\ PoStnina plačana ¥ Leto LXII št* 76 V LJubljani, četrtek 3, aprila I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedefte in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—♦ do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske Številke so: 3122, 3123. 312-1, 3125 in 3126. ZAPLETLI A J! NA LONDONSKI KONFERENCI Vedno novi zadržki za zadovoljivo rešitev pomorskega razorožitve nega problema — Odgoditev plenarne seje konference London, 3. aprila. Londonska raz-oroežitvena konferenca se razvija nekako tako kakor pravljična borba junaka z zmajem. Ko odseka zmaju eno glavo, mu zrasteta dve tnovi. V sličnem položaju de e zveze med balkanskimi narodi. Na tei poti bi ga spremljal Šei republikanske im je Papana^tasiu, ki je znan lx>rec za balkansko unijo. Odkritje velike sleparije z izseljenci Biv?! " ^nčni tajnik Pavel Aleksa nikov iz Koblerjev pri Kriza nemškega parlamentarizma Ako doživi dr. Briiningova vlada nezaupnico, bo nemški državni zbor bržkone razpuščen. Berlin, 3. aprila. Snoči je nemški dr-žavmi zbor pričel z razpravo o vladni deklaraciji. Govorili so po vrsitji zaslopindki v^seh strank. Voditelj socajalistov Breit-scheid j-e imel doJg govor, v katerem je najostrejše kritiziraj sedanjo vlado in izjavil, da se bo scK^aJistiana stranka borila proti njej do skrajnosti. Socijalisti so predlagaj nezaupnico vladi, nakar je bila seja odgođena na dames. Na dama&nji seji bo govori] zastopnik nemških nacijonaleev. Za njegov govor vlada v političnih krogih ogromno zanimajnje, ker so nacijonalci, ka-koir znano, jeziček na t&htmfici. Med nacionalisti vlada velik razdor. Zmernejši krogi hočejo glasovati za vlado, dočam predlagajo drugi, naj se odgodi državni zbor do 14. aprila. Miirtistrrski predsednik Bruning je odklonil odgoditev državnega zbora in zagrozil z raspustom zbornice, ako bo sprejeta nezaupnica vladi. Kakor poročajo listi, ima dr. Bruning že pooblastilo za razpust državnega zbora. Na popoldanski seji nacionalistične dr-žavnozboTske frakcije je 37 poslancev glasovalo za nezaupnico vladi, IS pa za zaupnico, dočim se je 8 članov vzdržalo glasovanja. Položaj je zelo kritičen, ker postaja nezadovoljstvo v javnosti vedno večje in pridobiva komunistična propaganda zelo na terenu. Ni izključeno, da pride v teh razmerah do diktature, ki naj bi rešila važnejša gospodarska in socijalna vprašana a. Po mnenju časopisja stopa Nemčija v izredno težko dobo in presenećenu*a niso izključena. Splošno obžalujejo vsi zmerni krogi, da se je v teh kritičnih trenutkih raizbtla koalicija, ki je dosegla za Nemčijo posebno na zunanjepolitičnem polju zelo velike uspehe Časopisi menijo, da ni bilo potrebno zaradi malenkostnega spora v vprašanju brezposelnih podpor vreči prejšnje vlade in pognati množice v politične ekstreme. Berlin, 3. aprila. Iz krogov demokratske stranke se javlja, da se nemška demokratska stranka nikakor ne čuti ve-zaine s kako koalicijsko zvezo do dr. Briindn-gove vlade in da ima stranka zelo tehtne pomisleke proti nadaljnjemu obstoju te vlade v sedanji obliki. Demokrati bodo podpirali dr. Bruningovo vlado brez slehernih obvezznosti, dokler bo zastopala republikansko stališče in če 'bo z dejanji dokazala, da stremi po pritegnitvi socialistov v svore vrste. Anglija in versko preganjanje v Rusiji Debata v zbornici lordov. — Angleška vlada nima namena, vmeša- vati se v notranje zadeve Rusije. London, 3. aprila. V lordski zbornici je can-terbmrvski nadškof govorili o verskem preganjanju v Rusiji. Nadškof je v svo;iih izvajantiiih naglasSl, da ne izvirajo preganjanja ortodoksne cerkve v Rusiji u dejstva, da je biila pravoslavna cerkev tesno spojena s caristitoniim reiarnoTn. Nedvomno je preg-a/nijaiije pravoslavne cerkve v vcDki meri povzročilo sovraštvo onih, ki so trpeli pod carističniim režimom, toda sovjetska kampanja jt v glavnem naperjena proti vsaki fonma teistacne rettogije. Komunisti smatrajo vse cerkve brez raz- llike za sovražnice no-ve soci'jalne uredbe. Leta 1928. so zaprli v Rusiji 359 cerkva, 38 mosej in 50 sinagog m tudi lani so zaprli več sto cerkva. Nadšfloof je nadalje izjavi,!, da je prejel avtentično poročno o 20 primerih verski'h preganjan}, v katerih je bilo 72 oseb obsojenih na smrt z ustrelitvijo, 112 pa na kazni od 2 do 12 let. Tu ne gre za to, je nadaljeval govornik, za vprašanje, ali so diplomatski odnosa ji rned Rusijo ie-ležen v Grčiji 31. marca, je napravil mnogo večjo škodo, kakor pa se je mislilo sprva. Šele sedaj so znane nekatere podrobnosti. V Volosu je trajal potres samo 15 sekund, vendar pa je porušenih nad polovico hiš. Prebivalstvo je v paničnem strahu pobegnilo izven mesta in prenočilo na prostem. Na Peloponezu, zlasti v mestu Zahora, je trajal potres od 14.30 do 15.08. Ognjišče potresa je bilo v okolici Keramide, ki je popolnoma razdejana. V mestu Puri je porušenih nad 500 hiš. Skupno škodo cenijo nad 15 milijonov drahem. Nemško brodovje v Sredozemskem morju Pariz, 3. aipriHa. AA. Po poročilu vz Ber-1'ina je večje število nemški bojnih ladV zapustilo Kiel. Nemške ladde so odpluje na križarenje po Sredozemskem morju. Ljubljana, 3. aprila. lz>Hjeniski nadzornik v Ljubljani ;,n odkril in naznanil pristojnim oblastem rafinirano izvedemo sleparijo, ki je za lahkovernost našega ljudstva salo značilna. , r^estnik F. T. iz Koblerjev pri Kočevju se odpravlja že dalje Ča^a v Ameriko, kjer ima svoje sorodnike. O tem je govoril .ije-gov sosed A. H. svojim znanem bi to je zvedel bivši finančni tajnik pri fiaančnin direkcijah v Zagreba in Bjelovaru Parol Aleksander Hubcr iz Zagreba, \z~o-ljeniškcmu komisarijatu ie zinni slepar-Aa firma. Iluber si je prisvoji! tudi akadenafki naslov *doktor< ter jo pod imenom vir. Aleksandar Huber, zastopnik odvetniške pisarne dr. Belimarkoviea v Beograduc pis.H A. H. pisme, da se je tej pisarni posrečilo doseri tri kvotne Šterilke ia izseljevanje v Zedinjene države. Te kvotne številke, ki jih je pisarna dr. Belimarkoviea plačala po 5000 Din, so tako izvrstne, da ima že ponudbo 'JO.COO Din za številko, pa jih zaradi prijatel.a na Prager-skem, ki je sorodnik A. H., ne da drugim kakor njemu in njegovim prijateljem. Dne 17. novembra lanskega leta se je vršil sestanek v Ljubljani, dne 16. decembra pa obNk v Koblerjih in pogodba je bila sklenjeni s pripravo 24 pisem, s kati-rimi je lažni dr. Huber labkomišljen-cem sugeriral. Vsak mora plačati 50% vrednost kvotne številke. Plačali so Kuborju v gotovini: F. T. 6000 Din. F. S. lO.OiV) Din. I. S. 4W0 Din, I. T. 5000 Din. M. J. 6000 Din in P. V. 5600 Din, skupaj 36.6?H) Din. Preden je bila ta kupčija skleniena, je domači župnik priporočal A. H. in F. T., ko sta se odpravila 17- novembra lani v Ljubljano na sestanek, naj se informirata radi pravilnosti in poštenosti poslovanja dr. Huberja pri izseljeniškemu uradu. V to s vrho jima je izročil tudi priporočilno pismo na izs?lje-niškega nadzornika. A. H. je pa najbrže iio-tel, da ostane zadeva tajna, ker je odsvefOTal izročiti pismo iz*elj«»nišikemii nadzorniku. S tem je povzročil, najbrže ne brez koristi, da je bila pogodba skleniena brez vednosti izseljeniskega nadzornika. Vso bi bilo lepo, če ne bi bil dr. Huber navaden slepar. Ko je denar že sprejel, je še vedno pisal pisma, koliko truda ima 6 pripravami za potovanje posestnikov v Ameriko in da bi moral še nekaj denarja dobiti. O tem je končno zvedel izseljeniski nadzornik, čeprav je Ljubljana v>d Koblerjpv precej oddaljena, ter je pojasnil prizadetim, da «o nasedli izredno rafiniranrmo sleparju. Trije oškodovanci so se potem od izs.elje-niškega nadzornika v Ljubljani, čegar strokovnemu pojasnilu še vedno niso hoteli prav verjet'? nder Hubcr je osleparil sest posest-Kocevju za 36.000 Din. podali v Zagreb, kjer so se prepričali, da lažni dr. Huber ne razpolaga nobeno k<. >-tno številko za izseljevanja v Zodlojene države in da je Trs denar, t. j. 36.000 Din, ki so ga izročili Huberju, izgubljen. Lažnega dr. Hubcrja so radi prevara aretirali v Zagrebu, žal pa uboge kmcis\e žrtve ne bodo od lega imele drugega kakor dolgotrajno zasliševanje in končno veselje, da bo slepar obsojen na vec let težke j.«če. Ta drastična sleparija naj bo našemu ljudstvu, ki 4ioče zaradi brezposelnosti v domovini odpotovati v Ameriko, v svarilo, naj ne zaupa tajnim izseljenišklm age utoru. Opozarjamo vnovič vse gs. žuj-nlke in župane, naj se ob sličnih primerih obračajo na banski izšeljeniški urad v Ljubljani za potrebne nasvete, s Čimer rx*io preprečili taka slepa rstva. Samomor srbskega književnika Beograd, 3. aprila. Nocoj je izvršiti samomor znani beo;rra;«iki književivJk Vladislav Kačanski, s'n starejra barda. IzjprJ je večio kolečino veronala. V pismu, ki jra je zapustil, pravi, da gTe v smrt ;.z žalosti nad jzgublieno mladostijo in v boleli nem spominu na nekdanji Beograd. Enotna terminologija za železnice Beograd, 3L aprila. Prome-tnri nenfoter ie imenoval stalno komis-ijo, ki iiina ralogo Izdelati enotno tenininologiio za železnice. Obenem je propovedal v službenem poslovanja nadaljnjo uporabo izraza »viak: namesto dosedanjega srbskega izraza 3 voz«, ki ga je svoij-ecasno prepovedal kot takratni prometni rrrmster dr. Korošec Obsodba zaradi komunistične propagande Ljubljana, 3. aprila. Pred mal'm senatom je bil danes obsojen na 1 leto igpofl bivši uradnik OIZD in vnet agitator bivše SLS I>anilo Puc zaradi komunistične propagande po zakonu o zaščiti države. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.73. Bcr;i:i LLSiS. Bruselj 7.6<>s1, Budimpešta 9.s-s77. Curih 109-1.4 e ob početku tega stoletja, so jim komaj znane. V nacionalnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu smo *e Slovenci tako hrtro povzpeli na neprimerno ugodnejšo stopinjo, nego je bila ona koncem drugega desetletja našega stoletja, d« j« komaj dopovedati današnjemu rodu, kako temeljito se je pri nas v kratki dobi v»c prod'rugaćilo in izpremonilo. Kdo ve še danes, kako težko in okorno je bilo pisati o gospodarskiih stvareh pri nas v začetku tega stoletja celo ljudem svoje stroke, kakšna nuja na« je imela, kadar jc bilo treba pisati o posebnih gospodarskih granah. Kdo se danes zaveda, v kakšni stiski smo bili med obrtniki, med trgovci, da o industrialcih niti ne govorim in kako težko je bilo dobiti skupino obrtnikov, trgovcev, industrialcev na razgovor in posvet celo v ožjem krogu, kaj šele za javne nastope! In temu se ni čuditi, zakaj niti nismo imeli strokovnih knjig niti strokovnih ča-aopisov niti strokovno in stanovsko zavedenih ljudi, ki bi imeli voljo in pogum stopiti pred svoje druge in pred javoet za potrebe svojega stanu in svoje stroke. Poguma pravim, kajti poguma je bilo treba ti-etim redkim, ki 90 imeli vsaj nekaj sposobnosti m vsaj nekaj neodvisnosti Neodvisnost} pravim, ker se ni rado gledalo iz na-rocmopolitičcih razlogov pa tudi ne iz stališča političnih organizacij ljudi in mož, ki bi releli nastopati st varilno v prid in korist zjfthtev in potreb posameznega stanu in poedine gospodarske panoge. Oortn\h zadrug je res nekaj bilo v naših krajih, ali gospodarsko in stanovsko zavednega dela in zavestne prizadevnosti, ki bi imela za svoj cilj narodno gospodarsko osamosvojo in stanovsko uveljavljanje, v pričetku tega stoletja ni bilo. l*rvi graditelji Slovenskega trgovskega društva »Merkur« še tudi niso imeli izrazitih dalekovidnih ki dalekosežnih namenov, marveč je spočetka šlo le za ustanovitev prve stanovske društvene organizacije. Po ustanovitvi »Merkurja« pa je kmalu prišlo do preobrata. £e drugo m tretje leto po ustanovitvi je zastavilo ciljno in smotreoo deta ne samo za ustvaritev in utrditev stanovske organizacije, marveč preudarno in ciljno zamišljeno delo za stanovsko veljavo in povzd&go ter za gospodarsko osamosvojitev. Ob petletnici našega društva je bilo razvito že živahno delovanje v orga-nizatornem. profeudnean, literarnem, vzgojnem in gospodarskom pogledu. Zgledi vlečejo, in so tudi tedaj potegniti z* seboj ter so zanesli smisel in umovanje za potrebo stanovske obrtniške organizacije. Le-ta je dobila 1. 1907 svoje »Slovensko obrtniško erruštvo* v Ljubljani, ki kot stanovska organi jaciia t slobodni obliki društva ni imeli nad seboj veruštvo nacionalno neprijazne ali vsaj mrsle gosposke. Skromne, neznatne in majhne so bHc neprilike ob časti, ko 50 prišle za trgovski in obrtniški stan m njega organizacije rojenice k Slovencem v goste. Kar drug svet je bil tedaj! Tudi v socialnem pogledu je bilo za Slovence vse drugače. Malo je bilo naših trgovskih in obrtnih gospodarjev, ki so imeli veljavo, ugled in vpliv. Sotrudnikom in usru-žoencera ni bilo lahko. Morali so računati z razmerami, s tedaj neprimerno ostrejšo disciplino, ki pa je bila stvarno in osebno lažje znosna, ker je bil ves duh in celo gospodarsko in družabno okolje bistveno drugačno. Slovenci smo bili majhni" ne samo v gospodarskih poklicih, marveč tudi glede inteligence. Niso nas zastonj nazivali narod enajstega in desetega čioov-nega razreda. Toda naši ljudje so bili tedaj bolj vneti za slovensko stvar nego sedaj. Požrtvovalnost, vztrajnost, zanima/nost in deloljubnost za obče koristne stvari je bila brezdvomno večja nego dandanes. Prilike so bile druge in je pritisk izvabljal odpor in obrambo. Neprimerno več je bilo Mealizrna v nadih inteUgencnih in gospo-darskm krogih, več smisla je bilo za splošne potrebe in večja je bila pripravljenost na narodne potrebe in namene. Od vojne sem je zavladal in se zajede! kakor drugod tudi pri nas grd in neljub material irem. Vse preveč misli nase in premalo na občestvo, na splošno blaginjo, na celoto. Tisti dobromisleči in vneti možje, ki so pred tridesetimi teti zaceli premišljeno oblikovati razmere v našem trgovskem stanu, bi danes ne bili posebno zadovoljni z nami, ko bi vidbli, v kakšnih malovšečnih prilikah je po tridesetletnem delu in obstanku naše društvo, ki je in ostane matica ne samo trgovskega, ampak gospodarskega organizatornega dela v Sloveniji. Mislim, da ne bi biU zadovoljni, ko bi jim povedali število naših članov m bi videli kar strašno dremotnoat naših trgovskih gospodarjev. Dvornim, da bi imeH veselje, ako bi j in pokazali v številkah nafte društvene razmere. Nevoijoo bi gotovo za-£odPD$nH» ko m jtu laAnpo^rafi zaJoetno zanimanje naših trgovskih gospodarjev za tako lepo zamišljeno in potrebno napravo kakor je nsta posredovalnica za službe m đek>. Nevoljni in jezni bi postali, ako bi jim pripovedovali, kako se moramo mučiti in truditi, da ne utonemo radi pomanjkanja gmotnih sredstev navntic temu, da je iz nase srede izvršena stanovska organizacija v Sloveniji in da je iz naše srede izba* jalo celo delo za preporod in probu jo našega trgovskega stanu. Ob petletnici našega društva je naš prijatelj in vneti delavec gospod Ivan Jela-čin imel srečno misel in je prišel z modrim predlogom, da začnemo zbirati sredstva za svoj dom. Letos na jesen se uresniči njegova srečna zamisel. Gradi se Trgovski dom. Tudi naše društvo bo rmek> mesta pod streho velike stavbe Trgovskega doma, ali priznati moramo, da je uresničenje te misli prišlo ipak po drugem potu in na drug način nego smo mi mislili prva leta svojega mladostnega poleta v okrilju mlade stanovske organizacije. Ob teh spominih in ob tem primerjanju prvotnih načrtov in mladih zamisli z resnično sedanjostjo, se človeka loteva razumljiva ofcož-nost, ali otresti se je treba maJochjšnosti in odgnati je treba žalostne misli. Računati je treba s svetom, kakoršen jc in ne s takim, kakor si ga želimo. V težkih prilikah, ki so nam dane, moramo ipak naprej, neuklonljivi in nesklenjeni s trdno zavestjo, da pridemo do boljših časov in do všečnejših razmer. Človek je nepoboljšljiv optimist in navzlic razočaranju vztraja potrpljivo na večnem bregu pričakovanja. Velik uspeh Ropasove v Ameriki Altietka gdč. Zora Rop asov a & Novega mesta ima na svoji koncerti turneji po ameriških mestih krasne uspehe. Ameriški listi izčrpno poročajo o njenih koncertih. O pevkinem koncertu v Girardu, Ohio, jc poročevalec John Dolčič priobčil v »Presveti« zelo laskavo kritiko, v kateri pravi med drugim: »Koncert altistke Ropasove je sijajno uspcL Ko je publika zagledala našo umetnico na odru, jo je pozdravila z burnim aplavzom. Ropasova jc pela s takim navdušenjem, da je morala skoro vsako pesem ponoviti in ie žela salve aplavza za vsako pesem. Res moram reči, da smo imeli prelep večer. Ponosni smo :ia našo umetnfco, ki ima krasen, močan alt. Njen glas se jc razlegal po dvoran: kot šum studenca v lepi naravi. Z istim entuziazmom jc publika pozdravila tudi v Ameriki rojeno gdč. Albmo Vahčičevo, ki >e pevko tako lepo spremljevala na klavirju in nam še posebej zaigrala ven ček narodnih pesmi. Tudi nanjo smo lahko ponosni, ker obeta veliko na glasbenem polju. Ne smem pozabiti sinčka g. Godca, ki je n*Si pevki v lepi deklamaciji podaril krasen šopek. Slovenske naselbine, povabite umetnico, da vara bo pela, dokler je se čas! Naša dolžnost je, da pokažemo t.ijemu svetu, kaj premoremo.« Iz FarreUa, Pa., je poročal poročevalec Frank Kramar: »Občinstvo ie pevki po vsaki točki tako aplavdiralo, da je morala pevka skoro vsako pesem ponovit' Pevko je spremljala gdč. Vahčičevo iz Cie-veUnda. ki je med odmorom igrala na klavir lepe slovenske komad"?. Govoril sem z njo par besed. Mislil sem, da je bila rojena v stari domovini in sem s? zelo čudil, ko mi je povedala, da jf Američanka. Tako lepo govori slovensko « »Merkurjev" občni zbor Ljubljana, 1 aprila. Občni /lx>r Trgovskega društva »Merkur: za Slovenijo se je vrini Muči pod predsedstvom društvenega predsednika ?. dr. Frana Wiodischerja. Po otvoritvi občnega zbora j* društveni predsednik v daljšem govoru razr pravljal o aktualnih gospodarskih vprašanjih vobče ter o razmerah, Jđ se tičejo naše trgovine posebej. Del njegovega poročila priobcujemo na drugem mestu. Sledilo je obširno tajniško poročilo društvenega tajnika 2- Antona Agnola. Izvrstno sestavljeno tajniško poročalo, ki govori o vseh važnejših dogodkih živahno delavnega Trgovskega društva »Merkur^, je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem ter izrečena g. Antonu Agaoli za vzgledno in pregledno -t*oročilo zahvala občnega »bora. Po predlogu pred-Hednjka je občni zbor izrekel najlepšo zahvalo gosp. Pavju Fabijani, g%. Milanu in V. Laropetu kot načelnikom odsekov. Sledilo je poročilo društvenega blagajnika gospoda Josipa Kreka, v katerem je društveni blagajnik podal točen pregled o gospodarskem stanju in denarnem poslovanju druživa »Merkur« ter njegovih posebnih ustanov v preteklem letu. Občni zbor je na predlog predsednika izrekel svojemu niarljivemu in požrtvovalnemu blagajniku Josipu Kreku najlepšo zahvalo ter mu podelil po poročilu preglednika računov g. Josipa TJrhaniča ab-solutorij. Dolgoletnemu uredniku Trgovskega tovariša* g. Josipu Kavčiču je občni zbor izrekel prisrčno zahvalo. Vršila 6e je nato volitev odbora in je bil vzklikoma soglasno ponovno voljen za predsednika d. dr. Fran Windische-r, za podpredsednika pa gg. Josip J. Kavčič, veleiržei* v Ljubljani in Janko Logar, trgovski sotrudik v l/jubljani. V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: Pavel Fabianf. trgovec v Ljubljani, Ivan Jelaeru »t., veletržec v l/jubljaoi, I Ivan Jerae, trg. ravnatelj v LJubljani, Av- gust Jurjevec, trgovec v Ljubljani, Fran Kovač, trgovec v Ljubljani, načelnik dr. Rudolf Mam, Ignac Novak, trgovec v Ljubljani, Mirko Teršan, trgovec * Ljubljani, Anten Verbič trgovec v Ljubljani, ga. Jelka dr, Bretlova, lastnica tovarne v Ljubljani, ga. Ivanka Leakovir. trgovka v Ljubljani, g. Viktor Sobar, trgovec ▼ Ljubljani, Zvonimir Lukič, trgovec v Ljubljani, g. Janko Krek, trgovec v Ljubljani. Nadalje g. dr. Ivan Pless, zbornični tajnik v Ljubljani, Ciril Korošec, tpgnnaki poslovodja v Lfubljajji, Adolf Hribar, trgovski nctfrudnflc v LjuWj*4i, Milan Kovač, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Josip Krek, knjigovodja v Ljubljani, Vilfco Lampe, trgovski koreapondent v Ljubijani, Vatter Laurenčič, prolmrist pivovarne »Union« v Ljubljani, Ante« Agnola, prekoriš* v Ljubljani, Karol Seljak, rrgovnki ta* »topnik, Slavka Bojane, trgovska sotruooaca, Fran Adamič, trgovekj poslovodja, Ivo Samec, prokuriat v Ljubljani, Anton Skrajner, trgovski sotrudnik v Ljubljani in Fran Delničar, knjigovodja v Ljubljani. Za prctgjedoval-ca računov sta bila ponovno izvoljena gospod Josip Malensek, ravnatelj Kmetake posojilnice v Ljubljani in Josip Urbani?, trgovec v Ljubljani Na predlog predsednik;« je občni zbor tšoglasno sklenil, da velja za leto 1990 ista ustanovu i na, Članarina In pristopnina kakor za leto 1929. Po končanem dnevnem redu je predsednik zaključil občni »bor. Za poplavlf enee v Franciji Culi in čitali smo o strahovitih popit-v ah na Francoskem, izredno težke človeške žrtve so zahtevale, nedogledno stvarno škodo provzročile. Ćuli smo in črtali in sočustvovali. Toda nam sega sočutje to pot daleč preko običajne mere. Kajti se čutimo dolžnika Pojnaroo poplave in njih grozote, strni smo jih v trepetu doživljali. Pa srao hkrt-tu doživljali nad vse blagodejno tolažbo, da so nam usmiljeno in z radodarno roko priskočila na pomoč tuda srca onkraj mej, med njimi v bogati meri Francoska. Zato se čutimo dolžnike. Veže nas pa s Francosko tudi še tesno prijateljstvo, — živo so nam v sponrmu obilni dokazi tega prijateljstva, ki amo jih doživljali s strani Francoske. Zato se dvojno čutimo dolžnike. Pri jat eJ j se sporna v nesreči. Vse nas je pretresla strahovita nesreča na Francoskem. Ze se je kar iz potrebe srca in brer slehernega javnega poziva pričela oglašati pri nas pomoč. Zato ustreza le vsesplošni iskreni želji, ko se naj pomoč bednim poplavi jencem na Francoskem 5e javno organizira m tako olajša is razširi- Gospod ban dravske banovine je odredil »Francoski dan«, ki se naj vrffi po vsej banovini S, t. m. Ta dan bodi posvečen pomoči 25a r^opiavljenjc na Francoskem. Rdeči križ ne bi bil zvest svoji plemeniti nalogi, ako se ne bi žc od vsega kraja s živo vnemo vdeJeževai te plemenite akcije. Še tem potom kliče vsem m vsakomur: Bratje in sestre, na pomoč bednim bratom in sestram na Francoskem! Darove sprejemajo tudi vsi krajevni odbori m ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa. Ljubljana, dne 2. aprila 1930. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega kriz*. Gostovanje članov" Narodnega divadla Um&teičfca visina praSkes-a Narodae&a Nemci nrv CTrvali, da sfeofc Nacodni u£a •ropska drama- Mofster Vojen je mrtev, a i>jesov duh ai vajle4 živi v njegoviii oasladnJkSi oiočno ca-&c, kc€ ga. sjoii vodstvo praške drame kot svv-to je ročilo. Predstave Narod, dšvad-la so ostal« v vsakem jpoffledu na oajvr&je dosežni rifisj sodobne dramatske umetnosti- Snoči smo pozdraviti wpet trojico umetnikov Narod, divadla. 20 Dosaalovo, ct- Vvdro rn Vo>-io v silni, krasni, a strašni rodbin*ki drami Striodberaovi, v Ljubljani ie opetovano prav dobro 'Uprizarjanem *Srorwm plesi«« (1. cer). Kar sta podajala ca Doscalova kot Aiisa in c Vy4r* kot Cd-jjar, je h\ie> po avoji psihološki inteozlvnostš tn t«bpfčaem oioistrstvnj urmetpost najpopohiejse iepote in učinkovitosti. Q. V v dr a ic biJ čudovit v vraiaraju aikobolrka božjastni a, nesre«nJJca, ki a afefja sabr, peno » vso okolico. Kreacija aam ostane aepecabna. Gosv* Doat«lova % borra4o modalatorsim glasom «n si>r» jzrarito mimiko k podala demonsko Aliiso. bivSo Irraiko, c pnedsita vtjala HiSjto 3?dč. fla-bri4elč>čeva v eir" sami »cen-! "n staro sdc. TRa.karjeva. Odlični »osti« so oaan podali pravo komorno nradMave in so bifii va zadovoljiv. Slovenci >ma4o vsa] i^ovor. da krika nc raeurne-70; tltViaaafei Cehoskrvaki pa nifr«>o »iti lesa ^govora . . . Pač. baje tako straSnHi dram ne I+ubijo. No. nocoj uprieor« saii dragi r°*tJ« v<-seto kome-dw). Torer se nao^iamo polne hise Sl^veroev m Ceno slov ako v. rV. O. Autorica tmoojšsje konadtie »Unkacsa si vse«, gdč. Otfa Scheinpilofova, je vekrapirruv ppjav med modsrnc), sodobno igralsko m literarno češkoslovaško ptasraerjo. Hči nrednika rn pisatelja, dramatika X. Scbennp&u.« :e. apsolvirala fe i5»rana«ijo i« se nate posvetila dramat-«fc) irmrtnosti. u&tcHioa «i Ja bas slavna četka ijrrafka. r> tf>sasffsss. ?a»ramiost to£ie vlo^e a tolikim ospethom. da jc bila ie tk> nokkotea ktw poklicana v aajnclednejii am-satnhl 6aikosJovasJcu k Na/od. drva dro. Mesa crnetmfika ksriiera < tore] naravtieat osnovi*, lera vse rairfcsK renske vkute. flasM pa pro-htemaeiese ienske: Son^a. Ajm Kareoma, Dtrie raca L dr. PsJijjoloSči problemi »a|hoU sasU srajo m irra žesske komplicirane duševnosJi zlasti krasno. Codovjto pa i« tudi njeno literarno daJo\ a-oie. Stara k komaj 36 Let m izdala U 10 knii?: Napisaia it knjigo verzov, d v* kaji? pravljic knjico htsnrriaačnib esejev, Štiri romane (!) m troic komedš}, ki se rcr**o z velflrntj uspenoiu po v%em Ce&kosiovaškem: »-MadUa z omekrr«-»Zabitr« (ka k prevoden na staveosCmo) m *Lsaka aenl vCecko« (Uabcoeo c: vse). Ta ailno prodiafetivoj ealsot je todS med CeboaknraJpj is-red«« tz&ema.. IVe-vi se cim v-cJ^sinrpartčaa. itraika iwsatet7ica predstav: na odrv v iastm kornediji. Drzna žepna tatvina Ljubljana, 3. aprđa. VTčeratj jo prišla v Utablfaco oosestnica TereJ2«ia Pfečser rr Potflipe vri VrbnAi. Na-hagtta je raizno btasio. okoli 10. pa je od-šila na hor^o dela, da tam poteče kafcesa fantiča, W hi ii sel za pastirja. Na borzi de4a je bajo precej brezposelni*! delavcev m ed»n med nj*rnt* star kaftoi-li 24 let, se jfc je pomjcM za (pastirja- Pajjserj o vi j« bil se. veda že prestar. Tedaj ie mladenk* ornemđ, da ve 24 neltega 16ietne«a fanta. Vi bi rad še* m pasNria. OdlSIa Mi iz mesna proti Sv. KrtBu. Med Kotorsko tovarno in tovarno za Idej na Je neznanec nenadoma sešel PaJserlCAl v rep m jI blaskorrta ukradel demarnico z 800 Dim. Nato je začel te-&~ kar so sgo. nesle nose čer Liaibtian*-ko oo5>e iprori Duncis-Vi cesti. Pajserieva i a rrresenecena račela daano k nicati, nalkar ie za draanim tatom stekla neika učnrtka, ki je srxyro>rna neprestano kričala: > Dr zate uiuS Tat ici je jmol nme noče en sa niso rnoffii dohajam", je sHwfcd oroti arti3jerviski voias-nšoi in se tam fagubu. Kasneje je vojak, ki ie bđ na straži« capovedal, da je vide4 nekega moškega. Ico ie stopuj na avtobus m se odipeli^l proti Jožici. Tat ie bol srednje postave, oblečen v preprosto obleko. Potiošia ona njegov točen onšs in zato najbrže ne bo dedgo na svobod'. Na rK> •:: je tudi prijavil sostrftnišlki oo-slovxxt'^ rvan Lozič, da Je v soslriftnj »Trnovski zvon> na Kra'kovskem nasipu Šr. 14 pozabil na stranišču lastnico s 300 Dim. Kasneje je bstnico posrešii, ko pa je šel na stranišče, je mi več nasel. V soboto so oa -. tvr. zooet r*S.boIonvc »Cfoe oia^ke« sodotnesa domačega koeipooi* t C- Kosoja. Nastopijo xa fbierrv, z* ro'.icts . 9dč- Stanova, ©tč. M«>dioe-va tor z»- &c:e<-Kova-Č, Gro i, Mohor rč. Povfce, Dreoovec. PeeeV. RJbič. Jtkrikar in drtifi. DMpsI ravnatelj PeVe, lefeser Z- Krlvecki. Predstava §e vrsi m ar* n-nu B. ŠENTJAKOBA I GLEDALIŠKI (»DfcK VcaaJoigra »Rsvsa kakor cerkvena mi*« ▼ soboto asdmsV aa eWtjskob«kam odra. «a spicieo le)s- se vprrsori v soboto 5. aprila ejiS v sasoni preka-a^na veseiorara »Revna V*-kor osrkveoa mS«. V naJovni vioji cdC. Puranova. Otleite st k> lepo veseloljrro. Vstenn.ee se dobe v trijsovmj jorp. Miloia K aro .čir k a a» Starem IspL Med odn»Ti bo odda j a+3 radiotvTdko Fraoc Bar krasne komade Iz gledališke pisarne Drama Člani praškega Narodnega divadla. sd£. Sjejo nocoj poa-l-edniM v !*to*n}i seaoni v »ali drami. Vpraori se trod-jaosk« kemedlia iUb-bezen ni vsec katero je napisala zdC. Scbeia-pM-urova. k< obenem t«di iyra gUvoo vJoao. Oo-ato*van>e »e vrši ieven a-bonmaj«, m opejeariam« eani eea nriiatelje slovcneko in Seske dSSaSf. Konec pred^ta-ve j« «b 22. uri. Keetroy#va keveSUa »Za ljubezen 10 zdravita« se vprirori v ljubi je ns'ki dra-mj v potok, dne A. t. m. za rod A. Zasedbe običaina, leHfi jm-of. Saaaova. Komedija je poiivd Mobk^t fe^ltt Hajev. prave neprisiljene komike in irvTS-tne ba'.'3 pr.slcialce. Začetek točne ob 30. eni. Dve pramSeri ▼ OnbHaaakl draraL Prehod-nij leden bo»a v lrub'janski drami dve pram ion m atom s« bo vnrizor''a prvikrat na naA«w rdr-n komedt?e »Uubimec i\ c žene*, katero !e bs-pisal srbski dramski pi>cc M?ta Diro'.trj-:v:č. Komedija se šMidira pod \-odstvom proi. Setta« Takoj ea to feVrno komedijo pa bo premijera MSlaŠaa vojne drame iKoecc potki ki se »o vpritBorlla v režiji 5. Ciri?a Debevoa. Opera Daeee « noj« liobeuiiva klasična opereta Joh. Btffejtee »Neeopir« m abonma & SeSetev *Jo nase priBSaM m operetna *v>&: «dč. Ma.>d;čeva, fa Policeva. tdč. Špaeova ter j?*. Peček. Kovač fnjaste obolele«« t Gostičai. Dreaovcc. Povoe, Janko. Moporič. Srmonč:;. jh:-%Hr>a. Boks rn draei- DiHreot s Neffat, raSfecr esmea KOLEDAR. Danes: Cetroek, 3. aprila 193D, katoličani: Jvlhard; pravoeJavna: 21. marca. Ji'kov. DAPU^NJE PR1KEDITVT. Pranja: Ujtjbezen aii vse. Or>stt>\ai);c članov praškega Narodneara dtvadla. Opera: Netopir. C. Kino Matica: Atlantic. Kine Ljubljanski dvor: Grešna aoc. Kino Ideal: 2^afconske z>mesnja.vc. Predavairje v Francoskem institutu ob 31. Magollceva r ar sta v a v Jakopičevem r*a viljorru. DEŽURNE LEKARNE. Danes: KtrraH, Gosposvetska eeaSa; Suš-mik. Maralbi tre. Bulowi spomini potlačeni Takoj po smrti, bivšega slavnega cesarskega kancelarja jm zunanjega ministra kneza BtHowa so bili napovedani njegovi spomini, o katerih se jc govorilo, da Uidejo na željo umrlega čez tn mesece. Najvažnejšo zgo-dovinsiko vrednost so pripisovali dokumentom, katere naj bi smera objaviti znana Ullsteinova poročevalska agentura. Stari državnik je baje pisal izredno odkritosrčno o mednarodni politiki, v kateri jc igral sam odlično vlogo, pa tudi o raznHi veljakih cesarske Nemčije, s katerimi je vodil zunanjo politiko. Minili so pa Že davno trije meseci in o BU!ow!h spominih ni duha ne sluha. Jasno je. da se je moralo zgoditi nekaj važnega, kar ie zadržalo objavo spominov in da je imel nekdo verik interes na tem. da Biilowi spomini sploh nc prkkjo v javnost. Sele te dni jc »VVelt am Ahend* izjasnil to zadevo. Cfm je prišla v javnost vest, da bodo Bul ovi spomini objavljeni, so napeli bivši cesarski diplomati vse sile in ves svoj vpliv, du bi izšli spomini močno cenzurirani, če bi že ne mogli objave preprečiti. Bu-Iow se namreč v svojih spominih nc izraža pusebno laskavo o cesarskih diplomatih, od katerih so zdaj nekateri republikanski diplomati. Posebno ostro kritizira kancelar akcijo teh gospodov tik pred svetovno vojno. Bulow jc vedno zagovarjal stališče, da bi bila nemška diplomacija lahko preprečila svetovno vojno. Njegovi razlogi so zelo neprijetni za nekatere teh gospodov In zato je napela njihova klika v zunanjem ministrstvu vse sile. da Bii!owi spomini ne pridejo v javnost. Nemško junanjc ministrstvu si ie tudi globoko oddahnilo, ko se je izkazalo, da manjkajo v spominih bivšega nemškega poslanika v Londonu kneza Lichnowskega nekateri dokumenti, ki zelo kompromitirajo nemško diplomacijo. U Londona pa poročajo, da je bila pripravljena tudi angleška izdaja Bu-lowih spominov. Pa ameriško. — Gospod, Uublm vašo hčerko tako, da z besedami sploh ne morem povedati. — Ce ne morete z besedami, pa po-verte s stevrlkamL Dnevne vesti — >'ed «b niilijo0 a« spomenik kralju P**r* ¥ 35a#rsbn. Odbor z* postavitev »po-menilsa kralju petru v Zagrebu je nabral v raamaroms kratkem času v Zagrebu io savski banovin j za spomenik nan* en milijon Din. Največ je da] seveda Zagreb. Niblralrjj akcija ee nadaljuje. — Zvišanje n*Mnc carine na Var*' in čaj. Pravrk* finančna direkcija razglaša: S t- ajrrijom 1990 je zvjr-arui uvoraia carina, ni surovo kavo aa 140 r>in od IOO kg, n« pra-ž«Be i« mnleto kavo na 500 Din od 100 kc, na kavo v iuSetruMi n„ 90 Dio od 100 kg in na eaj pa 240 Din od 100 kg. Povišan.*carino odnoKHO razliko carin* Je plačati Udi od kave in čaja, ki se nabaja dne 1. aprila t. L in sicer pri kavi v količinah nad 3 kn in pri čaju v količini nad l kg v prostc-m prometu pri osebah, ki se pečajo 9 Prodajo kave i u raja. V to avrho morajo take os?b^ (trgovci, kava-rnarji itd.), ki Imajo na dan 1. aprilu 1990 nad 5 k? kave odnosno nad 1 kg eiija na zalogi, podneati fakse prosto prijavo na predpisanem obrazeu pri pristojnem oddelku fin. kontrole, kjer dobe tudi prijavne obraace brezplačno, ter plačati v teku 3 dni odpadajočo razliko carine to je v tlata 0.60 Dio od 1 k£ surove kave odnosne 0.30 Din od 1 kg prarene in gntleta kavo odnosno 0.40 Din od 1 kg kave v lu-šriwb in 1.20 Din od i kg čaja. V papirju znašajo toroj pravkar omenjene raajike carine; 6.60 Din, 3.90 Din, 4.40 Din in 13 Din 20 p. Pravilnost prijav bo ugotovila finančna kontrola, ki ima v ta namen pra\jeo in dolžnost izvrsiti pregled pri v*eb strankah, ki »a bavijo a prodajo kave in čaja. Proti onim, ki bi prijavo »ploh opustili odnosno prijavo ajcar vložili a prijavili manj, se bo postopalo kazensko a vrb utega neprijavljeno odnosno utajeno blago zaplenilo. F* naše vojake. Služb« rezervnega oficiri* je razreden artiljerijski kapitan T. klati* Vlado Dekleva. Sprejeta Je ostavka, ki jo je podal na državno službo sodni kapitan I. klas** Anton Kapus. Vpokojen je orož-niSki poročnik Anton Gorenjak. NOETOVA -- --- BARKA — 1» »Službenih Novine. »Službene Novinec št 74 z dne 1. aprila objavljajo zakon o izpremembab in dopolnilih v zakonu o državni trošarini. — StradJvarjeve gosli — po tvor ha. Zadnjič smn poročali, da so «e našle Stradivan-jeve gosti tudi v Sloveniji. V našem uredništvu se je zglasil v torek g. Viktor Jenko iz Ljubljane in prinesel je stare gosli, ki imajo znotraj nalepljen listek z napisom »Aiito-nius Stradivariua Grernonensis Faeiabcit ano 1713 . Dejal je. da bo dal gosli pregledati strokovnjakom, ker ni izkljude.no, da so res delo slavnega mojstra. Istega dne smo pa dobili dopis bivšaga godbenika, ki uam sporoča, da ima tudi on gosli z enakim žigom in letnico 1726. Pred leti je dal vijolino pregledati dvema strokovnJakoma in 00 temeljitem čiščenju so se pokazale vrhu žiga komaj vidne črke »lopy of«. Bivši godbeaik svetuje vsem najditeljem >dragocenilv: gosli, naj jih dobro pregledajo, p« se bodo usodno črke še marsikomu pokazale. Takih potvorb je v n3ši državi mnogo. Najbrž si je nekdo pred leti dovolil šalo, da je nalepil na nekatera gosli listke % napisom, k! naj bi zapeljal sedanje lastnike gosli v zmoto. —Dijaške ustanOT« trgovca Antona Ko-lenea. Kuratorij ustanov trgovca Antoja Ko-l*aca v Celju objavlja, da bodo ustanove radi tehničnih ovir razpisane prihodnjič Sele ob začetku novega šolskega leta. Zato naj se sedaj opusti pošiljanje prošenj. _ Izenačenje naše železniške terininoin- aijc*. Prometni minister je odredil, da se ustanovi v splošnem oddelku ministrstva stalna komisija za izenačenje naše železniške terminologije. Sklepi te komisije bodo objavljeni v uradnih glasilih prometnih ustanov in bodo obvezni. Pravilniki naredbe, zakoni in odredb stalne veljave se smejo tiskati šele, ko jih pregleda ta komisija. Obenem je prepovedano v bodoče rabiti izraz »vlak«, namesto katerega se mora rabi*i izraz >vo£<. _ Telefonska, zveš«, med Prago in Mursko Soboto. S. 1. aprilom je bila otvorjena telefonska zveze na progi Praga- Murska Sobota. — Laško. Sp. aenstvo iz občin Laško. Ma-rijagradec in Sv. Krištof se vljudno vabi na pristop k ženskemu dobrodelnemu in Solo-podporne-mu društvu >Blago srce: v Lahkem. Ustanovni občni zbor istega bo v nedeljo 6. t- tn. ob ireh popoldne v laški osnovu i šoli. Dostop imajo vsi. — (Premij trgovcev i* src* Kranj ima svoj 11. redni občni zbor dne P. aprila t. 1. ob 13- uri v Narodnem domu v Kranju z običajnim dnevnim redom. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in defcevno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Sarajevu, drugod pa obločjo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19, v sknplju t7i v Ljubljani 16.2, v agreou in Sarajevu 16, v Beogradu 15, v Mariboru 1?,.«. Davi je kazal barometer v Ljubljani T3&5, temperatura je znašala o.S. Tempera, ura mer ji v Splitu je znašal* včeraj 13.2. — Dve težkj in dve laaji nesreči. Včeraj popoldne se je pripetila v Horjulu težka nebaca, kateTe žrtev je postal 63-letni prevait-kar Pavel Končan. Vozil je drva, neareea pa je botela, da je padel pod voz, ka mu je stri prsni koš. Prepeljali ao ga v ljubljansko bolnico, kjer ee bori s smrtjo. — Druga tetka nesreča 6e je pripetila v Gorenji vasi pri Logatca. Posestnikov sin Stanko Lampe je s brano povlekel po njivi« nenadoma pa so se splastli junci ki Lampe je padel pod hrano. Splasena vola sta ga vlekla več metrov s seboj, pri earour je brana nesrečnežu vso levo nogo in^aboviio raameaarlla. Tudi Eje-gt eo prepeljali v bolnico. — France Kratil, sin obrakoodje iz Kamnika, jc pad^l in precej poškodoval levo nogo. — Pri padcu v stanovanju na Zaloški cesti 63 si je zlomi' la nogo Antonija Hacler. žena pcdpregled-nikl finančne kontrol'*. Oba ponesrečenca sta morala v bolnico. — Bosanski »Zeile^: ne »me *eč nira-▼ iti. Tudi Bosna ima svojega »Zeileiaa: v osebi Sadika Sadlkovića iz Ljubu^kega, ki jć z raznimi zelišči, praktičnimi nasveti ?j predavanji pomagal kmetom v bolezni. Kmetje so mu neomejeno zaupali, p« tudi inteligenca je prihajala k njemu. Mož je baje ozdravil na tisoče bolnikov. Kakor proti avatrijskemu Zoileisu. se je pa tudi proti njemu začela gonja in končno je bila banaka uprava v Splitu prisiljena prepove Jati mu sprejemati bolnike ter dajati na«vete in ze-liSČa, bodisi brezplačno ali za denar. Sadi-kovič se je proti odredbi pritožil, češ, da je lečil brezplačno. Če pa je hotel kdo plačati, je denaj sprejel za humanitarna, patriotska in kulturna družtva. Zdravil je samo z zelišči, opozarjal pa je kmete predvsem na higijeno in snago kot vir vsfga zdravja. Sadiković je prepričan, da ie odredba posledica nartopa bosanskih zdravnikov proti njemu, ker vidijo v njem zgolj keokurenta. V dokaz svojega nesebičnega in uspešnega zdravljenja lahko predloži na tisoče zahvalnih pisem. Zanimivo je, da Sadi* kovica zagovarja tudi časopisje, ki je mnenja, da bo prepoved banske uprave v očigled njegovin uspehov aretirana. — Kakor na. divjem zapadu. Industrijalec Nikola Borota v Srenniki Mitrovici je prejel v nedeljo grozilno ptsmo, podpleano od članov ?Kluba petoricec, ki zahtevajo, da prioese do ponedeljka 25.000 Din na dnlv č^n kTaj. Denar mora biti v bankovcih, zavit v Čist papir ter položon pod kamen blizu tovarne. Pismo je bilo napisano s črnilom, podpisan pa je bil kot predsednik omi-noznega kluba Spasoje Kupumlrović. Borota je sprva nnslil, da gre za neokusno aprilsko šalo. Ker pa je že večkrat prejel taka grozilna pisma, je zadevo prijavil policiji. Policija mu je svetovala, naj položi kuverto s papirnimi narezki pod oanačenJ kamen, policijski agenti so pa stali na preži. V ponedeljek ob 8. je prišel k tovarni sumljiv moški, naglo je pregledal okolico fn segel pod kameu. kjer je bila kuverta z denarjem. Hotel je pobegniti, pa ga je policija prijela. Na policiji so ugotovili, da Imajo opraviti s 26-letnim trgovskim potnikom Milanom Cigo-novicem. Fant je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da je hotel na ta način poravnati svoje dolgove. — S sekiro v roki na sodišče. Na okrajnem sodišču v Novi Gradiški se je te dni odigral razburljiv prizor. Km«tu Adama Osojiću iz Ljupine, bivšemu dobrovoljcu, so nedavno na dražbi prodali zadolženo posestvo. Osojić je bil prepričan, da se mu je godila krivica in da je to samo krivda sodnikov. V torek je odšel s sekirov roki v Novo Gradiško z namenom obračunati s sodniki. Okoli 11. je bil pri svojem odvetniku dr- t>upoviču in ga je vprašal za nasvet. Odvetnik mu je dejal, da je bila dražba pra-vilna in zakonito izvršena. Osojič se je razjezil, odšel je iz odvetnikove pisarne in tekel na ssodišce, kjer je vdrl v pisarno upravitelja okrajnega sodišča, k sreči pa te^a ni bilo v sobi. Cteojić je začel divjati in iskal je sodnike po drugih sobah. Na sodišču je nastala pravcata panika, vse Je bežalo iz poslopja. 0 podivjanem kmetu so bili še Pravočasno obveščeni orožniki. Dva orožnika sia s puškami v rokah pozvala Usojiča, naj »e uda, toda mož ni hotel odložiti sekire. Orožnika sta se mu previdno približala, ga spretno naskočila tor podrla na tla. Vzela sta mu sekiro in nato zvezanega prepeljala v zapor, kjer se je kmalu umiril. NOETOVA -- --- BARKA — Bik nabodel posestnika. V Novem 1 tebe j u je te dni zdivjal bik posestnika Mihe Simona. Gospodar je hotel besjio žival ukrotiti, toda bik ga je nasadil na roge in vrgel v zrak. Nato je nesrečno žrtev poteptal in Še enkrat nasadil na roge. Podivjanega bika so morali ustrelit i( gospodarja »o pa prepeljali v bolnk-o, kjer se bori s smrtjo. — Sokolsko gledališee v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 6. L nt. ob pol štirih popoldne }*asijoasko legendo »Križaj sa!:, ki je imela pri prvi uprizoritvi najlepši uspeli. Ponovno prosimo občinstvo, naj prihaja točno, ker s pričetkom n« moremo čakati in prepozno prihajanje moti izjva|a-nj^ in gledalce. 250/n Iz Ljubljane —lj Poslednji pozdrav f gospe Amaliji Balohori. Odšla je narodna sena, akrotta mati, vesela družabnica. Nenadoma se je ločila od nas naša cveti i Carica. Na stotine cvetk so združile njene neumorno delavne roke v krasne capine, šopke, vence. Koliko narodnih in cerkvenih slavnosti so poveli ča I i njeni iMiKJni izdelki! Sijajna priča njene umetnosti je bil zlati šopek, poklonjen bivšemu župniku o njegovem jubileju. Dv*b eni v letu se je veselila bteff« jJokomJra: kresa in Telovoga. Več dni, a tndi noči, ker ji je bil dan prekratek, je delala pripravč jyj oealjšavo trnovske oorkve. Koliko truda ji je prizadejal vselej kresni večer, loo je z nekaterimi tovariši ca mi raspredala od mlaja do mlaja vence, vdevala ▼ selen je cvetico, rameSčala narodne zastavice — drugih ni marala. Io na Tekrvo — tedaj je kot ljubeča mati urejevala vrate trnovajrib otročičev, ko so prihajali avetrt k procesiji. — Solzeč se gledamo za njo odhajajočo k nebeški procesiji v boljii »vat, fcjer naj prejme za svoja dobra dela neranljivi vsnae. — Trnovean- —lj Višja betonska ograja je v delu pri enonadstropul niS (K. 9) 0« ogfu Rudarjeve in škrabiceve- ulice. Betont»ki temelj ograje bo %d a^kaj decinietrov vzdignjen, da pride v sklad * sedanjim (5e*tfu*o$m omenjenih uli<\ Hiša je last gospe Ane Kepičeve. —lj Lep cvetlični vrt namesto praznega dvorišč« si je omislil pekovski mojster tu hišni posestnik K. Vidmar na Rimski cesti. Del obširnega dvorišča ogradil in priredil za cvetlične gredice in r^*ne grmčke. Hiša je e tem dosti na vrednosti pridobiju. -lj Ljubljanska >Nubav!jaina zadrug-i državnih nameščencev*. Na občnem aberu. ki se je vršil ob številni udeležbi zadrugar-jev dne 27. marca v beli dvorani v Unionu. so vzeli člani poročilo o zadružnem poslovanju /. zadovoljstvom na znanje, v preteklem letu je imela zadruga 66.000 Din čistega dobička. Od tega denarja se razdeli o3.M0 Din tistim članom, ki kupujejo v zadrugi svoje življenjske potrebščine. Vfiefe članov jt blizu 900. Zadruga vzorno posluje a 3jc obratovanje bi se še bolj razmahnilo, Če bi poslovala v svojih lastnih in večjili lokalih. Pri volitvah sta bila med drugimi na novo izvoljena dr. A. šapla in pa sodnik Zigon. Upanje je, da bo novi odbor deloval b suhib dneh na prometnih avtobusnih cestah oblaki nadležnega prahu. lj Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi -»dan bonboočkov: v soboto, dne 5. aprila popoldne in v nedeljo, dne 6. aprila dopoldne. Gospe, gospodične in deklice bodo prodajale bonbončke in odkupne znake v korist CMD. Nabiralo se bo v nabiralnike. Želimo — ker ima cela prireditev blag nam^n, — da vsak po sv )-ji moči daruje: Maj dar, domu na oltar! —Ij slovačke narodoe pesmi tvorijo biser 5e5ke glasbene literature. Iz tega ogromnega narodnega zaklada so erpali razni skladatelji od Havduovib do današnjih časov. Eden največjih sodobnib čeških skladateljev Vitezslav Novak pa je priredil celo vrstj slovaških narr»dnih pesmi za koncertni oder. Pet iz njegove zbirke jih izvaja ga. Pavla L.rvsetova kot sklepno točko svojega koncerta, ki ga priredi v petek, dne 4. aprila t Filharmor.ični dvorani. So to sledeče pesmice: 1.) Anička, dušička, 2.) Oliva, 3.) \a ze-lenej lučke, 4.) Dievča, čo že to maš?, 5.) Išiel Mnrek do Malaciek. Ena je lepša od druire in prepričani smo, da nam jih bo ga. Lovšetova izvrstno podala s svojim prekrasnim in prožnim glasom. Vstopnice v Matični knjigarni. —lj Opozarjamo na jutraj>nji koncert ge. Par)« Leošetovet ki se vrši ob 20. uri v Fil-harmonični dvorani. Na programu ima celo vrs»o samospevov iz slovenske in *vetovno glasbene literatur«*. Zastopana je tudi slovaška narodna pesem v priredbi mojstra Vitez-efava Novaka. Ker je ga. Lovšetova br^r dvoma najodličnejSa slovenska koncedmi p**vka in nam obeta večer izreden umetniški užit.»k. vnbimo občinstvo, da se mnogoštevilna odzme vabilu in poseti koncert. Vstopnice od 30 Din navzdol v Matični knjigarni. — »Popolni xakon<. Jutri na dan f;lina ZKD bo proizvajala ZKD aktualni, v»*lepo-učni film »Popolni zakone, ki je delan po znameniti knjigi >Die vollkommene Ene:. Vsa vprašanja seksualne, biološke iu socijalne vstbine so v tem filmu predočena na najboljši nazorni način. Mladini izjpod lo let je film neprimeren, odraslim pa priporočamo naj topleje, da si ga prav gotovo ogledajo. Predstave ob 4, pol 6, pol 8 in ob 9 zvečer. Cene najnižje od 2 Din naprej! —lj Naznanilo, Tepie-odsek društva >Atena- otvori svoja prekrasna igrišča v tivolskem parku prihodnji teden. Zanimanje za beli sport narašča z vsakim letom In prodira med vse stoje. Vabimo najširše kroge k vpisovanju, ki se vrši v petek in sobot) 4. in o. t. m. v damski sobi ^Emone< od 17__19. ure. V pomladanski In Jesenski se- ziji priporočamo igro zlasti rudi v dopoldanskem Času. V teb urah so prostori običaj* no nezadostno izrabljeni, dasi je Ča9 prikladen posebno za naše ženstvo, ki lahko po končanih jutranjih gospodinjskih poslih pohiti v naravo, da podpre svoje zdravje, deco ima pa v najožji bližini pred seboj na otoškem igrišču. Posamezne ure se bo oddajalo prihodnji teden pri oskrbniku na igrišču v Tivoliju, seaijske legitimacije pa pri nadel-ništvu v dueh vpisovanja. Društvo namerava igrišča opremiti z električno razsvetljavo, da bodo razpoložljiva tudi v večernfh urah. — Načelnistvo. 4-357/n —lj »Ženski Pokrete ima redni sestanek drevi ob 20. uri v damski sot>i kavarne >Emona<. —lj F. A. D. »Triglav«. Redni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo v petek 4. t. m- ob 30. v salona gostilne Ssdej v Kolodvorski ulici, vis-a-vis direkcije drž. žele*, nk) in ne kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno, v gostilni Česnovar. Radi v jI i t ve novega odbora opozarjamo članstvo, da se občnega zbora sigurno udeleži. — Odbor. —Ij Društvo ta varstva ptic pevk v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto 5. aprila ob 8. zvečer v gostilni Lovšin. Gradišče. Vabimo vse olarjstvo in ljubitelje ptic p«*vk. da se istega v Fimvefcjem Številu udeleže. *3S2/n —lj Poravnajte naročnino na »Zbore«! Naročite se nanje! Zadostuje dopisnica na upravo >Zboric, pevsko društvo L*jub. Zvon. NOETOVA---I --- BARK [ ■ 1 fr Naročaju nNaio dobo"? lolna draiesii in ljubkosti Biti lepa pomeni biti naravna in enostavna« Ravno enostavna tnzuia pride Sele takrat do popolnega izraza, ako se daje lasem posebno nego. Danes morejo biti lasje lepši nego kedaj preje. Vse oseilne res lepih las daje Vam Elida Shampoo. H Elida Shampoo postanejo lasje svilen-kastomehki, sijajni fn nujni. On je tajnost mnogih občudovanja vrednih las. Elida Shampoo za vsakega v modrih zavitkih z zlatim napisom, kamilični Shampoo v zlatih zavitkih % modrim napisom. ELIDA SHAMPOO Pevski zbor UJU na češkoslovaškem Iz Plzna v Prago. — Matineja, ogled Prage in koncert v Smetanovi dvorani Obecnega doma. 1'ragn, 31. marca. V soboto zvečer ^e je pevski zbor 12 Plzna z brzovlakom odpeljal v Prago. Na peronu naši ljudje. Veseli pozdravi, povpraševanja, smeh. V čakalnici prvega razreda oficijelni pozdrav. Vse gre eksaktno. Pozdravni ceremonijal *e vrš. po železnih pravilih: v po>zxJrav zapojo *l'raški učitelji* našo državno himno, nato pozdravljajo zastopnika mesta, ministrstva, učiteljev, Lige, pevcev itd. itd. Govoril jc tudi gin-Ijivo prisrčno naš rojak univ. proi. Murko. Zahvalil sc je poverjenik LJU g. Škulj in naš zbor jc zapel obe čehoslovaški himni. Mebto nam ie dalo za ves eas našega bivanja v Pragi d-va autobusa na razpolago, vodnike, prosti tramvaj itd. Pevci so se odpeljali na prenočišče v Tvršovcm domu, pevke v vzorno urejeno »Siročnica«. Vsakdo je komaj čakai. da leže. V nedeljo zjutraj najlepše pomladansko vreme. Skupen zajutrek. nato odhod v Vmohradsko operno gledališče, kjer je bila ob 11. matineja za srednješolsko mladino. Hiša nabito polna. Po uvodnem lepem pozdravnem govoru g. Skulia se je vršil koncert, ki je trajal do pol ene. Mladina je bila silno zadovoljna, ni se naveličala i zlepa ploskanja in pevski zbor je moral ponavljati in ponavljati. Matineje so se udeležili mnogi glasbeniki. Zlasti hvalijo odlični ženski rbor. ki nru ga izlepa ni para. V zahvalo za lepo uspelo matinejo je zapela takozvana Bakulova pevska družina našim pevcem mnogo originalnih narodnih pesmi v vsemogočih jezikih. O tej družini bom še posebej poročal. Nato se je pričel slavnostni ubed v kinopalači na Vinohradih, ki ga jc dalo mesto pevskemu zboru. Tu je bilo mnogo navdušenih zdravic in pozdravnih govorov z obeh strani, izročili smo rudi diplome častnoga članstva zaslužnim prijateljem. Naš pevski zbor je odposlal udanostno brzojavko previden tu Masarvku in Nj. Vel. kralju Aleksandru I. čas je sihio hitro potekal. Avtobusi so nas in naše prijatelje peljali na ViŠehrad. razkazovali nam prelepo, veličastno Prago, a ob 7. uri je šel razven nekaterih nas v Narodno gledališče k Rusalki. Nekateri pa so sli v Vinohradsko gledališče k »Zebrački operi« W'eik>vi. O njej bom poročal tudi še posebej. Ker se po operi v Lucerni niemo mogli ogreti za dolgočasni in idijotski kabaretni program, smo se vsi trudni in upehani pobrali domov spat. Danes, v pomedeljek zjutraj ogted Hrad-šan in ostalega mesta, pokkraitev na grobu neznanega junaka, izročitev diplom in daril v mestni občinski hiši, pevska vaja, obed in sedaj se vse pripravlja na odločilni koncert v Obecnem domu, v Smetanovi dvorani. Žal, istočasno poje v Lucerni sve-tovnoznana pevka Jerica, ki, dasi Čehinja, v Pragi nt še menda nikoli pela. Dasi je za njen koncert najcenejši sedež preko 50 KČ drvi baje vse tja. Kakor kaže, bo sicer rudi naš koncert zelo lepo obiskan, no, merodajni kritiki (Jifak itd.) gredo predvsem k Jorici, a pridejo Sete k sklepu kon-erta. Naši pevci se <4rfe o*n»ono, so zdravi, .vrsti *f>ri glasu«, so spočiti in vsi sm° prepričani, da bo koncert uspel najlepše. Prsfr, l. aprila. Koecart jc ta nami. Samo par besed. Sumattati. Id aco jih včeraj po koncertu peaMa). aa niao mog«' ledmiti v tem, kdo je imel večji uspeh: Glasbena Matica aH pevski zbor UJU! To j« ena! Druga: dvorana v Obecnem domu zasedena kljub Je-rici nadtričetrtineko! Tretja: navzoči so bili kritiki: Jifak, Vycpalek, Fiala, Harru* itd. Govoril sem osebno z Jirakom in dragimi: pohvala in priznanje na vaej črti. Krasen vspeh so imele: moja »VrajK>va nevesta«, Lajovičere Ždbe*. Ravnikov* ^Kmetiška«, Papandopulovc ^Svatovske* z Mczetovo, narodne Zgane a, pred vserm v tem delu moj »Potrkan ples«, Žabe Svatovske in »Potrkan ples« so ae morali bi-sirati. Čestitanje dir. Kuraru m vsem, veselje, zmaga! Pet vencev. Odvalila se nam jc od srca cela Šmarna g->ra! —č. Iz Celja —e Program predavanj na Ljudskem v** učilištu v Celja ia mesec apriL Dne 7. t rn predava g. dr. Bajic Stojan: »Oenove meddržavnega življenja*, 14. t m. urednik jr. Davorin Ravljen: *Moji utiai s Wa«tfalekf>-gax ia 28. t. m. univ. proi iz Zagrabe g. dr. Bujae Kamiro: »O okultiTHnnc. —c Plesalka Brna Kavaeava ▼ Ptuj«. Znana plesalka, celjska rojakinja gdč. Erna Kovačeva bo imela vebt plesni na*top »» petimi damami v ptujskem mestnem gledališču v petek 4. t m. ob 30.80 uri »veeer. N« glasovirju bo spremljala ples gra. Marija Bla-žonova. —c Izgubljeno in najdeno. Med potjo ia mesta v Zavodno je izgubil Lovrenc Fili-pič 30. marca zjutraj 80 Din vredno rjavo usnjato aktovko. Xeža Kre«iikova }<> izgubila 25. marca v mestu črno um jat o ročn > torbico 1 razuo vsebino in 30 Din n:»ria, da je betelo pomarančo plaiati. —e Lov v Vojniku ae odda v sakup. Inle-reaenti se opozarjajo na zad*vnt ra/^laa, ki je nabit na uradni deski v veži «*>ljaks boft želodec — In kako 51 UJSaš bolodtue? — Tako, da si znrkraj ramilim. zvečer r>* odmalrm ušesa. Edgar Wallace: 30 Vrata izdajalcev Roman — Kako veste to? — je vprašala Diana presenečeno. — Vaš mož mi je telefoniral. Dobro bi bilo, da bi ne telefoniral vedno ta= ko razburjeno. Mawseyja sem poslal drugam. Dober delavec je, samo misli premalo. Upam, da nam njegova pris smodarija ne bo delala sitnosti. Raje ga pošljem tja, kjer ga ne bodo mogli ujeti. — Gospod Travne, zakaj zaposluje* te ljudi njegove vrste? Travne se je dobrodušno nasmehnil. Njegov smehljaj je bil res očarljiv. — Saj sem že rekel, da je dober de* lavec, a poleg tega sem dolžan njegovi ženi hvaležnost. Seveda ne sluti ne ona, ne on, zakaj. Toda hvaležnost je že od nekdaj moja slabost. Diana si je zamišljeno grizla nohte. — Dejali ste šestindvajsetega? Travne je prikimal. — To je prezgodaj. — Davi sem zvedel, da ima Richard Hallowell tega dne službo. Diana ga je presenečeno pogledala. — Richard Hallowell? Kaj ima on opraviti z vašim naklepom? — Zelo mnogo, — je odgovoril Travne. — Kaj niste čitali Grahamove knjižice? Diana je odkimala z glavo. — Zdi se, da vaš dragi prijatelj Gra* ham ni imel časa, da bi vam to zadevo pojasnil. Ta dan je prikladen iz mno* gih razlogov. Ugodna sta oseka in lu* nina faza, ker bo tik po mlaju. Poleg tega je ta dan neposredno pred otvo* ritvijo parlamenta, ko bodo potrebo« vali kraljevsko krono in žezlo. Ne vem samo, kakšno bo vreme. Upam, da bo deževalo. — Vrtnarja pošljete torej drugam? Travne je pritrdil. — Toda ne pošiljal bi ga proč, če bi ne potreboval tam od danes drugega moža — dobrega krojača, — je dejal Traync, Diani je bilo sicer tesno pri srcu, vendar se je pa zasmejala. — Kaj pravite? Dobrega krojača? Da ne pozabim, Travne, — je dejala nepričakovano, — obljubili ste mi bo? gato nagrado. Kaj torej zahtevate od mene? Tiger Travne jo je pogledal, rekoč: — Vaša naloga jc sila enostavna. Želim samo, da obedujete z ladv Cyfi* thio Ruislipovo. Diana ga je presenečeno pogledala. — Obedovati? Jaz? — se je zasme* jala zaničljivo. — Kaj mislite, da bi me lady Cvnthie Ruislipova povabila na obed? Kaj ne veste, kakšen odgo* vor bi prinesel vaš sluga od nje? To je blazna ideja. V tem pogledu vam pač ne morem ustreči. Travne je vstal, skrbno je zložil ilu* stracijo in jo položil na mizo, kjer jo je bil našel. — Nasprotno, zelo koristni mi bo* ste. Saj ste bili zaročeni z bratom Gra* hama Hallowella, kajne? Diana je pritrdila. — Dečko? — je vprašal Travne. — Vem o njem samo, da je dober in po* sten. — On... jc začela Diana, toda Trayne je zamahnil z roko, Češ, naj molči. — O njem hočem vedeti samo to, kakšen je v uniformi. Ze večkrat sem ga fotografiral od vseh strani. Seveda nima o tem niti pojma. Ste se kdaj se* stali z lady Cvnthio kot Hallowellova nevesta? — Da, — je odgovorila Diana ne s strpno pričakujoč pojasnila, kam meri. — Torej si nista docela tuji? To je važno. Zares ne vem, zakaj bi šestin« dvajsetega ne mogli obedovati v To* weru? — Toda... to je docela izključeno, — je trdila Diana. — Vedel sem, da porečete tako, —-je dejal Travne smeje. — Recimo, da bi res obedovala v Toweru. Kakšno korist bi imeli vi od tega? — je vprašala Diana nervozno. — Kaj ne veste, kakšno nevarnost bi nakopali z obedom v Toweru na mojo glavo, če bi morda padel sum na Orali ama? — Zagotavljam vas, da sem premislil vsako podrobnost, — je dejal Tiger mirno. — Zadostuje, da se udeležite obeda. Zdaj pa poslušajte, Diana, — — upam, da se ne jezite, da vas kličem kar no imenu. — je pripomnil in se priklonil. Diana je z nestrpno kretnjo pokazala, da zdaj ni čas za kavalirstvo. — Londonski Tower je eden naših najzanimivejših anahronizmov, — je dejal Tiger. — Tam so ukoreninjene navade še iz srednjega veka in ena njegovih posebnosti je geslo, katero rabijo ponoči. In to geslo moram poznati. Šestindvajsetega zjutraj bom vedel, da je to ena štirih besed, toda katera je, to se določi šele v zadnjem hipu. Diana ga je smeje pogledala. — In kdo mi pove to geslo? — je vprašala sarkastično. — Polkovnik, je odgovoril Travne. — V Tower pridete ob sedmih in oblečeni boste za obed. — A pet minut čez sedem bom zopet zunaj, je dejala smeje. — Vi ne poznate lady Cvnthie. — Ko pridete v polkovnikovo stanovanje, — je nadaljeval Trayne, ne da fbi se zmenil za njene pomislike, — se obrnete na slugo, ki vas morda pozna, in on obvesti o vašem prihodu polkovnika. — Lady Cynthio, — ga je prekinila Diana. — Polkovnika, — je ponovil Tiger mirno. — Ladv Cvnthie ne bo doma. Eno uro pred obedom bo poklicana nekam na obisk. Nikar se ne bojte. Lady Cvnthie Ruislipove ne bo v Tovveru, pač pa bo doma polkovnik. Morda bo malo »presenečen ali celo v zadregi, ko vas zagleda. Porečete mu, da je vam nekdo telefoniral in vas povabil na obed in da mislite, da je bila lady Cynthie. Presenečen bo. Namignete mu, da ste preložili važno sejo, samo da bi se mogli odzvati vabilu. Ne preostane mu nič drugega nego povabiti vas na obed. A vaša stvar bo — skomignil je z rameni — kako spravite iz njega geslo. Db desetih ga poprosite, naj vas spremi domov. Polkovnik je izredno galanten in ustreže vam, kajti ladv Cvnthie mu že vnaprej sporoči, da se vrne šele po polnoči. — Ste prepričani, da se bo vse tako zgodilo? — je vprašala Diana nervozno. Padalo in žena. —■ Kaj so je zgodilo, da se je tvoj prijatelj ločil od žene? — Edini vzrok je ta, da so bila njena usta pravo nasprotje padala. Padalo se sploh me odpre, njena usta se pa sploh niso zaprla. Poln parnik ženinov Iz Amerike 1000 grških fantov iz Amerike prispe v staro domovino po neveste, V grškem pristanišču Pircju se pripravljajo na svečan sprejem parnika »Saturnia«. ki prispe ta mesec in pripelje iz Amerike dragocen tovor — 1000 ženinov. Kakor v drugih evropskih državah, tako jc tudi v Grčij-i preveč žensk in posledica tega jc. da mnoge ne morejo najti ženinov in da ostanejo samice ali stare device. Ko so možitve željna grška dekleta iz novin zvedela, da je v Ameriki premalo žensk in da njihovi rojaki v deželi dolarja zaman iščejo neveste in sicer celo neveste brez bale in dote. so sklenile pomagati jim iz zadrege. In tako jc sklenilo 1000 grških deklet pisati grško - ameriškemu društvu »AkaDa«. v katerem ie organiziranih 33.000 v Ameriki bivajočih Or-kov, ter ponuditi roko in srce onim članom, ki bi hoteli pri t! po neveste v svojo staro domovino. Ponudba je bila v društvu navdušeno sprejeta in odbor Je takoj odgovoril odboru možitve željnih Grkini. naj mu pošlie fotografije vseh kandidatk. Z obratno pošto je dobil odbor v zavoju 1000 fotografij grških deklet vseh tipov, velikosti in starosti, obenem pa pismo s podpisi vseh deklet, v katerem grški odbor zagotavlja ameriške kolege, da mislijo dekleta resno in da so pripravljena priti na sestanek v Pirej. Odbor je pozval neporočene člane kluba, naj se obvezno prijavijo in obljubil jim jc poskrbeti poseben parnik, s katerim bi se odpeljali grški fantje v staro domovino, od koder bi pripeljali mlade žene. Seveda je pa odbor pripomnil, da bo parnik na razpolago samo, če se prijavi zadostno število ženinov. V določenem rofcu je dobil odbor 1000 prijav in tako je bil izlet grških fantov v staro domovino po -neveste zagotovljen. Parnik »Saturnia« pripelje 1000 ženinov v grško pristanišče Pirej, kjer bodo že čakala grška dekleta. Med vožnjo pokažejo ženinom fotografije njiho-v'h bodočih boljših polovic in prosti čas na parniku porabijo fantje, da si iz-bero neveste. Seznanijo sc pa z njimi šele na Akropoli, kamor odvedejo ženine v svečani procesiji. Kandidatke so že poskrbele, da zlezejo v zakonski jarem urno in brez posebnih ceremonij, da bi sc ta ali oni fant v zadnjem hipu ne skesal. Ekspedicijo ženinov iz Amerike vodi neki Amelio Emboldi, ki si obeta od nje velik uspeh in tudi masten zaslužek, sam se pa ne namerava oženiti. Takale ženitev na debelo ni napačna ideja. Morda bodo sledili Grkom tudi drugi narodi in če jim bodo, ne bo več toliko samic, kakor zdaj. Seveda jc pa veliko vprašanje, če so tudi fantje drugih narodov v Ameriki tako zavedni in požrtvovalni, da bi bili pripravljeni organizirati celo ekspedicijo v staro domovino in natovoriti poln parnik nevest. Najbrž sc tu ne bo obncsel pregovor, da zgledi vlečejo, temveč bodo ostali gršiki fantje na veliko žalost samic drugih narodov v svoji plemeniti požrtvovalnosti osamljeni. Cosiitia Wagnerjeva umrl Iz življenja soproge slavnega nemškega skladatelja. V Bayreuthu je umrla v torek v 93. ■letu starosti soproga slavnega nemškega skladatelja Cosima \Vagnerjeva. Zadnja leta je bila težko bolna in je skoro popolnoma oslepela. Cosima Wagnerjeva je bila rojena kot drugo dete iz ljubavnega razmera skladatelja Liszta s francosko pisateljico grofico d' Agoult 25. decembra 1S37. Najprej jo je vzgajala mati, pozneje je pa Liszt poveril skrb za svojo hčerko, ki mu je brla po duševnih in telesnih lastnostih močno podobna, materi svojega učenca, poznejšega slavnega dirigenta Hansa BuIo\va. Lisztovo ljubavno razmerje z grofico d' Agoult se je bilo namreč razdrlo in skladatelj je bil našel novo ljubico v osebi kneginje Savn - Wittgenstein. Cosima se je 1. 1857 poročila z Bulo wi m, toda zakon ni bil srečen. Vzela sta se iz vzajemnega spoštovanja in simpatije, prave ljubezni pa ni bilo. Skupno življenje je postalo "kmalu neznosno, ker je bil Biilovv silno nervozen i:n ker je primanjkovalo zakoncema denarja. Cosima se ni mogla zadovoljiti z življenjem ob strani moža, ki je bil samo reproducirajoči, ne pa tvorni duh. Vedno bolj se je mlada žena navduševala za največjega nemškega genija preteklega stoletja Richarda Wagnerja. s katerim se je seznanila v novembru 1863. Idealizirajoča nemška historijografi-ja hoče videti v vsem, kar je sledilo, izraz umetniškega navdušenja in višjega smisla za dol'žnost, toda v razmerju Cosimc BuIowe do \Vagnerja je bila v prvi vrsti strastna ljubezen zrele ženske, katero jc bila veličina oboževane ga moža popolnoma očarala. In iz tc ljubezni je izvirala sila, razumevanje in udanost. Sila ljubezni je bila tako velikan' da je premagala vse družabne predsodke, obenem jc pa zatrla v Wag-nerjevi duši ono ljubezen, ki se je umetniško vtelesila v »Tristanu in Isoldi«. Ljubezen do nežne Matilde VVesendon-kove je bila pozna pomlad \Vagnerje-vega življenja, dočim mu je dala Cosima BiiIowa bogato poletje in zrelo žetev. Tej ponosni ženski je bilo vseeno, kaj govori o nji svet. udala se je ljubljenemu možu brez pomisleka, razumela ga je, kakor nihče drugi, posegla je s svojo krepko roko in z vso silo svoje velike osebnosti v njegovo življenje. Poročila sta se Šele 1. 1S70, ko sta imela že tri nezakonske otroke. Brez Cosime \Vagnerjeve bi najbrž ne bilo Bayreutha in \Vagnerjev načrt slavnostnih iger bi bil ostal samo na papirju. Gotovo je bila Cosima \Vagner-jeva edino bitje, ki je moglo ohraniti po skladateljevi smrti s svojo žilavost-jo in izredno energijo bayreuthsko idejo. Zadnja leta, ko so se pokazale katastrofalne posledice finančne krize med vojno in po vojni in ko VVagner-jeva dela niso več uživala avtorske zaščite, so se temelji velikega podjetja močno omajali in VVagnerjeva vdova je zašla celo v denarne stiske, kljub temu je pa ostala do zadnjega trenutka zvesta preteklosti in obnovitev bay- reuthskih iger je bila zadnja velika radost, katero ji je naklonilo njeno dolgo in bogato življenje. Po mojstrovi smrt: 1. 1883 je sama prevzela upravo bay-reuthskega gledališča, katero je pin 5-—. " Na obroke kuipite lahko vsako-vrstno blaso s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Ciga letova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno. 34/T Stalna razstava iimetniskih slik in velLka izb*ra oJrvirjev. Pravkar prispeli novi modemi vzorci. — A. Kos, Ljubljana, Mestni trs 25. nasi>rot4 magistrata. 1235 M O D R O C E Ia afrik močno blazo Din 2-40.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Gostilno dobro idooo, na. prometni točki na deželi, oddam s 15. majem podjetni osebi na račun aH v najem. Informacij« d«a*e Milan Mo-d-c, Nova vas turi Rakeku- 1273 Lepa zidana hiša z opeko krita, na Lepem kra''j. 3 tom od trga, z gozdom, njivo in vrtom, radi smrti naprodaj za 35.000 DLn. Več pove K. Cizel, Vransko pri Celju. 1271 Dobro šiviljo za pLašče in obleke sprejsmem na dom. Naslov v upravi »Slov. N'a-rodac 1270 Mlekarja praktično Lzv-ežbanega, veščega živinoreje in vseh poljskih, opravil, oženjeiiesa brez dece, starost 35 do 45 let, sprejmem takoj. Stalnost zasiffurana. Posoj-e in spričevala, da je že bil v slični služb:, je poslati na naslov: Mihajlo L. Nooedini komad popolna garancija! Dokazano na.idovršenejš: Uneioje Josap Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: o ton Christof. — Vsi v UmbdjaaL *