog pet let v Trbovljah v času stare Avstrije. Tam se je oženil in odšel v Ameriko leta 1906, in sicer naravnost v Claridge, iliko v Pa. Rodilo se mu je veli! otrok, šest sinov in dve hčeri. En sin je padal v Italiji v zadnji vojni. Vsi ostali otroci so poročeni. Poleg vdove in otrok zapušča tudi dva brata. V Ameriko so prišli približno vsi ob istem času. Mike je trdo delal skozi vse življenje. Premog je kopal 45 let. Zadnje štiri mesece pa je bolehal in napravil le nekaj ših-tov. Ko sem ga zadnjič videl, sem mu prodal Ameriški družinski koledar in je bil videti ko-rajŽen, zato nisem še oddaleč slutil, da je bilo tedaj moje zadnje snidenje z njim. Pokojnika so člarfl zelo upoštevali, ker je bil z njimi vljuden in potrpežljiv, zato pa je tajnikoval 20 let pri društvu št. 7 SNPJ. Veliko bi lahko napisal o njem, kajti pogovarjala sva se večkrat, kadar sem prišel v njegovo naselbino, toda vzelo bi preveč prostora. Sestra Baloh, pokojnikova soproga, se zahvaljuje društvu št. 1 SNPJ in vsem prijateljem, ki so darovali vence, 75 po številu, prav tako se zahvaljuje otrokom, ki so jo tolažili v urah globoke žalosti. Mike je bil pokopan 26. aprila na pokopališču Manor. Ob smrti mu je bilo 64 let. Počivaj mirno, brat Baloh, v hladni zemlji. Ti nisi živel zastonj. Opravil si Tvoj del dolžnosti in zapustil svet v boljšem stanju kot si ga našel. Garal si po 12 ur na dan in dočakal, ko se bo lahko delovni k skrajšal na šest ur. V Claridgu je preminul tudi And. Braček. star naseljenec, ki je kopal pod zemljo črni diamant 45 let. Zapušča soprogo in brata. Moje globoke simpatije! V tej naselbini jih ju umrlo v kratkem času pet. toda vsi niso bili člani SNPJ, pač pa Slovenskega doma. Spomniti se moramo tudi na mrs. Matildo Zorich Iz Crucibla, katera se je v tem letu ločila od nas. Tudi ona je bila zelo aktivna pri SNPJ ter je rada čitala Prosveto ln Proletarca. prav tako dobre knjige. Z njo sem se seznanil pred nekaj leti na slav-nosti društev v Masontownu. kjer sem nastopil kot govornik. (Dalje sa $. strani? Časovni komentarji MIlan Msdvafek Rusko ljudstvo »u ^ V tej koloni sem že nekaik™ omenil, ce bi ameriško 1JU£ toliko pretrpelo v zadn i vT kot rusko ali pa jugodijT ne bi dovolilo svojim vodittS da rožljajo s sabljami in „S slovanskim narodom z atomi mi bombami. Početje naših reakcionarjev m more razumeti zlasti preprosti rusko ljudstvo. Ameriški žums list McGaffin, ki se nahaja v Mo skvi, poroča v čikaškem Daih Newsu med drugim sledeče: Vi bi morali priti v Rusijo da bi dojmili, kako zelo si žd njeno ljudstvo, ki je tako jum ško trpelo pri obrambi svoje do movine, miru in prilike obnovil od vojne opustošeno deželo. Sla čajno sem se sešel na ulici skupino delavcev in njihov« otroki in pogovarjali smo se i vojni in miru ter o odnošajih Ameriko. Bombardirali so me odkritimi vprašanji, na prin* neki 13-letni deček je vpraii 'Zakaj ste se ločili od Roosevd tove politike?' Neki stari nxi pa je stavil to vprašanje: 'Zi kaj oborožujete Turčijo?' Neglede na tajnosti visoke d plomacije, preprosto rusko Ijui stvo si želi mir. 'Zakaj se hoče vaš Trumi vojskovali z nami?' je vprai stari mož in si pogladil sive brk 'Zakaj nas je Amerika sedi zapustila?' se je oglasil veten srednjih let, ki je izgubil žen in sina v vojni. 'Bili smo tal dobri prijatelji med vojno. Ri sija je toliko pretrpela in izgi bila mnOgo ljudi. Poglejte I otroke, katerih očetje so bili i biti v vojni,' je pokazal ne da ke okrog nas. 'Po vsem stn nem trpljenju mi ne želimo vo ne.' Toda odgovora ni čaki Navdahnjen s patriotično ljube nijo, ki jo čuti vsak človek < rojstne domovine, je pristavi 'Toda če nam vsilijo vojno, i se ne bomo ustrašili. Pogoji kakšne lepe dečke smo vzgojil Pokazal je na rdečelične defl v krogu. Vztrajal sem, da Amenci tudi žele mir. 'Če resnično « marate vojne, zakaj oborožuj« Turčijo? Zakaj ne pomagste i želam, ki so bile opustošene vojni?' Obrnil sem se do 17-letne| mladeniča s pegastim obraz* po poklicu izurjen električar, i ga vprašal, če je bil v voji 'Nisem bil in upam, da mkdi ne bom,' je odgovoril. Nd mladi veteran pa je izrazil a stvo vseh tistih, ki so preživi vojno, z besedami: Tako k| je živeti!' Tu je spregovoril veteri srednjih let, ki je izgubil žino v vojni: 'Sedaj sem ttl osamljen.' Nato je povedal, t je bilo njegovo rojstno meto* rektno na poti invazije. Njej va hiša je pogorela do tal i bližno 8,600 drugimi. Ostalo^ je samo 42. V vojni je izfl» vse. Nato je neki mladenič vprtj zakaj noče Amerika dati po*>Ju Rusiji in trgovati z njo. Ponovno in ponovno so ti ^ prosti ljudje zatrjeval«, di» žele vojne: Takšno opus ^ toliko prelite krvi itd. On. ■ čejo živeti v miru Tako poroča o sentin*«¡¡!¡ skega ljudstva ameriški ^ nist McGsffin Seve «U"»J zatrjeval, da tud. m Resn.es je, da «nienskol ne želi vojne, na drugi podpira in stoj. » reakcionarji, katen ob^J liki netijo sovraštvo pr* «« in drugir^^m ^ Naše meičansko. bolje ^ , kapitalistično bllWi službi največje fil pljujejo In ^fi&ZT* ki deluje za pnjstelj«^ vanskiml drfavsm; ansKimi ui«— upg O nakanah smeni^J^ bo govoril bivši Henrv Wallace v 0 u v čikaškem 'tad^ W. Madison st in povzdignimo svoj s r PREB K0HVENCUO Spisal Etbin Krifian „ , kdu aejsl, d« so sedanji čAsi nenavadno resni, ne bi po-U| nginalnega in nič novega. In vendar se mora to neve-f, gtvo poudarjati in znova poudarjati, da se zdramijo za-da se ohrabrijo omahljive! in spoznajo silno nevarnost, spJ, ,' ne more odvrniti nihče drugi kot zavedne ljudskejnase. upnica je, da se nekoliko posa-| Zunanja pomika m0ra torej w____1 ima in Ktlne I 1 , .. J J, , , ,, ., skrbeti, da dobe dobrodelniki teh inferiornih ljudstev—te fra-zeologije niso imeli samo nacisti v svojih glavah—pogoje, ki jim zajamčijo zaželjene profite. če se more, na primer, postaviti na celo kralj iček, ki bo hvaležen za protekcijo, brez katere bi njegova krona odfrčala, ker ga ljudstvo ne mara, je v tem že nekaj garancije, da se bodo koncesije izplačale. Morda ga bo treba tudi s silo vzdrževati na majavem prestolu^ ampak tudi to se da izvršiti. Bajoneti so še vedno močnejši od ljudske pravice. Delavstvo v deželi kapitala pa nima nobenega razloga^ da bi se Veselilo takih rezultatov, ali pa da bi ostalo brezbrižno, kajti če začno miljarde v takih deželah producirati na debeld, lahko preplavijo tudi domači trg s cenenimi izdelki in dokler imajo zakonodaje v rokah gospodarski mogotci, ne bodo uravnavali tarifne politike proti svojim interesom. A da se odvrne zanimanje de-delavstva od takih ciljev, je pri-•poročljivo, zagnati doma kak trušč za zaglušenje ušes in zmedo mišljenja. Splošno je znano, ^ kov močnega uma m silne SLajno bojuje proti mogoc-lu navalu reakcije, toda tudi Sj zaverovani individualist S. razumeti, da ne more niti ¡¡večji genij sam premagati or-¡SUh napadov na ljudske pravice. Temna reakcija se pac moti, ie misli, da mora končna zmaga biti njena. Če bi njeni gromov-Srf in podpihovale! nekoliko bolj pazljivo »n brez domišljavosti prelistali zgodovino, bi morali v njej citati, da velja zakon evolucije za človeško družbo prav tako kakor za rastlinstvo, u živalstvo, za našo zemljo in B vse svetove vesoljstva, a ker je to zakon narave, ga nobena človeška sila ne morci premagati Če ne bi bilo tako, bi še danes živeli v skalnih votlinah in ostali divjaki, dokler ne bi poginili kakor tiste orjaške živali, ki se niso mogle prilagoditi pogojem razvoja. Mogotci, ki se danes obešajo na kazala ure in skušajo pomakniti čas nazaj, se motijo tudi v tem, ko si domišljajo, da počenjajo, česar drugi še niso storili, ali pa vsaj, da so bolj "bnhtni" nazadnjaki kot so bili vsi drugi pred njimi. Take samoljubne fantazije so nevarne kot sta izkusila Mussolini in Hitler, ki sta oba verjela, da lahko izvršita, kar se še nobenemu av-tokratu ni posrečilo. Socijalna reakcija je tako stara kakor človeška družba in njene metode so v glavnem vedno enake; nič ge-nijalne iznajdljivosti ni v njenih sedanjih intrigah. Toda četudi reakcija ni nikdar trajno zmagala in ni mogla ustaviti napredka, je vendar prizadela ogromno škodo, katero so vselej trpeli izkoriščani sloji užbe. Tudi sedaj je to vse, r more doseči, z edino razli-0, da bi, če se njeni manevri e preprečijo, ta škoda lahko iosegla proporcije kakor še ni-fcdar prej. In če bi se zgodilo to, kar njeni najljutejši in najt-bolj nepremišljeni hujskači glasno pridigajo in njeni potuhnjen-v svojih srcih goreče žele, namreč novo vojno, bi lahkd na Molohovem oltarju padlo, ne na milijone, temveč na miljarde človeških bitij in opustošenje po vsem svetu bi lahko bilo tako Kromno, da cele generacije ne bi mogle pospraviti razvalin. Ta nevarnost nikakor ni domišljena, kajti kadar je napetoat tako velika kakor sedaj, zadostuje najmanjša iskra, da se vname največji požar. To ne pomeni, da je nova vojna neizogibna, pač pa da je potreba čuječnosti veliko večja kot se sanja tistim, ki se igrajo z ognjem in niti ne vedo, kaj se lahko izcima iz njihove igre. In nikakor ni dovolj, da stoji na straži nekoliko voditeljev. Če je kdaj čas, da se mora slišati glas ljudskih množit k. bi v slučaju katastrofe plačale največjo ceno, je tak čas ptuv sedaj.| Heakcija se izraža v zunanji, pa tudi v domači politiki. To je »tlo pač vedno tako, ker je ono brez drugega nemogoče. Moderni fevdalci, ki so neprimerno tolj mogočni od srednjeveških Krofov m baronov, se ne morejo zadovoljiti z domačim izkrišča nJem, dokler vidijo po vsem sve tu priliko za profitarstvo. Odtod prihajajo njihovi klici po •vobodi", katero pač tolmačijo Ja svoj način. Če se hoče kak-»na doslej več ali manj koloni jalna dežela postaviti na svoje r»J«e m ohraniti svoja prirodna wR»>tva za korist svojega lastil naroda, je to kršenje svo-tuj,h gosj>odarskih mogot n taki deželi je treba na-f*Jal na vse mogoče načine •ventualno tudi s pretnjo stra •¡¡j» v nadi, da se bo "iztrezni-fri kapitulirala. Po teh na-mora ravnati zunanja n kakor vidimo, razume ■»bro nterese "svobodne ** P"l) spomin dejstvo, da so naši tuje rodni državljani doprinesli veliko k naši znanosti, industriji in kulturi ter naglašajoč edinost in složnost vseh državljanov, starih in novih v odjx>ru proti silam ki bi hotele zasejati razkol med ameriškim ljudstvom s ščuva njem rase proti rasi in vere pro ti veri. V programih bo poudarjeno tudi. kar je predsednik v svojem proglasu dneva Amerikanec sam označil za "velikan sko nalogo vseh ljudi v tej novi dobiH—nalogo prizadevanja "iz bnaati s svata starodavno zlo vojne in pospešit) stvar svobode in človeškega bratstva." Ko novi državljani, domači in tujerodni, ter starejši državljani pridejo skupaj na dan obhajanja praznika "Amerikanec sem"— novi državljani, da obljubijo svojo zvaitob<- -ostali, da isto pono-ve in obnove—vsi skupaj si m bo Ameriko in Azija imata največ gozdov se pa z vsakim letom veča površina pravilno oakrbovamh gozdov, V zadnjih letih so tu nastala tudi velika podjetja, ki les načrtno izkoriščajo—n. pr. vele-žage v Arhangelsku in ob ustjih Onege in Mezenja, tovarne za celulozo in papirnice v Kareliji In ob reki Kami pod Uralom. Glavna izvozna luku za sovjet ski les je Arhangelsk. Druga največja posestnika gozdoV na svetu sta Kanada in Zdrušeae dršave Amerike. Obe imata ogromne, V mnogih delih še neizkoriščene gozdne površine. V Kanadi imajo nad 3 milj. km1 gozdov. To bogastvo so nekdaj izrabljali le na jugovzhodu, v provincah Ontario in Quebec, sedaj pa sekajo tudi v jasnih gozdbvih Britske Kolumbije. Izvažajo les zlasti v Združene države; skoraj 80% vsega kanadskega lesa požirajo papirnice Unije, da zadovoljujejo ogromno povpraševanje po časopisnem in drugem papirju. Že iz tega podatka je razvidno, da so se velike zaloge lesa Združenih držav že izdatno zmanjšale (gozdna površina: 2 mili J i km1). Glavni gozdni predeli Združenih držav so še danes na njihovem vzhodu, nekaj večjih gozdov pa je tudi v Skalnem gorovju in ob pacifiški obali. Med drugimi državami imajo velike gozdove Še Brazilija, Indonezija, Belgijski Kongo, Peru —vendar pa ne dosega nobena izmed njlH imenovanih treh velikih držav niti po kakovosti lesa niti po njegovi proizvodnji. V. B. Glede množina' gozdov je o> meniti, da sta najbolj gozdnati zemljini Amerika in Azija. Gozdna površina znaša v Severni Ameriki okoli 9 v Južni Amfc-riki 8 in v Aziji 18 milijonov km*. Afrika dosega 9 milijonov km1 gozdne površine, Evropa 3 mllij., Avstralija pa komaj pol milijona. Tudi v primeri s celotno površino zemljine je Amerika s 40% gozdov na prvem mestu. V Aziji, Afriki in Evropi pokriva gozd približno eno tretjino celotne površine, medtem ko je v Avstraliji pogozde-nih komaj ff in pol % celotne površine. Med gospodarsko najdragoce nejšimi proizvodi gozdov je seveda las. Izmed obeh velikih gozdnih pasov je severni gozdni pas za proizvodnjo lasa mnogo važnejši od tropskega, prvič zato, ker vsebuje v glavnem vse mehke lesne vrste, ki prihajajo v poštev za gradnjo hiš, za mizarske produkte in za izdelovanje papirja, drugič zato, ker so njegovi gozdovi mnogo bolj enotni, kar je pogoj za trgovino, ki povprašuje po enakih vrstah v večjih množinah, končno pa za to, ker je ta pas razbit v gospodarsko nsprednih deželah, kjer so za prevoz lesa potrebna pro metna sredstva in pota že izgrajena. Zato preskrbujejo v se vernem gozdnem pasu ležeče dežele svetovni trg s koristnim lesom vsake vrste. Te dežele «o Sovjetska zveza, Kanada, Združene države Amerike ter dežele v Severni in Srednji Evropi. Gozdovi Sovjetake svase v Evropi in Aziji so sploh največji na svetu, saj je nad 9,6 mtlij. ktn» te ogromne države pokritih z gozdovi! Najbolj bogati gozdni predeli evrophkega» ozemlja Zveze so okoli Vologde, Kostno me, Oloneca, Arhsngelska, Gor-kega itd. Ukrajina ima gosdove samo v svojih po minuli vojni pridobljenih pokrajinah na zahodu (Polesje, Bukovina. Karpati). Skoraj neizčrpni so got dovi v Sibiriji, kjer so velikanske gozdne površ*ne še popolno ma nedotaknjene Poraba lesa v Sovjetsk. zvez. je kajpak zelo velika, saj ao drva v širnih pokrajinah edino kurivo in edino stavbno gradivo; ponekod kurilo v drvmi tudi lokomotive. Ae Nekaj zanimivosti is kulturne zgodovine Jedilni list primitivnih naro-dov: Bambuti v Avstraliji jedo najrajši gosenice in termine (mravlje), Dinki v Sudanu uživajo s slastjo pečene kače in v palmovem olju pražene krokodilove repe, Mongolom v puščavi Gobi so krastače največja slaščica, Azandi v Zahodni Afriki po-žigajo savane in travnike, samo da li preskrbe skoraj zoglenele podgane in miši, ns severu jedo na pol prebavljen mah, ki ga iz-režejo iz Želodca pravkar ubite ga severnega jelena. • Prvi ameriški predsednik Washington (1789—1797) je jedel do svoje smrti mesto kruha močnik. * Leta 1801 je pripeljal kapitan MacArthur dvanajst Španskih merinovk in enega ovna v Av stralijo. L. 1937 so našteli ns tej celini že nad 110 milijonov r povedovali ||{jrj|J| to 0iu;jt na o trpljenju pod fašistično Italijo, mej| z-lo vi Jt, dvUru| lidJj| izi^zlll so tudi bojazen, da bi ^ ,imj|l|il d- je nek| „¿¡^ dan). Italija ne ^opala I njl-l j Htr0lj||I in di je b|lt ona mi, kakor nekoč ašistična. Va» prUUjenM odgovoriti. Ko sem o te težave so hoteli povedaU tudi ¿ovor„ \ ,Judml m| ^ govorili: "To ni res. Policija' Je ............." ' začela sama streljati in brei bi nu dostojen in miren način manifestirali za Jugoslavijo, Kakor v Steverjanu so se zbrali tudi v Cerovem in Jenkovem. Nihče ni prišel javit in pozivat ljudi, naj manifestirajo ob prihodu komisije. Ljudstvo se je začelo samo zbirati, čim ja zvedelo, da je komisija v bližnji vasi. Tudi v Jenkovem so se zbrali in sploh niso dočakali prihoda komisije, kajti že pred komisijo ja prišla civilna policija. Takrat je bila komisija v neki vasi, ki je več kilometrov oddaljena od Jenkovega. Mirno Je vršila svoje delo. Ker sem se zanimal zu dogodek, ki se je pripetil, sem vprašal za pojasnilo enega izmed prisotnih. Dejal mi je: "Sploh ne vem, kdo Jr klical policijo in po kaj je pritla, Mi smo le mirno Čakali komisijo, next Sunday, May 11, is Mothers9 Day . SPOMNITE SI JE S CVETICAMI Na Materinski dan, 11. mnjš, potljit« V m 41 materi lepe cveUce kot simbol Vaše ljubem! in frval*ftn, č.gava si." Majdica )e obstala, krilce se ji je zaokrožilo v zvonček Knkoi na odru je stedi belega gramoza i//logova la: ' Maj-dia mi se smejale kolikokrat sem že |x>n<»vila . . . Pozidan Je včas h prišel Hud ko; sktbno je jraprl v prostorni jedilnici okna. k so gledala na vrt ter poiitkul na radiu |w»*la)o Tedaj je prulrohila Majdica. ae mu skopala na koleno, ga objela diem si» k« ubite* z dctnico okoli vratu. nem Je b.la Tom v aparat: "Glej, kakšno zeleno «ko ima tisti mož." Cez hip pa poizvedujoče: "Ti, Kad ko, kdo, misliš. Je tisti. ki mrmra tam notri?" "Kak partizan, čisto gotovo. Ko si šla z mamo, si jih videla: vsi stari, razkuštrani, z dolgimi brki so . , Odkimala je: "Ne ne ne, nI res—mladi so!" "Kakor stric Pepi?" "Ne. kakor ti, samo oni imajo puško, in oni pojejo." "Pa niso nič pridni, Nemce streljalo." Preplašene so se uprle vanj modre oči. "Nemci niso pridni, oni so zadali hišo!" Osvobodila se je pobliskoma njegovega kolena, zdrsnila na tla, stekla po par krtih k vratom, se vzpela do kljuke in se nato •zvila skozi ozko sotesko komaj pripitih vrat. Trk la je (mi hodniku V kuhi njo. "Trta Km«, teta Ema. Hadko je hudoben." Trden dni poprej Jo je njena mama vzela s seboj na Kras IVircI *o Jo posadili v svojo mre do in jo učili kitice o tiudnem puiti/urui Njena mama njeni mami »o na beanviški gmajni u strelih brata Teta Krna teta Krna |t 11 ne lu v Jedilnici nad rana V čr-wa mama in na stojalu pod Pinovo podobo so bili rdeči nageljni vedno sveži. Jokala ni več, sprejemala je goste ter dan na dan pripravljala pošiljke za v hribe. Takrat se je Majdica vzpenjala na prste, se obešala z rokami in bradico na rob mize. "To bo za mamo, ne, teta Ema? Tomažičeva mama Je imela še hčer. A Danin mož je bil v zaporu, zato je mama pripravljala zavitke tudi za zeta. Mhče ni bil vešč tako bogato in skrbno sestaviti pošiljko kakor ona. Dani pa Je Majdici nadomesto-vala mamo. V nedeljo sta Dani in Radko peljala Majdico v Ribnjak. Breg je bil siv, poslopja so bila v bledem soncu oglata. Galebi so krikodli in se dotikali vode. Tu in tam je katerega zibalo morje, ko je plul ko mala vitka ladjica. "Teta Dani, ali so ribice ve-ike?" Majdica je skakljala med nji ma, da so se mimoidoči okrcnilt; žena se je stisnila k možu in skrivostno zašepetala. Dani, ka ko zlobna šala! Par, ki je šel mimo. nama zavida deklico, ki je kakor hčerka gozdne vile. Tvoj mož pa je v Piemontu, Majdičtnu mati se je pravkar vrnila na Kras z borb na Mašunu, jaz sem pribežal iz Italije. Ven dar. ali nismo od tu, ali niso na pragu hi&e, kjer smo se rodili sledovi plime in oseke? Zakaj moramo iz treh družin sestav ljatl karikaturo rne družine Kdaj se bo Muidira lahko igra la na produ in ji bo morje meh ko ko zelena svila. Ali obala se je odmaknjeno be lila v januarskem ozračju. Stolp Ribjega trga je stal kot Iz pran spomenik. Po obrežju «o Nemci razpredali bodečo žico morje sr Je strupeno srebnlo prav ob nhjem trgu je pljuskala voda na pomol Obrežje je bilo golo, vse bu «Ino v avojt divjini. Mor d« smo prav zaradi te njegove divjine in nepripadnostl bili vedno kakor dečki pred zagonetno sliko. Od časov, ko smo si začeli sami bri sati noa, ko smo se kobacali ob naših materah na pesku, smo domači s tem našim bregom, vendar smo ae znašli kdaj pred njim ko osramočen otrok. Ta privid domačnosti in tujine, ki sta bila razdvojenost našega življenja, se je v tistih turobnih, enkratnih dnevih raztrgal. Šele tedaj smo vzljubili naš breg zavestno. Pino, Danin brat je bil krepak in njegovo delo je bilo trdo. Postavil se je na procesu smel in vzravnan pred sodnike ter dvignil pest, da bi nihče ne dvomil o njegovi pripadnosti. Isti Pino pa je v noči pred smrtjo v pismu svojemu dekletu zaupal, da je prisluhnil in slišal "kako je pelo morje v Čedasu". '"Teta Dani, ah bodo ribice velike?" Mimoidoči so se čudili deklici. Ali bo Majdica lahko ljubila u-lice, ki jih mi nismo smeli? Dani, ali se bo Trst rodil? V Ribnjaku je Majdica zastr-mela v steklene vaze, v katerih se je svetloba razprševala v nešteto svetlih biserov. Z dna so brbljali mehurčki kisika. Rdeče ezotake rib« so zijale in pohlepno požiral« Vodo. Dani jo'je dvignila v naročje. Ko se je riba z gobčkom doteknila stekla, jo je skušala predramiti: "Glej, Majdek, kako te gleda." "Da." Njen začudeni molk je še stopnjeval začaranost barv. Šele zunaj, ko je zopet stopicala med njima, se je okrenila k Dani ter spet našla svojo razigranost. "Si videla, teta, kako se je ribica pačila!" Za božič ji je Dani prinesla ilustriranega Cicibana. Dani, ta nemirna, borbena tržaška žena, je bila tedaj Majdici starejša sestra. Prej bi si jo zamislil na čelu bataljona ko ob otroku, pa tudi ona, kakor Pino, ki je pred odhodom v smrt poslal pozdrav kraškim otročičem: zlogovala je Majdici stih za stihom Cicibana. Štiri in dvajsetletna, žena in drobno dekletce sta tiščali glavo skupaj, da nisi vedel, katera katero uči. Ko Dani ni bilo, je pridrobne-la k Radku. Nosila je veliko izdajo Cicibana na rami kakor Disnejev palček preveliko žlico. "Radko!" l "No." "Pokaži, kje je napisano Ci-ci-ban!" "Ko bi le vedel." "In tu, kaj je napisano tukaj- le?" On je zaskrbljeno pomajal z glavo. "Po slovensko piše, tega se res nismo nikoli učili . . ." "Glej ga, kakšen Je." Nevarno in grajajoče je našo-bila ustnice: "Beži, beži, da mi tega ne znaš!" Knjigo je prislonila ob rob mize, s prstom je sledila slikam, nato, ko da se je nečesa spomnila, jo ie nepričakovano zaprla. "Čakaj, Čakaj, nekaj ti moram povedati!" Požugala je s kazalcem: "Prav na uho ti bom zašepetala." Po- ČETRTEK, 8. Mata "Nič se ne boj, t je vstran poglej, skozi okno!" Napravila je skrbno z dlanmi trobento ob njegovem ušesu: "Uaaah!" Potem se je sunkoma oklenila njegovega vratu, zato da bi se ne mogel maščevati. Tesno ga je oklepala, da je njeno mehko lice bilo prižeto k njegovemu, se zagugala, ko da ujčka otrok«, in šepetala: "Koga ima Majdica rada?" Poldrugo leto je, kar je ni videl. Lani julija je v taborišče Natzweiler, v Vogeške. planine priromalo pismo: Dani in njen mož sta umrla, TOmažičev gospodar pa je preminul ob letalskem napadu. Ali Črke niso hotele priklicati misli; spali so z okostnjaki, na skrajnem koncu barak je ko turoben čuvaj čakal krematorijski dimnik. Ljudje brez čustev so bili, in še aprila, ko je angleški pulman brzel po holiandskih ravninah in so žene pred hišami navdušeno mahale z robci, so oni za okni gledali mrko. Ko so Jih pripeljali, so v gostoljubni pokrajini ob Marni proslavljali zmago s šampanjcem. Oni pa so sledili bolničarki, ki jim je postala ležišče. Legli so, zaprli oči ter niso mislili na ničesar. Samo platnene sveže rjuhe so zleknjenemu telesu ustvarjale občutek nečesa, ki je bilo podobno spominu. Potem je vsakdanjost zrahljala otrplost. Srake sa se kričavo ženile na Sanatorijevem vrtu. Na nočni omarici je imel Radko Gregoričičevo zbirko, ki so mu jo poslali iz Pariza. Pesnikovo srce ni več krvavelo, listi drobne knjižice, čeprav izdane v borbi, so bili gladki in mladi. In tisti večer, ko je bil v časniku nagovor slovenskega pisatelja v Rossettiju, je planil s postelje, stopil na teraso: "V Rossettiju . . ." A bolniki so nemi počivali. Saj je vendar v Franciji! Kaj naj pomeni francoskim bolnikom govor v Rossettiju! Potem veste vsi: v Gregorčičevi Gorici so žene in dekleta s svojimi telesi branile kamjonom, ki so odpeljali naše vojake. Kje je torej njegov dom? Ali naj prisede k ribiču na breg ob Marni? Prekletstvo se je vsesalo v predmete. Proti komu se bomo še morali boriti? Davi je pismonoša položil list na posteljo. Slovenski pesnik je govoril svetu, in ob ranjenem srcu moža, ki je podaril Majdici Cicibana, je Radko zaslutil, kakšen krvav ogenj je moral goreti v prsih Principu v Sarajevu. Ali pomirite se, zapadni gospodje, mi smo prerasli anarhizem, vas pa bo zgodovina spravila v kraj, kakor odplavi morje morsko travo na pesek. Ali prej bo šel, o, vedel bo, kam iti, ter jim pokazal: "Vse to, glejte, je goriškega, kraškega, tržaškega pepela." A pod noč je mrak osvežil soparno ozračje, v visoki travi je kihal jež. Skrita v drevju je pozdravljala kukavica, kakor nekdaj ljubljanski radio Trst. ožila je knjigo na mizo ter se!Tedaj so se trpke besede pesni-vzpela na njegovo koleno. I ka, ki so vrele iz vira sloven- Naš vsakdanji kruh Ni še dolgo tega, ko smo začeli jesti kruh v njegovi sedanji obliki. In vendar se je hranilo človeštvo že od pradavnih časov s krušnim žitom. To žito je prišlo k nam iz krajev sedanje Perzije, južnega Turkestana, Tran-skavkazije in Turčije. Rž in oves sta se pojavila pozneje v Evropi. Gotovo sta bila napravila popolnoma drugo pot do nas. Rastlinoslovci in stari-noslovci so ugotovili razmerje med žitom in rž j o. V vročem azijskem podnebju raste rž kot plevel med žitom. Kot taka nezaželena spremljevalka žita je prišla rž tudi v severnejše kraje, kjer se je na nenadoma, pod neugodnejšimi pogoji, osamosvojila in postala žitu enakopravna. Najprej so si napravljali ljudje iz debelo zmletega žita nekakšno kašo, ki so jo v poznejših časih pekli v pepelu. Tako je nastal najstarejši prednik našemu kruhu. Te mlince so jedli Evropejci bronaste dobe (1500— 1000 let pred Kr.t Stari Babi-lonci, Egipčani in Zidje. Mlinci so se pripravljali brez kvasa in sicer navadno iz ječmenove In ržene moke, ker v teh dveh ni mnogo lepilca, zmesi določenih beljakovin. Mlince jedo še dandanes kavkaški narodi, Armenci, Georgijci, Perzijci, a tudi narodi v Severni Evropi, Švedi in Norvežani. Grki in Rimljani so poznali vse vrste krušnega žita. Rži Grki niso cenili. Grki in Rimljani so celo uvažali žito iz Egipta, Sirije, Afrike, Španije in Sicilije. Rimljani so jedli kvašen kruh, drožja niso poznali. Toda kvašen kruh je uživala samo odličnejša družba, višji sloji, navadno ljudstvo se je hranilo le z ovseno in proseno kašo. Kaša in mlinci so bili glavna hrana rimskim legionarjem, s to hrano 1*47 v želodcu, ki se je sesuZ^ činoma iz vode, so leg^* vojevali svet. jl V srednjem veku so nr*,i dovali v Evropi ječmen r proso in ajda. Proseno k* £ hajamo dandanes le se kf. Beli kruh je bil^Jj go dobo za navadno lJud5 j» ce v?ravii°-«S vati so ga smeli le bolnikt Ob času, ko se je širilo po vv ropi pivovarstvo, so se dodaH-testu droži, da je vstalo. -¿a ' kvašeni kruh, s katerim se človeštvo toliko časa hranilo polagoma odstopal svoje mem lažjemu, z drožmi pripravlja mu kruhu. Na svetu je še mnogo ljmjL ki sploh ne poznajo nobened žita. Domačini južnooceanskfc otokov poznajo le gomolje te ali one rastline in ti gomolji jim na. domeščajo kruh. Pred tržaško pravico Vlomilec: Kakšna pravica je to, gospod sodnik! Vlomil sem in odnesel nekaj malenkosti, pa ste me obsodili strože kot mori ce in ubijalce antifašistov. Sodnik: Kdo ti je kriv, ljub-ček?! Pa bi še ti ubijal in mo. ril. Razni mali oglati ............... JANITORS See Superintendent 8 S. Dearborn WC9 proletarec )• v boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE SI G Al Stane sa celo leto $3. sa pol leta $1.7$. .........sa tri mesece $1. STE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1 947, ie naročili? Stane $1.50. Za v stari kraj $1J3. V salogi itnamo tudi Adamičev« ter rasne drug« angleške knjig«. I« p« VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik. stva, umirile, se prelile v Majdi-čino zlogovanje. Majdica še pride kdaj k teti Emi. Latnik je požoltel, Tomažičeva mama pa je ostala sama v vili nad razočaranim Trstom. Majdici bo prinesla na vrt šolsko tablo in jo postavila na tri-nožno stojalce, kakor Dani nekdaj. , Septembersko sonce je ofc-svetlilo steno nad oleandroma ter odseva deklici na tablo, ko riše z velikimi tiskanimi črkami: DANI CICIBAN TRST- MAJDICA. In upira rahlo razprte nožice v tla in je pred tablo ko učiteljica in učenka obenem. "Tako je prav, kaj ne, teta Ema?" Ko se bo okrenila da se ti predstavi, bodo njeni lasje, plavi in svileni ko mreže barkovljan-skih ribičev, vzvalovali. "Maj-di-ca Col-ja" bo rekla ko bi se val igral ter rožljal s kamenčki na produ, ki se je pravkar dvignil iz morja in je še vlažen in nedotaknjen. Ob Marni, jeseni 1945. FEMALE HELP SILK SHADE MAKERS Experienced only need apply. Liberal paid vacations Insurance benefit Pleasant working conditions REMBRANDT LAMP CORP. 259 E. Eria TA MATI BO DOBILA ORHIDEJE V Chicagu iščejo mater, ki je ro dila največje število otrok. Na Materinski dan bo dobila orhideje i najlepši poklon in spomin. Čitatelji tega lista ste vabljeni, da pomagal najti to mater. Ako jo poznate, pi-šite ali telefonirajte Allied Floriitt Association, 1313 W. Randolph St, Chicago 7, Illinois (Monroe 1818) u ne pozabite povedati ime tega lista kakor tudi ime in naslov matere To iskanje je v zveri z avtorj knjige "Parents Can't Win," ki pred stavlja problem družine, v kateri ji 21 otrok. Listnica uredništva Ker poštni sakon preporsdsJi vsako oglašanje kakršnega kol srečkanja v lUtih. prosimo rs dopisnike, ki oglašajo prirtdbi svojih društev aH drugih org» nlsacij. aH pa kako drugo akdk sa zbiranje denarja, naj v «tojU poročilih ne omenjajo srečk il arečkanja, kakor tudi ne kartal ali tombulskih sabav. ako 1» » nje določena vstopnina. Potai uprava zahteva od nas. da nun vse tako oglašanje ls lista. Pr» slmo. držite se tega.. Ali ste naročeni na dntrsfl "Pro«v«io"? Podpiraj t« svoj »aH naročite si dnevnik prosveto P« sklepu 12. redne konvencij« m lahke naroči na lisi Prosveto Is prišteje eden, dva, trt štiri aH pet ¿lanov Is ene družine k eni asrot nini. List Prosveta staim sa vse «nako. sa član« ali MČlans $8.00 sa «no letno naročnino. Ker pa ¿lani i« plačajo pri asesmeniu 11.20 sa tednik, m Jim to prišteje k naročala!. Torej »«da) al vsroks. rsd da J« Ust predrag sa ¿l«n« SltPJ. Ust Prosveta J« vaša lastnina is •otavo J« v vsaki drušiai nekdo, ki bi rad «tal list vsak dan. Pojasnilo:-Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti iUu SNPJ, ali ¿e m preseli proč od družin« in bo zahteval «am svoj liit tednik, bode moral tisti ¿lan is dotične družine, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniU upravniltvu liits. in obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Prosveta. Ako tega r* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsroinika Cona listu Prosveta J«t Za Zdruš. države in Kanado M.00 1 tednik la........»............ 6 80 2 tednika ia.................. 5 60 3 tednike la .................... 4 40 4 todalke ia ................. 3.20 5 tednikov in „......»...... 2.00 Z« Chicago in okolico jt 1 tednik in ...........- 2 tednika in ------------ 3 tednike in ............. 4 tednike in ............. 5 tednikov in ..... 11.50 IJÛ 710 . S.* 4.70 3.50 Za Evropo Je ___________________$110» Naslov: proletarec 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Ispolnlte spodnji kupon, prlloftite potrebno vsoto densrjs Moa«T Order v pismu Ia si naročite Prosveto. list ki J« vaša lastniss- PROSVETA. SNPJ, 2S57 to. Lawadale Ara. . Chicago 23. HL Priloieao pošiljam naročata« m liât Proera.o rtoto ---- L lam----ft.mllT.lt--- M na lov _________ Ustavite tednik ia ga pripišite k moji ««račalai od ¿lanov mojo druiinoi ».___I_ a. _ _ __ ■................. .........»j&mjJ Čl draštra št _čl draštra it-CL 4raštra k-