asilo delavcev v vzgoji izobraževanju in -danosti Slovenije, 28. nuarja 1991 - št. letnik XLII >- 1 >- a Med dnigim preberite • ŠOLSKI ZAKON NA KRIŽIŠČU POMISLEKOV, str. 2 • POVEZATI SPLOŠNO IN STROKOVNO, str. 3 • POZNATE GALLUSA? str. 5 • ALI ZNAMO SLOVENCI GOVORITI? str. 5 • MED STVARNIM IN IDEALNIM, str. 7 • ŠOLA ALI TEST ZDRŽLJIVOSTI, str. 7 ^nce bernik pra|)ce pre§eren _ mj{ j„ resničnost Kot človek se tudi umetnost 'di v nekem trenutku in začne i- 'oje življenje. Njenega življenja > ni mogoče vnaprej napove-k kot tudi človek ne more veli fi za svojo prihodnost in svoj r. 'nec. Vendar je med človekom 1- \sameznikom in umetnostjo bi-r- >ena razlika v tem, da prava hetnost navadno preživi svo-avtorja. Umetnost genial-a ustvarjalca pa sploh postane an/a na Slovenskem, vsi svetni nazori, vse plasti naše na-dne skupnosti so si doslej tako ti | drugače lastili svojega prvega največjega pesnika. Uporab-s- Ki so ga za ščit svojim zamislim, ie uveljavljanje in opravičilo naj-n Zličnejših hotenj in načrtov, da [omenjamo naše kulture in po-bej literature, ki ji je Prešeren 'menil in ji še zmeraj pomeni is p o do bo za najvišjo estetsko ie kovost besedne umetnosti. Tako razmerje do velikih peskov najdemo povsod, po svetu, io je mitiziranje ustvarjalnih o pijev treba sprejeti kot nekaj 'rmalnega, za človeštvo značil-e ga. Pri Slovencih kot malem Vodu pa ima čaščenje včlikega a 'snika še narodnoobrambno fgo, ki se v najnovejši zgodo-r- K/ celo stopnjuje, in vrhunec ri tega, tj. kolektivnega poistenja 0 pesnikom je prav razglasitev iravljice za slovensko državno __nno. Kakor je vse to pozitivno, vsezadnje že zato, ker prepro-je, pa omenjeno bolj ali manj Ijspanje polaščanje pesnika še ne Že resničnega odnosa do njego-?a dela, tako pri posamezniku s‘ I skupinah in pri najširših pla- 1 'h bralcev. Tak notranji odnos an>eda ni nekaj stalnega in zelo rjetno je, da se bo v nekem sKgledu predrugačilo ne samo "isUbno, temveč tudi strokovno '■ °onje Prešerna ravno v našem aKu, ko imajo po polstoletni blo-'O* di samostojnega, nedogmat-ulega mišljenja pri nas vse ide-rP' igije enake možnosti, da se do v,,ezij opredelijo svobodno, brez ranzure ali samocenzure. ’el Morda se utegnejo izoblikovati isflugačni pogledi že kar na Pre-šltnove ljubezenske pesmi, kljub onni pozornosti našega prešerni' 'slavja do pesnikove glavne te-'nike. Politične razmere v pred-krčnem, absolutističnem ob-la >bju avstrijske monarhije so na-ils teč poudarjeno erotičnost dnceta Prešerna krepile in Šl fati dušile. Zato se ob Ijube-kt 'iškem čustvu pri pesniku izra-0 io posredno ali neposredno še osuge prvine njegove osebnosti. • t-b popolni predanosti erotič-st tnu čustvu v Sonetnem vencu 11 drugih sonetih ter pesmih, ob 5‘ >t', da ostaja pesnik nepoprav-vo ujet v svoje sanje in hrepene-3r, <», Ir, lic ’es va la la. tfOi ki ai d, •se Vt 'u, »c les P> ’Jc : l :lh 'Sc 11 J az % sk irr, lal ’re lai >ai 'ra ZOLTAN JAN '01 Madžarski učitelji nezadovoljni s šolsko politiko Prvič po vojni je bila decembra 1990 v Budimpešti velika demonstracija, ki jo je organiziral novi madžarski učiteljski sindikat (Pedagogusok szakszerve-zete), deluje kot član lani ustanovljene Lige demokratičnih sindikatov. Protesta se je udeležilo več kot 15.000 učiteljev iz prestolnice in iz notranjosti države. Demonstranti so opozorili na nezadovoljstvo z zdajšnjo vladno šolsko politiko, saj se gmotni položaj učiteljev in šolstva nepre-nehno slabša. Učitelji poudarjajo, da je nevzdržen šolski proračun za 1991. leto. Čeprav je uradno predvidena 40- do 45-odstotna inflacija, vlada predvideva samo 10-odstotno povečanje denarja za materialne stroške šol in 30 odstotkov za plače. Spričo nedavne devalvacije forinta gre torej le za nominalno povečanje proračuna. Zato je upravičena bojazen, da bo z inflacijo ob preskromno odmerjenem denarju za materialne izdatke zmanjkalo denarja za plače. Sindikat prav tako na podlagi izračunov opozarja, da se bo v letošnjem januarju v primerjavi z istim mesecem lani znižala kupna moč madžarskih učiteljev za 25 odstotkov. Učiteljski sindikat ne podcenjuje zelo težkih gospodarskih razmer na Madžarskem. Država ima v primerjavi z drugimi vzhodnonemškimi deželami največje zunanje dolgove, težave pa ima tudi pri prilagajanju tržnemu gospodarstvu. Če primerjamo velikost in število prebivalstva naše severne sosede z Jugoslavijo, je v tujini najmanj dvakrat bolj zadolžena kot pa naša država. Zato je razumljivo, da tudi na Madžarskem omejujejo obseg javne porabe. To pa pomeni tudi manj denarja za šolstvo. Na protestnem zborovanju v Budimpešti so učitelji opozorili tudi na pomanjkanje denarja za pomoč šolstvu v manj razvitih območjih države. Marsikje so namreč morali zapreti otroške vrtce, v mnogih osnovnih šolah pa so povečali število učencev v oddelkih. Lokalni oblastni organi menijo, da ne bodo mogli >9 zagotavljati zdajšnjih plač učiteljem zaradi vedno večjih materi- L, alnih stroškov, zlasti za kurjavo ' in elektriko. Pr oz Demonstranti so v dolgem |J sprevodu prišli pred parlament, K tam so jim spregovorili tudi ne- ” kateri poslanci in obljubili, da bodo predlagali dopolnila k pro- p računu za šolstvo. Madžarski učiteljski sindikat je o svojem protestu in nezadovoljstvu s šolsko politiko seznanil sekretariat Svetovne konfederacije organizacij učiteljskega poklica (WCOTP) ki ima svoj Sl0 »t( sedež v Morgesu v Švici. WCOTP je o tem obvestil tudi an vse svoje članice - učiteljske organizacije v svetu. Demonstracije v Budimpešti pa se je udeležil namestnik generalnega sekretarja WCOTP Marc-Alain Ber-berat. V svojem nagovoru je kj v imenu svetovne konfederacije, rn ki ima več kot 13 milijonov članov, poudaril, da mora imeti šol ^ai e c e i ter stvo tudi v procesih demokrati- [ki Pri: let S žise zacije in gospodarske preo brazbe v srednji in vzhodni Evropi eno od prednostnih mest ten v razvoju ter da si te države ne morejo privoščiti, da bi zmanjšale svojo skrb za šolstvo. Kar dvajset nacionalnih učiteljskih organizacij - članic WCOTP je podprlo akcijo madžarskega učiteljskega sindikata ter o svoji solidarnostni podpori obvestilo tudi pristojne madžarske oblastne organe. B. L. (Vir: Communique VVCOTP- 17. XII. 1990) S Ks an ►od h iei slo: nej tel; Poe ^ei Vfi 'et, sla »br S' v f w Ust' >% Gallusovo leto v šoli Poznate Gallusa? Naštejte mi, prosim, imena ^Znamenitejših Slovencev, ki ^ mora poznati vsak učenec, kaj 'ele učitelj?'Ali poznate tudi nji-'Pvo življenje, delo in dosežke? takšno mesto med temi vele-yžmi ima pri vas Jakob Gallus ^■arniolus? Žal še zmeraj velja, da znamo uje mnogo bolje častiti kot svoje, 'ato se v Gallusovem letu, ki se je davkar dobro začelo, nekateri še 'tieraj ozirajo po Wolfgangu ^madeusu Mozartu. Dvestoletnice njegove smrti se spominja ’es svet z najrazličnejšimi priredi-"ami in televizijskimi prenosi. Zato je toliko bolj pomembno, ia se vsaj mi poklonimo spominu ‘našega največjega skladatelja ob ^O-letnici njegove smrti. Duhovna Hladi glasba Splet dogodkov, ki potekajo adnje čase v naši deželi, kaže na 5, da ni nič naključnega, saj se 'te ujema. Kdo bi si mislil, da si tropska mladina po letih 'anka, heavy metala in hard °cka, želi poslušati umirjeno renesančno glasbo. To ni le na-Protje, marveč težnja k vsebini, Robini in notranjemu miru, : prenovi svojega bivanja in miljenja. Svet je prepoln stresov in 'sa sreča je, da se mladi zatekajo umetnosti, glasbi, renesansi. Današnji čas negotovosti je mnogočem podoben močno ^Zgibanemu času, v katerem je nvel Gallus. Vsi, tudi glasba, so skali nova razvojna pota, nov "netniški izraz, nove oblike nadaljnjega bivanja. Renesansa, 'reporod se dogaja v nas tudi danes, ko na vseh področjih sto-'anto na nove poti, ko se preo-'taža celotna naša družba, ko 'ovsem drugačen način mišljenja (°pa v ospredje. ; Zato je zdaj nastopil čas, da se vso odgovornostjo začnemo za-'edati, da umetnost in kultura ni-le sladica, desert, temveč lavna narodna jed, duševna lrana, brez katere narod nima voje identitete. Kdo JE GALLUS? timi usti poslušal in ploskal s 5vo-jimi orjaškimi od trdega dela zgaranimi rokami, ali za koncert pred glasbeno izbranim občinstvom, kot so udeleženci festivala IDR1ART na Bledu. Pa vendar, muzikologi radi porečejo, da je naš Petelin, ki se je preimenoval po latinsko v Gallusa, onkraj naših gora in meja precej bolj znan, kot pa si mi mislimo. Nemci ga zelo spoštujejo in so ga nekaj časa imeli celo za svojega, Avstrijci ga redno uvrščajo v svoje koncertne sporede, saj je del svojega življenja prebil pri njih, še najbolj pa si ga lastijo na Češkem, saj je v Olo-moucu prebil velik del svojega Življenja, tam ogromno ustvaril in tudi umrl. Jacobus Gallus Carniolus, slovenski renesančni skladatelj, se je rodil med 15. aprilom in 31. julijem 1550. Prav tako tudi ni dokazano in le domnevajo, da se je rodil na Šentviški gori na Tolminskem, v Idriji ali Ribnici na Dolenjskem. V vseh treh krajih se namreč pojavlja priimek Petelin. Ni pa dvoma o tem, da se je Gallus rodil na Kranjskem, zdajšnjem osrednjem delu etničnega prostora; to dokazuje vzdevek Čarniolanus in kasneje Carniolus. ki ga je sam dodajal svo-jemu priimku. Gallus se je že kot deček posvetil glasbi zaradi notranjega nagnjenja in veličine glasbene umetnosti. Z glasbo se je ukvarjal sistematično, morda najprej v sti-škem samostanu. Okrog leta 1565 je odšel v Avstrijo v benediktinski samostan Melk in nekaj let kasneje na Dunaj, nato pa potoval po Avstriji, Moravski, Češki in Šleziji. Zadnja leta je bil zaposlen kot kantor v cerkvi sv. Jana na Brehu, kjer je deloval do svoje zgodnje smrti, 18. julija 1591. Tu je veliko skladal in tudi izdal pretežni del svojega opusa. Navezal je stike z mnogimi cerkvenimi in posvetnimi odličniki, in ti so bili pobudniki njegovih skladb, s humanisti in še posebno s pomembnimi glasbeniki. GALLUS IN RENESANSA NEKOČ :a h o :e h :V r- ■' K, o Ko sem po mnogih koncertih 'lovenskih madrigalistov spraše-'vl odhajajoče poslušalce, ali 'oznajo Gallusa, sem marsikoga Pravil v zadrego, saj dotlej ni oznal skladatelja, ki mu je tisti ečer razbistril in razvedril duha. najsi je šlo za koncert majhni vasi kot so Loče na ferskem, kjer je glasbe željni ^et po napornem dnevu z odpr- Gallusovo ustvarjanje obsega maše, motete in posvetne zbore. Njegovo osrednje delo je Opus musieum, ki je nastalo večidel v Olomoucu. Obsega 445 motelov za celo cerkveno leto. Posvetne skladbe je komponiral pozneje na željo svojih prijateljev in občudovalcev in jih 53 sam izdal v zbirki Harmoniae mora-les. V svoji glasbi je Gallus sinte- tiziral pridobitve tradicije in dosežke sodobnosti, bil je povezan s preteklostjo in obrnjen v prihodnost. Bil je pomemben za nadaljnji razvoj, čeprav ni nanj neposredno vplival. Izoblikoval si je svoj in umetniško prepričljiv izraz, s katerim se ob skladateljih starejšega rodu, kot sta bila Pale-strina in Lasso, uvršča v vrh renesančne vokalne glasbe. BITI ALI NE BITI Končujem z znamenitim Shakespearovim stavkom iz Hamleta. V razmislek in vzpodbudo bralcu, še posebej pa vsakemu pedagogu, da bi po svoje pripo- mogel k čimbolj slovesni obuditvi spomina na enega najznamenitejših Slovencev. Gallus, čigar veličastno delo je tako obsežno, da ga danes vsega niti še ne poznamo, si je za svoj moto izbral zelo pomenljiv naslov skladbe z mednarodno raz-sežnim, a vsakomur razumljivim pomenom, ki budi in razveseljuje srce: Musiča noster amor. Ta zapis namenjam vsem, ki se zavedate pomena in vloge umetnosti in kulture v človekovi zavesti v današnjem času, ob hitrem razvoju naše civilizacije. TOMAŽ BOLE Obvestilo ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom si jih lahko ogledate od 9. do 13, ure, če se prej najavite pri upravi muzeja, tel.: (064) 662-261. Za večje skupine šolarjev in odraslih ogrevamo prostor v okroglem stolpu, tam si lahko ogledate kaseto o Loškem muzeju z videorekorderjem. Nujno je, da se prej najavite! Na voljo imamo tudi kasete o Sloveniji v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku ter kaseto o panjskih končnicah na Slovenskem. UPRAVA MUZEJA Kdor seje veter, žanje burjo > novem slovenskem filmu Do konca in naprej Režija: Jure Pervanje, scenarij Nebojša Pajkic, direktor fotografije lt J* 1 snemalec Tomislav Pinter, montažer Stane Kostanjevec, scenograf ^ni Kovič, kostumograf Alenka Bartl, skladatelj Lado Jakša. Proiz-' odnja Viba film/Studio 37, 1990. ® , Nekako ob istem času smo na 'J slovenskem dobili knjigo in film 0 tolovaju Tonetu Hacetu. Mar- 1 ar> Remic, pisec feljtona Tone dače - car slovenskih tolovajev, e objavil dokumentarni zapis, ki le nastal po Hacetovi pripovedi vzporejanju ie-te z doseglji-'imi podatki. Življenje tolovaja, je bil nekdaj »strah in trepet ^d ljudmi, bau-bau za otroke, slovenski Robin Hood za naiv-neizdrljiv trn za policijo« kot pravi M. Remic) in si je . ^služil tri dosmrtne ječe in 1% l' let‘zapora, je zanimiva filmska ;t teitfa. e Scenarist Nebojša Pakič in re-" ‘'Ser Jure Pervanje pa sta pos-J "ela film, ki naj bi bil po zgodbi d Podoben literarnemu besedilu. e Vendar ni tako. V knjigi in v filmu je namreč pričujoča Planetova oziroma Hacova gonilna ^ s'a po ropanju in oboroženi e jdtrambi. Mnoga dejstva iz *njige so tudi uporabljena 'l filmu - vendar s spremem-bami, ki jih dopušča umetniško ’ Uatvarjanje. Podobnosti nekate-'o srečanj in likov, ki se pojav- ljajo v obeh medijih, pa so le obrobnega pomena. Pomembnejše je, da je v obeh medijih predstavljeno Hacetovo hotenje zajemati življenje s polno žlico. Skupen je tudi zaplet - lov za denarjem. Ker tega ni mogoče dobiti brez dela, ga je po roparski logiki treba vzeti tistim, ki ga pač imajo. Iz tega izvira Hacetovo oziroma Hacovo početje. To je tudi tema filma. Roparski napadi povzročajo policijske in žandarmerijske pregone. Ropar pa po vseh pravilih potrebuje pomočnike in lepa dekleta, ki ga skrivajo. Takšno dogajanje je zmeraj dovolj zanimivo, da se lahko skonstruira zgodba in domiselno dopolni uro in pol dolg film. Scenarist in režiser sta uspela snov dokaj spretno razvrstiti. Tako je nastal za slovenske razmere uspešen film. Pravi Hace je bil popularen. Imel je svoj poseben čar in ta je obvezoval tiste, ki so prihajali z njim v stik, da ga niso izdajali. Njihova naklonjenost do tolovaja je stkala mit o dobrotniku, ki krade bogatim in daje reve- žem. Med reveži po Sloveniji so krožile prelepe zgodbe o njegovi radodarnosti, bogatejši so se ga bali. Film to legendo razvrednoti. Filmski Tone Hac je uživač prve vrste. Ljubi sladko življenje in vse, kar je z njim povezano. Temu podreja vse svoje početje, pa tudi moralo. Njegova filmska pot je razgibana, zabavna, hkrati pa prodiranje, ki brez ovinkarjenja drvi po določeni trasi k cilju - katastrofi. Posegi policije so v filmu le komična zaletavanja v to trdno določeno smernico. Komično je tudi Hacovo dobrot-ništvo. Tragično in komično se ves čas prepletata in to je bistvo dramskega konflikta. Oblikovalci filma so se trudili, da bi lahkotnost Hacovega odnosa do življenja in njegov osebni čar, ki mu je omogočal razmeroma dolgo tolovajsko življenje, poudarili z vsemi izraznimi možnostmi - igro, obleko, okoljem. Direktor fotografije Tomislav Pinter je ponovno dokazal, da je mojster, ki zna na videz banalnemu dogajanju dati poetični pridih. Vizualni podobi pa sta dala svoj pečat tudi kostumografka Alenka Bartl in scenograf Jani Kovič, ki sta čisto in dosledno zaokrožila zunanjo podobo časa štiridesetih let, do katerega ima sodobni gledalec več kot nostalgičen odnos. Za svoje delo sta tudi prejela zlati areni na festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Režiser Jure Pervanje je imel pri izbiri igralcev srečno roko. Vsi po vrsti so ustvarili imenitne vloge. Matjaž Tribušon je v vlogi .Toneta Haca z eleganco in očarljivostjo, ki jo je zahtevala vloga, ustvaril lik tolovaja, obsojenega na tri smrtne ječe in povrh še 196 let zapora. V ta tolovajski lik se mu je posrečilo vtkati tisto dobro, kar je pozneje (po Remicu) spremenilo moralo in odnos do življenja resničnega tolovaja Toneta Haceta. Imenitno vlogo inšpektorja Kranjca je odigral Janez Hočevar. Tudi drugi - Barbara Lapajne. Lučka Počkaj, Gojmir Lešnjak, Vesna Jevnikar, Boris Cavazza, Miloš Battelino, Pavle Ravnohrib, Jonas Žnidaršič in Ivo Ban so bili izredno dobri. Tako je Jure Pervanje, ki smo ga do zdaj poznali le kot avtorja kratkih filmov in izvrstnega snemalca mnogih filmov in televizijskih projektov, uspešno debuti-ral. Pokazal je, da zna dobro izbirati sodelavce, dobro voditi igralce v hotenju, da bi ustvarili pravi slovenski komercialni film. MIRJANA BORČIČ kultura (ALI ZNAMO SLOVENCI GOVORITI? Zaljubljena v govorjeno besedo Ana Mlakar: »Večina ljudi se ne zna poslušati.« Le redko razmišljamo o tem, kako govorimo; še redkeje, ali sploh znamo govoriti. Neradi priznavamo, da govor zanemarjamo, saj se nam zdita nekaj samo po sebi umevnega. Se sploh ukvarjamo z vzgojo, ki naj bi oblikovala dobrega govorca? Takšna vzgoja zahteva veliko prizadevnosti in vztrajnosti. Za ljubitelje lepe, pravilne in predvsem žive besede, za tiste, ki jo spoštujejo, traja domala vse življenje. Ana Mlakar je svoje poklicno delo in prosti čas namenila govorjeni besedi: ukvarjala se je Z radijskim napovedovanjem, bila je mentorica in vzgojiteljica več rodovom radijskih govorcev, študente igralske akademije je seznanjala s tehniko govora. Nepozabno lepo je bilo, pravi, ko so postopno vsi po vrsti »spregovorili«, se znenada zavedali besede in odkrili ter začutili njeno - dotlej neznano - moč. Od kod ji tolikšna ljubezen do jezika, predanost delu, vztrajnost in prizadevnost, čeprav so mnogi že davno vrgli puško v koruzo, čeprav ni stroka še zmeraj skoraj nič naredila za govorjeno besedo in govor nasploh? Kakšni govorci smo Slovenci? Kaj lahko naredimo sami, da bomo zboljšali svoj govor? O tem smo .se pogovarjali Z Ano Mlakar, samorastnico, kot se sama oznamuje, ljubiteljico in zagovornico lepe in žive govorjene slovenske besede. O Kako to, da se ukvarjate z govorjeno besedo? Namenjate ji ves svoj čas. - Če se zazrem v mladost, ugotavljam, da sem imela veliko srečo: imela sem zelo dobre učitelje slovenščine. Znali so približati jezik, zbuditi zanimanje zanj in ljubezen. Ne vem čisto natančno, kako in zakaj me je pritegnila govorjena beseda. Pred tem sem študirala glasbo in tik pred diplomo iz klavirja sem »pobegnila« v govor. Kar zgodilo se je. Morda zato, ker je vse, kar velja v glasbi, mogoče uporabiti v govoru - ritem, melodijo, zvočnost. ® To je najbrž težko... - Ljudje moramo poslušati, kaj pravzaprav govorimo. To ni tako lahko. Še zlasti izobraženci nenehno nadzorujejo misel s tem, kako jo povedo, pa se skoraj ne ukvarjajo. Pa je bistveno. Zmeraj bi morali razmišljati, ali je povedano zbudilo zanimanje, ali je pritegnilo poslušalce, se nam bodo odzivali? # To pomeni, da je naša govorna kultura nizka tudi zato, ker ne znamo poslušati? - Če bi ljudje pozorno prisluhnili, kaj in kako govorijo, bi se potrudili, da bi bila njihova beseda prepričljiva in učinkovita. In veliko teže bi lagali in se sprenevedali. Naučili so nas pisati in brati. Kaj pa je z govorom? Naša abeceda pozna petindvajset črk, glasov pa je veliko več. In pri govoru moramo to upoštevati (različne a, e ipd.). ® Slovenci potemtakem nismo dobri govorci? - Slovenci bi lahko bili dobri govorci. Samo prebuditi nas bi bilo treba, da bi doumeli, kolikšna moč je v besedi. Okleniti se je moramo, ne pa bežati pred njo. Nekateri zardevajo in se jim zatika, ko govorijo; če bi za govor kaj naredili, bi njihova be- seda tekla sproščeno. Če dobro govorimo, nas beseda varuje. Teoretiki o govorništvu pravijo, da dober retorik zna prepričati ljudi tudi o stvareh, ki vanje sam ne verjame. Takšna retorika ni zame. Povsem drugače je, če govoriš o tistem, v kar verjameš. © Bolj kot za pravilno besedo si prizadevate za živo in sproščeno. Je to res? - Pisani knjižni jezik poznamo, zelo lep je. Kadar pa v takšnem jeziku spregovorimo, je slišati tako nenaravno. Potrebujemo lektorje, in ti naj bi knjižno besedo preoblikovali tako, da bi bila, četudi še zmeraj knjižna, živa. Očitno je, da se strokovnjaki s tem premalo ukvarjajo. • Dogaja se, da je slovenščina v šoli med manj priljubljenimi predmeti. - Žalostna in tudi zaskrbljena sem, ko srečujem srednješolce in študente, ki ne marajo slovenščine. Pravijo, da je pusta in dolgočasna. Tukaj je nekaj narobe ih nekdo je kriv za to! Spominjam se slovenščine iz svoje mladosti. Kako prijetne šolske ure so bile to! • Zakaj je zdaj drugače? - Mladi ljudje bi se morali na vseh področjih enakomerno razvijati in napredovati, žal pa ravno na jezikovnem tako zelo zaostajajo. Ponavadi šoli očitamo, da namenja premalo pozornosti govornim vajam. • Na svoj govor bi morali biti še posebno pozorni časnikarji, politiki, učitelji, skratka vsi, ki javno govorijo in imajo veliko poslušalcev in posnemovalcev. Žal ni šole, v kateri bi si vsi ti lahko pridobili temeljno znanje o govorjeni besedi. Le mladi igralci imajo to možnost na svoji akademiji. Ni prav, da so drugi prepuščeni sami sebi. © Kaj lahko sami storimo, da bi zboljšali svoj govor? - Vsak zase ve, kdaj mu je uspelo navezati stik z drugimi, kdaj je zbudil v njih zanimanje, ali so ga radi poslušali ali ne. Stopimo k prijatelju in - spregovorimo. Spregovorimo jasno in razločno, s po svoje obarvano besedo. Prisluhnimo ji in ji zaupajmo. Pogovarjala se je LUČKA LEŠNIK Že prva leta poučevanja so mi odkrila, da je z jezikom v šoli nekaj hudo narobe. Do skrajnosti zbirokratiziran učno-vzgojni proces, katerega so z leti nekateri razmišljajoči ljudje skušali od zunaj vnesti več življenja in ustvarjalnosti, je omejil jezik in jezikovno kulturo na stopnjo bolj ali manj golega, formalnega opismenjevanja. Dolgoletna porabniška miselnost in ideološka blokada ustvarjalne pameti sta jezikovno kulturo - njivo duhovne biti in zavesti - r šoli pustili v takem plevelu, da je še nekaj rodov zelo usposobljenih učiteljev ne bo oplelo. če ne bodo iskali novih poti in metod in se pri tem nenehno spopolnjevali - strokovno in osebnostno. BENJAMIN GRACER Zdravstvena vzgoja -da ali ne? Učenci imajo ta predmet radi in ga potrebujejo Ob prenovi šolskih programov nekateri razmišljajo o ukinitvi predmeta zdravstvena vzgoja. Pred drugo svetovno vojno so poučevali v šolah higieno kot poseben predmet, po osvoboditvi pa je bila le-ta poseben predmet samo v zdravstvenih šolah in zadnja leta v poklicnih. Zdrav-stvenovzgojne teme so postopoma uvrščali v učne načrte drugih predmetov. Snov ni bila podana enotno, ampak nesistematično in nestrokovno, bila je odrinjena. Takšno podajanje snovi iz zdravstvene vzgoje ni dalo pričakovanih uspehov. Zadovoljiv in trajen uspeh lahko pričakujemo le od programiranega in v učnem načrtu natančno opredeljenega predmeta. Zato smo navdušeno sprejeli postopno vpeljevanje zdravstvene vzgoje kot posebnega predmeta v usmerjenem izobraževanju. S tem smo v šolstvu nazadnje le začeli popravljati dolgoletno krivico in napako pri mladostnikovi vzgoji. Ob začetku usmerjenega izobraževanja je bilo v predmetniku 53 ur zdravstvene vzgoje na leto, zadnja leta pa so jo iz nepojasnjenih razlogov skrčili na samo 35 ur. Učitelji zdravstvene vzgoje prav gotovo zelo vplivajo na vzgajanje in zvečevanje zdravstvene in splošne kulture. Ker je ur malo, so ta predmet pauč&vali žal različno usposob-IjeniTičitelji, ki so si s temi urami dopolnjevali šolsko obveznost in s tem razvrednotili prizadevanja in pomen tega predmeta. Znano je, da vse razvite dežele dajejo čedalje večji poudarek preventivi in del te je tudi zdravstvena vzgoja. Vsa prizadevanja zdravstvene službe namreč ne bodo dosegla zaželenega učinka, če ne bomo vsaj dorašča-jočim adolescentom, novim rodovom pravočasno vcepili pozitivnega odnosa do zdravja. Naučiti jih moramo pravočasnega zdravega načina življenja in skrbi zanj. Ta skrb pa je pomembna za zdajšnje in poznejše rodove. Naši učenci so v anonimni anketi, ki sem jo naredila kot učiteljica zdravstvene vzgoje, zapisali, da si zelo želijo tovrstnega znanja in ga tudi potrebujejo. Anketirala sem 193 učencev. Izbrala sem jih naključno iz vseh letnikov, in pomenijo 10 odstotkov celotne populacije in reprezentativen vzorec. V anketi sem uporabljala vprašalnik s 14 vprašanji. Vsak vprašalnik je bil dopolnjen s spremnim pismom in navodilom za izpolnjevanje. Po končanem anketiranju sem s pomočjo pedagoškosvetovalne službe zbrala podatke, ti pa so pokazali, kaj menijo učenci o zdravstveni vzgoji, koliko je leta koristna in življenjska, kako naj bi jo obogatili in naredili čim bolj uporabno. Anketa je zajela največ učencev iz tretjega, prvega in drugega letnika, manj pa iz četrtegat ker imamo teh učencev manj. Stiri-inosemdeset odstotkov učencev meni, da jih zdravstvena vzgoja ne obremenjuje. Na vprašanje, ali se je učenec pri tem predmetu naučil kaj novega, jih je 82,1 odstotka odgovorilo, da je vsebina pri predmetu zdravstvena vzgoja zanje nova. Učenci tretjega letnika so opravili tečaj prve pomoči, za katerega je bilo zelo veliko zanimanja, saj so pridobljeno znanje uspešno potrdili na izpitu za voznike motornih vozil. Za to obliko dela se učenci zelo zanimajo (87,9%). In katera učna vsebina pred-ieta zdravstvena vzgoja je bila čencem najbolj všeč? Na vprašanje je bilo mogoče odgovoriti z več odgovori. Največ zanimanja je za tisto učno vsebino, ki govori o mladostnikovem spolnem in duševnem razvoju, načrtovanju družine, aidsu, zasvojenosti... Teh tem naši učenci ne obravnavajo pri nobenem predmetu, so pa zelo pomembne za telesni in duševni razvoj in življenje. V osnovni šoli učenec spozna nekatere teme, vendar prilagojene razvojni stopnji. Spoznavanje se mora nadaljevati, spoznanja pa je treba poglabljati in razvijati z zrelostjo učencev. Nikakor pa te vsebine ne smemo izločiti iz mladostnikovega predmetnika. Koliko ur zdravstvene vzgoje na teden bi moralo biti? Približno dve tretjini anketiranih si želi, da bi bilo dve uri ali več ur zdravstvene vzgoje na teden. Tako pomembnega vzgojnega predmeta se ne sme skrčiti na eno uro na teden, in to očitno čutijo tudi učenci. Kaj je življenjsko 87,4 odstotka jih meni, da je učna vsebina pri zdravstveni vzgoji življenjska, torej nujno potrebna za boljše življenje, zdravje in za preprečevanje bolezni. Zdravstvena vzgoja je šola za življenje, saj zajema znanje, izkušnje in vedenje, ki bo pomagalo učencem zdravo živeti. Odgovori na vprašanje o branju literature o zdravju so pokazali, da skoraj polovica anketiranih ne prebira tovrstnih besedil, edino berivo te vrste jim je učbenik za zdravstveno vzgojo. 37,4 odstotka anketiranih prebira še kakšno literaturo (o spolnosti, revijo Zdravje...). Tako dobijo nekaj informacij o zdravstvenih temah. Ali smemo polovico učencev neke šole »poslati v življenje« brez tega temeljnega znanja? Petindvajset anketiranih je odgovorilo, da k vsebini in pouku zdravstvene vzgoje nimajo pripomb ter da je predmet zanimiv. Nekateri si želijo gledati več filmov, imeti več pogovorov in več ur zdravstvene vzgoje. Teme naj bi bolj popestrili s slikovnim gradivom in avdiovizualnimi sredstvi, ki bi pripomogla, da bi si snov bolje zapomnili in dosegli večji vzgojni učinek. Odlično dopolnilo so lahko radijske in televizijske ure z zdravstveno problematiko. Vzgoje za človekovo srečo je premalo V tem obdobju si učenci želijo še več slišati o spolnosti, o odnosu do spolnosti, o družini, o aidsu... Iz izkušenj lahko trdim, da slabo poznajo tovrstno snov in tako so te ure tem bolj dobrodošle. Hitrejše zorenje mladega rodu. pri katerem telesni in duševni razvoj nista usklajena, opozarja na potrebo po vzgoji za skladne in pravilne medčloveške odnose. A kako v samo nekaj urah zdravstvene vzgoje vzgajati za družino, za človekovo srečo in boljši odnos do življenja? Učenci so razmišljali tudi o tem, kaj narede za svoje zdravje. Največ se jih ukvarja s športom in rekreacijo, se pravilno prehranjujejo, ne kadijo, skrbijo za higieno. Ali naj ob vseh teh spoznanjih in potrebah zdravstveno vzgojo črtamo iz šolskih programov? Tudi če bi se družba za to odločila, se mora zavedati, da tiste vsebine, o kateri govorijo učenci, da je najbolj zanimiva in potrebna, nikakor ne sme izločiti ali dovoliti, da jo nestrokovno obravnavajo pri drugih predmetih. NEVENKA KISNER O STATISTIČNIH POVPREČJIH ŠOLSKIH PLAČ Nevama razmerja III Ob koncu lanskega decembra so se zbrali na skupščini zastopniki Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti. V svojem poročilu sem kot predsednik sindikalne konference osnovnih šol podal tudi obširno analizo o osebnih dohodkih v slovenski osnovni in srednji šoli. Prav o osebnih dohodkih je v članku z enakim naslovom novembra razmišljal tudi Janko Svetina (Prosvetni delavec, 5. novembra 1990), svoja razmišljanja pa je dodal še Zoltan Jan, predsednik sindikalne konference srednjih šol (Prosvetni delavec, 10. december 1990). Moje poročilo v mnogočem dopolnjuje in pojasnjuje misli, zapisane v teh dveh člankih. Sindikalni zaupniki, ki so sodelovali na naši sindikalni skupščini, so menili, da bi bilo zelo primerno analizo tudi objaviti. Skupščina je presodila, da je lahko moje poročilo dobra podlaga za določanje ciljev našega prihodnjega sindikalnega delovanja. V svoji analizi sem skušal odgovoriti na tri vprašanja: - kakšni so bili osebni dohodki v osnovni in srednji šoli v preteklih letih (vse od leta 1979); - kakšni naj bi bili osebni dohodki v šolstvu v primerjavi z gospodarstvom Slovenije in - kakšni so osebni dohodki v šolstvu v letu 1990 v Sloveniji. Ko se pogovarjamo o tem, kakšni so bili osebni dohodki v osnovni šoli in kakšni bi morali biti, zmeraj slišimo neki količnik 1,19. Ta številka pomeni, naj bi bil povprečni osebni dohodek v osnovni šoli 1,19 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije. To merilo ni bilo nikoli strokovno utemeljeno ali statistično izračunano, izvira pa iz daljnega leta 1979, češ da so bili takrat osebni dohodki v šolstvu dobri. Podobno je indeks za srednjo šolo 1,38. O tem, koliko sta tadva indeksa ustrezna, kasneje. Za povprečje osebnih dohodkov v osnovnih in srednjih šolah ugotovimo v zaporednih letih od 1979 do 1989 takšne letne indekse: osnovna šola 1,18 - 1,16 - 1,11- 1,10- 1,07- 1,09- 1,12 - 1,16 - 1,18 - 1,16 - 1,22 in srednja šola 1,37 - 1,38 - 1,33 - 1,31 - 1,24- 1,23 - 1,23 - 1,30 - 1,33 - 1,31 - 1,34. Za čas od januarja do septembra 1990 sta bila za osnovno šolo indeksa 1,24 in za srednjo šolo 1,35. Najslabše osebne dohodke smo torej imeli v letih 1983 in 1984. Za enajstletno obdobje od 1979 do 1989 ugotovimo taka povprečna indeksa: osnovna šola 1,14 (95,9% od 1,19) in srednja šola 1,31 (94,9% od 1,38). To pomeni v enajstih letih skoraj sedem osebnih dohodkov. Izrazil sem že dvom o tem, da 1,19 res pomeni izenačen osebni dohodek med osnovno šolo in gospodarstvom (in podobno 1,38 za srednje šole). Pri tem domnevam, da izenačenost pomeni v povprečju enak visok osebni dohodek delavca v šolstvu in tistega v gospodarstvu, če imata .oba enako stopnjo izobrazbe. Ali je ta dvom upravičen, sem preveril tako, da sem primerjal izobrazbeno sestavo delavcev v vzgoji in izobraževanju ter delavcev v gospodarstvu. Zavod za statistiko Slovenije mi je poslal podatke za 31. december 1989. Obdelal sem podatke o izobrazbeni sestavi zaposlenih v gospodarstvu Slovenije, v osnovnih šo- Nagrajeni časopisi Nepozabno petkovo dopoldne smo preživeli 14. decembra 1990 v Kranju, v kieselsteinskem gradu. PIL, revija za mlade, je izbrala najboljše otroške časopise, pripravljene v šoli in tudi doma. Prisrčno snidenje, polno presenečenj in slovesnosti je bilo v kranjskem Svetu knjige, - tam so z razstavo nagrajenih šolskih glasil pričakali mlade časnikarje in urednike iz vseh krajev Slovenije. Po kratkem kulturnem sporedu so bile v modri dvorani gradu Kieselstein podeljene nagrade in priznanja za celostno podobo, za tematske številke, posebne nagrade, nagrade za oblikovanje in nagrade za posameznike. Nagrade so prejeli: - za celostno podobo: BREZIMENI, OŠ Antona Ukmarja, Koper; \TCTORY. OŠ Bratov Polančičev, Maribor in STEZICE, OŠ Heroja Bračiča, Tržič lah in v srednjih šolah v Sloveniji. Ne bom navajal številk za vsako stopnjo strokovne usposobljenosti posebej, nekaj pa naj jih le napišem. V gospodarstvu Slovenije je imelo 31. decembra 1989 kar 76,30 odstotka delavcev izobrazbo nižjo od srednje, 16,78 odstotka delavcev je imelo srednjo izobrazbo, 3,56 odstotka višjo in 3,36 odstotka visoko izobrazbo. V osnovnih šolah v Sloveniji je imelo na isti dan 23,05 odstotka izobrazbo nižjo od srednje, 24,55 odstotka srednjo, 45,51 odstotka višjo in 6,89 odstotka visoko izobrazbo. V srednjih šolah pa 23,28 odstotka nižjo izobrazbo od srednje, 17,40 odstotka srednjo, 12,24 odstotka višjo in 47,08 odstotka visoko izobrazbo. Za vsako stopnjo izobrazbe (zahtevnosti del in nalog) je bil v preteklosti z različnimi akti določen osebni dohodek z nekim indeksom glede na najenostavnejša dela (izhodiščni OD). Ti indeksi so bili v različnih aktih različni. V vsem obdobju, ki ga omenjam, so veljali standardi in normativi, kakršne občine (in tudi republike za srednje šole) še danes uporabljajo. Vrednosti del so sicer izražene v točkah, če preračunamo pa dobimo tale razmerja do najenostavnejšega dela: NKV - 1,00, KV - 1,67, VKV - 1,78, SR - 1,92, VIS -2,41, VIS-2,62. Naračunal sem tele količnike, ki pomenijo povprečno vrednost dela v posamezni dejavnosti v Sloveniji: gospodarstvo 1,5314, osnovne šole 2,038, srednje šole 2,1725. Po tem izračunu bi moral biti povprečni osebni dohodek v osnovnih šolah Slovenije 1,33 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije. Za srednje šole znaša količnik 1,42. Oba indeksa sta občutno višja od 1,19 za osnovne šole in 1,38 za srednje šole. Podobno sem primerjal tudi kvalifikacijske količnike na podlagi nekdanjih primerjav s pogojno nekvalificiranimi delavci (PND) in na podlagi vrednosti iz splošne kolektivne pogodbe. Na podlagi PND sta količnika 1,53 za osnovne šole in 1,66 za srednje šole, po splošni kolektivni pogodbi pa 1,28 za osnovne šole in 1,38 za srednje. Po izračunu naj poudarim tri ugotovitve: • V vsem 11-letnem obdobju šolstvo ni bilo plačano do »dogovorjenega« indeksa 1,19 za osnovne šole oziroma 1,38 za srednje šole; razlika znaša več kot 4 odstotke. • »Dogovorjena« indeksa 1,19 in 1,38 ne zagotavljata enakega osebnega dohodka delavcev v šolah v primerjavi z delavci v gospodarstvu. • Z indeksom 1,19 je bila osnovna šola bolj zapostavljena kot pa srednja šola z indeksom 1,38. Letošnja slika je sicer videti nadpovprečno dobra glede na povprečja v zadnjih enajstih letih, vendar so bile rasti osebnih dohodkov v Sloveniji občutno večje (tako ugotavlja Zavod za statistiko Slovenije za gospodarstvo). To utemeljujem s podatkom, da so bili povprečni osebni dohodki v negospodarstvu Slovenije od januarja do septembra 1990 1,36 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije. V preteklih letih je bil ta v c v ■v indeks občutno nižji. V leti 1979-1988 je bil povprečno 1,1 Od januarja do septembra 195 je bil torej 16 odstotkov višji o tega povprečja. Če enako pr merjamo povečanje povprečni osebnih dohodkov v osnovf i šoli, ugotovimo 9-odstotno ras1 v srednji šoli pa je bila ta korrv 3,6 odstotka. V nekaterih deli negospodarstva (banke, zavar« valnice...) so se torej osebni dt hodki povečali precej bolj k< v gospodarstvu in šolstvu. Ena od stalnih zahtev našej samostojnega sindikata je bi tudi, naj se osebni dohodki v o novnih in srednjih šolah poen tijo. Od januarja do septemb 1990 so bile med temi osebni* dohodki precejšnje razlike. V o novnih šolah so imeli najbolj osebne dohodke v naslednjih o činah (primerjam s povprečni osebnim dohodkom v gospoda stvu Slovenije za to obdobje (5.019 din): Ljubljana Cent' 7.074 din ali 140,9 odstotka g< spodarstva Slovenije, Ljubija* Bežigrad 137,7 odstotka. Vrt nika 136,9 odstotka, Ljubija! Moste-Polje 136,8 odstotk Domžale 134,9 odstotka, Krši 133,9 odstotka in Ljubljana -ška 133,8 odstotka. V Sloveniji je 13 občin, v kaf rih so imeli v osnovnih šob v povprečju v tem obdob) t osebne dohodke večje od L odstotkov povprečnega osel nega dohodka v gospodarst' Slovenije. Najslabše osebne dohodke imeli v osnovnih šolah v obJ n nah: Ravne na Koroškem 5.3 v din ali 106,3 odstotka gospoda stva Slovenije, Brežice 108,2 o"1 stotka, Ljutomer 109,6 odstotk Slovenska Bistrica 110,6 stotka in Dravograd 110,7| oi stotka. V 22 občinah v Sloveniji je L v tem obdobju osebni dohode1 * v osnovnih šolah v povpreČj j-manjši od 1,19 povprečne! osebnega dohodka v gospoda J stvu Slovenije. V občini Ljubljana Center bil osebni dohodek v osnovo šolah 32,6 odstotka boljši k v občini Ravne na Korošket To pomeni vsak tretji mesec e osebni dohodek več. Vsekak je to prevelika in nesprejemlji' razlika. V srednjih šolah so bile v te! obdobju razlike še večje. Naj vil osebni dohodek je imela v po prečju občina Škofja Lol (158,8 odstotka povprečne! osebnega dohodka v gospoda stvu Slovenije) in najnižjega oj v čina Šmarje pri Jelšah (kom v 95,2 odstotka povprečnega osel je nega dohodka v gospodarst' Slovenije). Torej je bil oseb dohodek v Škofji Loki kar 66 odstotka boljši kot v Šmarju. Takšni so torej odgovori * vprašanja, ki sem jih postavil i začetku. Potrjujejo vse tisto kar si naš Sindikat delavci v vzgoji, izobraževanju in znan1 sti prizadeva že nekaj let. Spi membe, ki kot je videti, le poč* prodirajo tudi v šolstvo, so le]1 priložnost, da končno le ul dimo vsaj nekaj razpok v met dologiji izračunavanja šolsk plač. Razni »zakoni o omejev: nju osebnih dohodkov«, ki pc: ki najo samo indekse, oprte na fl1 kaj, kar je nekoč bilo, ne re?1 jejo ničesar. JANEZ ZUPAN 1 i - za tematske številke: GORJAN, OŠ NH Ivana Bizjaka, Otli< POD KOZLOVIM ROBOM. OŠ Franceta Bevka, Tolmin; VESE> VETER, OŠ Slavka Šlandra, Prebold in SVETLE MISLI, OŠ Br* stva in enotnosti, Kranj. - Posebne nagrade: UTRINKI, OŠ Ledina v Univerzitetnem k ničnem centru Ljubljana: MALA LOŠKA MEDLA, 4. razred 0 SF Petra Kavčiča, Škofja Loka in TO SMO MI - STUDENČEK, ZaV« ' za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka, Vipava. - Za obiskovanje: POHORSKA SMREKA, OŠ Pohorske! odreda. Slovenska Bistrica - Za posameznika: BOBY, Mateja Purgar iz Radovljice VREDNOTE POMLADNEGA JUTRA, Matej Kranjc iz Celja. MARJETA DEMŠAR Kako naj se učimo Med stvarnim in idealnim eti Če hočemo spoznati kulturo nekega naroda, si moramo najprej ,1 ogledati stranišča in bolnišnice za duševno bolne. Tako je začel svoje 99 predavanje kot uvod v psihiatrijo prof. Kanoni pred mnogimi leti. Ko i o je potem opisoval značajsko deformirano osebnost, je spregovoril tudi pr o šolskem ocenjevanju in pribil: Tisti ocenjevalec, ki pravi, da zna za in' odlično samo bog, za prav dobro on sam, za dobro pa najboljši i>v( učenec, je suha anemična glista, ki pogosto urinira, kadar pa se 'as1 podela, se zmeraj tanko. m* elf ar« do k< šel bi r C ;n< ib ii( 'c >lj o :ni Zaradi nekoliko bizarne prispodobe (Russel) smo si verjetno podano misel vsi poslušalci zapomnili za vse življenje. Žal je najbrž tudi načeti problem ostal aktualen vsa ta dolga leta našega pomnjenja. Predavatelj nas je Prepričal zlasti o drugem: da nekateri učitelji zamenjujejo stvarno z idealnim, to pa dokazuje njihovo strokovno nesposobnost. Zaradi sugestivne prepričljivosti sem takrat pomislil, da je pač treba to vsem učiteljem povedati in že ne bo več takih »suhih anemičnih glist« v razredih, vendar sem se motil. Pozneje, ob študiju dokimolo-gije (učenje, poučevanje, ocenjevanje...), sem spoznal, da je jaflf vsako številčno ocenjevanje vpeto v kategorije; to pomeni, da ne more biti z nezadostno ocenjeno le absolutno neznanje in prav tako ne z odlično absolutno Znanje, saj v življenju ni ne enega ne drugega. To me je še bolj utrdilo v prepričanju, da je imel prof. Kanoni prav. Ugotovitve dokimologije, da so šolske ocene kar do 50 odstotkov odvisne od profesorjev ali izpraše-5 valcev, in ne od resničnega znanja kandidatov, pa so me spravile kar v nekakšno krizo, ki še traja. O ocenjevanju sem večkrat predaval šolskim kolektivom, omenil sem tudi Kanonijevo domislico, in kar pogosto se mi je ^ . dogajalo, da mi je ravnatelj, ko d«F Je P° končanem predavanju povabil v svoj prostor, prišepnil: Tudi na njegovi šoli imajo anemično glisto, včasih jih je kar več, vendar on o tem ne sme govoriti, saj je brez moči, bolje je, da sproži to kdo »od zunaj«. Minilo je že kakih 35 let mojega aktivnega dela v vzgoji in izobraževanju, vendar se, kar zadeva metode poučevanja ter odnos- med učitelji in izobraževane!, ni tako rekoč nič spremenilo. Stvari so izjemno trdožive, nekoliko tradicionalno podedovane. Vsak učitelj misli, da je dober Ne nameravam govoriti veliko o problemih poučevanja, vendar sta učenje in poučevanje toliko komplementarna procesa, da ju ni mogoče ločevati. Poučevanje močno zadeva nacionalno tradicijo in govoriti o tem učiteljem vseh vrst in stopenj kot nekakšen osamljeni jazdec, je bolj ali manj jalov posel. Čedalje bolj sem prepričan v Unescovo analizo, da je treba za vpeljavo posamezne novosti v neki šolski sistem kar do 25 let trdega sistematičnega dela, za prenovitev celotnega sistema pa od 100 do 120 let. Vsak učitelj je namreč prepričan, da je dober, če že ne najboljši pedagog, čeprav je dobrih pedagogov zlasti na višjih zahtevnejših programih zelo malo - čim višje gremo, tem red- Šola ali test vzdižljivosti Spet se oglašam, čeprav v spre rnenjenih razmerah, ko marsikdi tnisli, da so učitelji zdaj bolj za dovoljni in da bo šola drugačna bolj prijetna. Trdno sem prepri čana, da bo šola postala bolj člo veška, vendar šele takrat, ki bomo človeški tudi v medseboj nih odnosih. Kako naj bo učitelj do učenci . dobrohoten, če med svojim šola J"’ njem tega ni doživel ali če je še v prosvetno službo zato, ker ji v njej »več počitnic«, ali zato, ke, je učiti pač lahko. Marsikdo ji Pristal v tem poklicu tudi zato ker mu je drugje spodletelo. Na nii oprostijo tisti, ki so šli v uči teljski poklic iz ljubezni do učen cev in predmeta, ki ga poučujejo Takih učiteljev je mogoče cele več, kot si mislimo, le da so jil skoraj polstoletne »reformske< okoliščine naredile brezvoljne ir, Zagrenjene. Če nisi bil pripravljen kljubovati vsem nezdravim, nelogičnim in včasih tudi nečloveškim poskusom z učitelji ir nčenci, potem si se pač razčlove-čeval. In zdaj smo, kjer smo. h izkušenj vem, kako gledaje kolegi na učitelja, ki ne daje ne-Zadostnih ocen kar po vrsti. Prepričani so, da dela to zaradi tega, da bi bil pri učencih priljubljen in da tak učitelj ne more kaj dosti naučiti. Smo v začaranem krogu. Ne zavedamo se, da smo postali del razumarske, tekoče trakov-ske, storilnostno usmerjene šole, ki se razčlovečuje še naprej. Učenec ni učenec, ampak predmet, 'l niitelj ni učitelj, ampak stroj za f Pridobivanje ocen. Učenci še 'r Zmeraj hodijo iz šole s polno Slavo, naveličani, prestrašeni, kj ntrujeni, ne samo tisti z manjšimi 0 sPosobnostmi in nedisciplinirani, temveč tudi inteligentni, ustvarjalni in pridni. Vendar bi se z mah truda dalo Marsikaj spremeniti. Ali je tako težko pregledati dnevno in teden-sko obremenitev učencev in spra-Sgvati takrat, ko damo učencu dovolj časa, da se nauči? Tako se pa dogaja, da se kontrolke nakopičijo v nekaj dneh; včasih sledi kontrolka ali spraševanje po dnevu, ko učitelji dobro vedo, da se ni bilo mogoče vsega naučiti. Sprašujem se, kje so svetovalci in šolski ravnatelji. Ali je tako težko učenca pred preverjanjem znanja sprostiti? Zdaj se dogaja, da trepeta, ali bo dovolj hitro odgovoril, da ne bo še pred koncem vprašanja dobil nezadostno. Ali je tako težko preveriti neko splošno znanje, ne pa na podlagi delčka snovi napisati slabo oceno. Končno bi se že morali zavedati, da čas spraševanja ni skrivnost. Če vsi vemo, da so učenci preobremenjeni, zakaj se ne bi z njimi pogovorili vsaj včasih, kdaj bo kdo vprašan in katero snov. Mislim, da je namen šolanja znanje šolajočih, ne pa lov za ocenami. Včasih imam občutek, da nekateri učitelji zlasti pri boljših učencih kar malo uživajo, ko ga »najdejo«, da ne zna. To je sramota za učitelja, kajti »najti« učenca, da ne zna, je pač lahko. Vse premalo upoštevamo zakonitosti človeške narave. Tako kot uničujemo vso naravo, uničujemo tudi ljudi, ker smo polni sami sebe in svoje namišljene »znanosti«. Najbolj naravno je, da je tudi učenec utrujen, preobremenjen ali kako drugače moten, da ne more biti vedno in povsod pripravljen odgovarjati kakor iz topa. Nikar se ne bojmo, da bi bili predobri. Če si nekoliko bolj razumevajoč in potrpežljiv, še ne pomeni, da moraš popuščati pri kakovosti znanja, redu in odgovornosti. Čas zahteva ljudi, ki se bodo radi učili vse življenje. Ne ubijajmo veselja do učenja že učencem samo zato, ker se nam ne dd delati malo drugače in nekoliko bolj razumevajoče.. URŠKA SNEB-iC kejši so. Zdi se, da je prepričanje o lastnih pedagoških sposobnostih celo biološko porojeno, kajti učitelji imajo svoje otroke in jih vzgajajo, a tudi druga (višja razvita) živa bitja vzgajajo svoj zarod (tudi mačka zna vzgajati svoje mladiče). Med vzgojo in izobraževanjem ,pa ni nobene ožje razmejenosti - in že smo tam. Izobraževanje oziroma poučevanje naj bi bilo odvisno od zanimanja ali morda celo od prirojenega daru, posebno znanje ni potrebno. Večina učiteljev razume visokošolsko didaktike kot nekoristno vmešavanje nepristojnih v njihovo področje dela, pogosto z utemeljitvijo, da ni nobenih možnosti za prenašanje splošnih spoznanj na specifično znanstveno področje, vse da je odvisno od znanstvenega prodora samega; vrhunski strokovnjak je »eo ipso« tudi vrhunski pedagog. Takšno resoniranje seveda ni le naša posebnost, bolj ali manj ga poznajo povsod. A. Kvale poroča, da se pri imenovanju visokošolskih učiteljev upoštevajo v Evropi skoraj samo natisnjena znanstvena besedila. Čeprav se stanje v zadnjih letih nekoliko spreminja v prid pedagoškim sposobnostim, pa še zmeraj ostaja raziskovanje daleč najmočnejše merilo za odbiro učiteljev. Zunanji izraz takih prepričanj je tudi naš pojav, da se na najodgovornejša mesta v vzgoji in izobraževanju prijavljajo strokovnjaki tehničnih področij, s tem pa se zanika ožja stroka. Tak pojav sam po sebi ni nujno nekaj slabega, če gre za družbenopolitične položaje, kjer sta zmeraj pomembni splošna modrnost in presoja, vendar pod pogojem, da imajo ob sebi svetovalce strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja. Če takšnega usklajevanja ni, pa se dogaja, da pomembne sistemske odločitve ne vsebujejo bistvenih sestavin stroke, to pa lahko razo-bliči sistem na različnih ravneh. Podobna praksa na nekem drugem področju za javnost ne bi bila sprejemljiva, denimo, da bi bil minister za kmetijstvo, industrijo ali zakonodajo imenovan sociolog, filozof ali pedagog, čeprav je analogija utemeljena. Tradicija ima moč Metode poučevanja temeljijo povečini na tradiciji, ne da bi se nosilci tega zavedali (seveda ob posameznih svetlih izjemah, ki so največkrat »okužene« s študijem v tujini, vendar se žal taki prepočasi množijo). Kakor je neki učitelj sam doživljal pedagoški proces, tako ga tudi izpeljuje ali reproducira. Ta inercija je neverjetno trdovratna, metode dela so pogosto popolnoma enake, to pa tudi poraja enako število uspešnih in neuspešnih skozi desetletja, osip in uspeh sta predvidljiva na podlagi pretekle dokumentacije, četudi se zamenja vrsta rodov učiteljev in študentov. Ko smo pred dobrimi 35 leti poslušali neki predmet na neki fakulteti, je predavatelj v veliki dvorani govoril tako tiho, da smo ga v prvih klopeh komaj slišali. Zato smo se zbirali že uro pred predavanjem, da bi dobili sedež spredaj. Pred nedavnim sem povprašal študenta iste fakultete o istem predmetu in povedal mi je, da je zdaj popolnoma enako, čeprav bi bil danes izdatek za ozvočenje, če ni boljše rešitve, zelo zelo majhen. In tudi učbenika ali skript še zmeraj nimajo, tako kot jih nismo imeli takrat. Ko sem povprašal po uspehu - spet nobene spremembe, vse je identično, nič se ni spremenilo ne na boljše ne na slabše, skratka, spremenilo se je na slabše, saj »status quo« na tem področju gotovo pomeni korak nazaj. Visokošolska didaktika, ki ji razviti svet namenja čedalje večjo pozornost, je pri nas še nedonošenček. Bariča Marentič-Požarnik se trudi stvari zboljšati, v mednarodnih krogih dosega lepa priznanja, doma pa ima status osamljene entuziastke. Udeleženci na njenih seminarjih so redki, praviloma tisti, ki takega spopolnjevanja ne potrebujejo kaj dosti, saj so dobri učitelji in se že sami spopolnjujejo, toda »tapravih« tam ni in jih najbrž nikoli ne bo. JOŽE TRČEK Nadaljevanje prihodnjič SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE 61000 Ljubljana, Gotska 18 ŠTUDIJSKA SREČANJA ZA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE II. polletje šolskega leta 19S0/91 22. 2. 1991 ob 11. uri: Dr. Kranjc A.: HUMANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 8. 3. 1991 ob 11. uri: Strojin M., dipl. psih.: KLUB STARŠEV ZA BOLJŠO ŠOLO 22. 3. 1991 ob 11. uri: Gradišar M., prof. pedae.': KOOPERATIVNO UČENJE 5.4. 1991 ob 11. uri: Pahor N., Skrt-LebanN. (OŠ Šempeter): DELO Z NADARJENIMI OTROKI V NIŽJIH RAZREDIH 19.4. 1991 ob 11. uri: Sterle V., klin. psih. spec.: PROSOCIALNO UČENJE 10. 5. 1991 ob 11. uri: Dogša I. (OŠ V. Vlahovič, Maribor): ETIČNI KODEKS PSIHOLOGOV IN DRUGE ZANIMIVOSTI S KONGRESA ISPA V NEVVPORTU 24. 5. 1991 ob 11. uri: Makarovič K., klin. psih. spec.: NAJPOGOSTEJŠI PSIHIATRIČNI SINDROMI, DRUGE PSIHOSOCIALNE MOTNJE IN ZNAČILNOSTI OBRAVNAVANIH ŠOLSKIH OTROK 7. 6. 1991 ob 11. uri: Prof. dr. I. Kolvin, profesor otroškega in družinskega duševnega zdravja na Royal Free Hospital in profesor na Tavistock Centre v Londonu: PSIHOSOCIALNE MOTNJE V OTROŠTVU odprta šola Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Kal zadošča za dvojko Rada bi vedela, kaj in koliko bi moral znati naš otrok, da bi imel v spričevalu zadostno, dvojko; ne podarjeno, temveč zasluženo. Moti me, ker tega nikoli ne vem. Sin je že v višjem razredu osnovne šole, ves čas pa le za silo »leze« iz razreda v razred. Če bi bil odvisen sam od sebe, nikoli ne bi prišel do sedmega razreda. Tako pa se z njim vred učimo vsi člani družine: eden matematiko in fizika, drugi slovenski jezik in tako naprej. Podajamo si ga iz rok v roke. Vsakomur od nas to »poučevanje»« vzame veliko časa. Lahko si mislite, koliko je šele z učenjem obremenjen otrok! Mislim, da čez vse razumne meje. Iz vsega tega učenja se izcimijo slabe dvojke. Razmišljali smo že, da bi ga dali v posebno šolo, vendar so nam v šoli rekli, da to ne bi bilo pametno. Tudi nam se zdi, da hodijo v posebno šolo drugačni otroci. Toda tako tudi ne gre več naprej. Rada bi ga malo razbremenila. Želim, da bi tudi naš otrok imel malo več prostega časa, v katerem bi počel stvari, ki ga veselijo. Toda ker ne vem, kaj bi moral znati za dvojko in koliko, nam ne kaže drugega kot to, da se učimo vse po vrsti. Družina kot pomožni učitelj V šoli se že dolgo govori o minimalnem, temeljnem, obveznem, osnovnem znanju, ki naj bi ga obvladal vsak otrok. To znanje ni bilo pogoj za napredovanje iz razreda v razred in za uspešno dokončanje osnovne šole. Temeljno znanje je v nekaterih učnih programih posebej poudarjeno, vendar to veliko učiteljev spregleda. Učitelji so se nekoliko tudi sprijaznili s tem, da jim nekdo predpisuje obseg in hitrost podajanja snovi in sami premalo razmišljajo, katero znanje je tenteljm, kaj je najnujnejše za enega učenca in kaj za drugega. Podrejanje je v tem primeru vsekakor udobnejše, bolj varno in manj odgovorno. Zavedati se je treba, kateri cilji so etapni, postopni. Zmeraj hlastamo za velikimi cilji, ob njih se manjših niti ne zavedamo. Manjši cilji pa so lahko hkrati tudi temeljno znanje. S fantom, ki obiskuje 7. razred, že dalj časa poskušam, da bi vsaj delno zadostil zahtevam šole. Naj za zgled navedem, kako je s tem pri slovenskem jeziku. V 7. razredu so na vrsti odvisniki: krajevni, časovni, vzročni, načinovni, dopustni, namerni, pogojni. Prvi štirje se opirajo na stavčne člene tako kot osebkov, predmetni in prilastkov odvisnik. Učijo se jih v 6. razredu, le da so ti štirje odvisniki iz sedmega razreda lažji. Če hočeš obvladati odvisnike, moraš najprej poznati stavčne člene. Stavčne člene se učijo že od 2. razreda, vsako leto enega. Torej je pričakovati, da bo imel vsak sedmošolec temelje za učenje odvisnikov. Blaž jih ni imel. Pustila sva odvisnike in se lotila stavčnih členov. Za ugotavljanje teh pa so potrebne vprašalnice - po neki besedi se moraš najprej vprašati, šele potem jo lahko določiš. Blaž pa po stavčnih členih sploh ni znal vprašati. Zato sva se spustila še nižje. Ustrezno spraševanje je bolj odvisno od posluha za jezik, sposobnosti asociiranja z besedo na vprašanje ali z vprašal-nico na besedo. To je jezikovna sposobnost, za katero otrok prinese preddispozicijo na svet, razvija pa jo v zgodnjih otroških letih. Ker je ta sposobnost večini otrok našega okolja dana, šola v svojih programih nima vadbe za postavljanje vprašanj (ali pa vsaj ne dovolj) vprašalnic, besednih asociacij. To vadbo naj bi imeli učenci že v prvem in drugem razredu, vsekakor preden se začno učiti stavčne člene. Pot do poznavanja odvisnikov je torej speljana prek stavčnih členov in prek vprašalnic. Temelj je hkrati tudi nadgradnja. Blažu ta jezikovna sposobnost ni bila dana. Naj ga zdaj zavržemo, poženemo s šole, naj ga pustimo v drugem razredu, do koder sega njegovo jezikovno znanje? Povedati moram, da je fant sicer zelo razgledan. Med njegovo temeljno znanje ne moremo šteti odvisnikov pa tudi samostojne stavčne analize ne. Temeljnega znanja zanj ne bomo določali vnaprej, temveč bomo uresničevali etapne cilje, kot so: pravilno napisati stavek; postaviti ločila, piko na koncu stavka in vejico po poprejšnji vsebinski analizi; podčrtati glavni stavek, če je ta povsem jasen (ne le ena sama beseda); vprašati se po enostavnem odvisnem stavku; s pomočjo vprašalnice poiskati na pomožnem miselnem vzorcu ime stavčnega člena... Za~zdaj se zna Blaž vprašati po krajevnem, časovnem in vzročnem odvisniku. Določiti pa ga še ne zna, ker se ne spomni ustreznih besed. Pomaga si s preglednico. Učitelj, ki ve, koliko otrok zmore, mu lahko da primemo nalogo, z dosegljivim etapnim ciljem. Če je cilj znan in primeren, ga otrok lahko doseže v določenem času sam ali z manjšo pomočjo. Ostane pa mu še prosti čas, do tega pa ima pravico vsakdo, ki dela. Vaši družini svetujem, da pomagate učiteljem, da bodo spoznali, da se vaš otrok ne more učiti vsega (kaj šele naučiti). Naj učitelji povedo, katera poglavja se mora učiti, katera lahko izpusti, kolikšen in kateri del poglavja mora znati: definicijo, formulo, potek dogodkov, primer, letnico, odgovor na konkretno vprašanje... Otroku, ki ima dober spomin, opis dogodkov ne bo delal preglavic. Otrok, ki težko dojema, bo znal snov razložiti le ob zgledu. Definicije formule, operiranje z abstraktnimi pojmi naj bo namenjeno otrokom, ki jim razumevanje in besedno izražanje ne povzročata težav. Z vašo pomočjo in vašimi pobudami bodo tudi učitelji lažje izbirali in določali temeljno znanje. Spoznanja iz dolgoletne prakse Ljudmila Žalik: Nivojski pouk v klasični učilnici. Zavod RS za šolstvo 1990 Za slovenske pedagoške publicistične razmere je izšlo izjemno redko, zato pa toliko bolj dragoceno delo dolgoletne elementarke na osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru, Ljudi-mile Žalik, Nivojski pouk v klasični učilnici. Se pravi, da ga je napisala učiteljica, ki je teoretično osmislila svojo individualno učno prakso in učne izkušnje. S tem se je pridružila danes izjemno redkim, pred prvo svetovno vojno in med vojnama pa številnim pišočim učiteljem, kakršni so bili denimo Z. Bergant, M. Ledinek, M. Mencej, J. Jurančič, L. Pibrovec, E. Vrane, A. Kopriva in V. Cvetko. Ti in še mnogi drugi se niso zadovoljevali s ponavljanjem že utečenih vzgojno-izobraževalnih kolesnic, marveč so o svojem delu kritično razmišljali, iskali nove poti, svoja spoznanja in izkušnje pa prenašali tudi drugim. Ti veterani t.i. »učiteljske pedagogike«, kakor jo je poimenoval dr. Schmidt, imajo neprecenljive zasluge za razvoj osnovnošolskih metodik in za navezovanje šolsko reformnih stikov med slovensko in evropsko osnovno šolo. Podobne težnje uresničuje s svojim besedilom tudi Milka Žalikova. Že zdavnaj je ugotovila, čeprav ji je bilo tedaj na voljo še bore malo teoretične opreme, da enotna (skupna) šola ne more biti uspešna in demokratična, če ni učno delo že od prvega razreda individualizirano. Ta svoja spoznanja je Žalikova tudi praktično opera-tivizirala in udejanila. V tem pogledu se je bistveno oddaljila od mnogih njej podobnih, ki tudi niso zadovoljni s tem, kar je, za drugo, novo pa jim zmanjka moči, volje poguma in največkrat tudi znanja. Žalikova je vse to imela, poleg tega pa še redko lastnost učitelja razumnika, da se je argumentirano in ustvarjalno »upirala raznim zunanjim pritiskom in ukazovanju glede postopkov in poteka dela. Izmed predpisanega sem upoštevala le tisto, kar sem iz izkušenj 'tela za dobro« (omenjeno delo, str. 6). Elementarkam bo zagotovo najprej zbudilo pozornost avtoričino diferenciranje in individualiziranje na treh zahtevnostnih ravneh celotnega pouka materinščine v prvem razredu. Javedeni so zgledi za pripravljalno ibdobje, obravnavo velikih tiskanih rk, malih tiskanih, malih pisanih, in •elikih pisanih, za začetno branje, obravnavo besedil, pisanje narekov ipd. Nadrobneje bi moral oceniti te lovosti kak sodoben metodik ele-nentarnega pouka materinščine. Sam elim opozoriti povsem fragmentarno na splošnejše didaktične in pedago- L. L. rju Leposlovje in esejistika - znova in drugače Pri DZS je izšlo: kratka proza Smiljana Rozmana Tisoč 1| drobnih stvari, roman Lojzeta Kovačiča Kristalni čas in [ knjiga Tarasa Kermaunerja Kristus in Dioniz || Tokratni prozni izbor besedil Smiljana Rozmana ni prvo delo tega pisca, ki je izšlo pri DZS doslej, pred leti so mu namreč izdali že knjige Obala, humoreske Na tihem otoku ter črtice in novele Leta in dnevi ter Tri igre. V knjigi Tisoč drobnih stvari je natisnjena Rozmanova kratka proza; njen vezni člen in protagonist je zmeraj le mali človek, mozaična pripoved pa je sestavljena iz majhnih vsakdanjih stvari in pripetljajev. Te zgodbe iz življenja so nastajale ob navadnih vsakdanjih dogodkih, nazadnje pa ustvarijo vtis minljivosti. Prozno detajlirana pripoved najde svoj izraz v popolnoma preprostem, racionaliziranem in jasnem jeziku. Matjaž Kmecl, ki je to kratko prozo izbral in uredil v smiselno celoto, se je omejil pri izboru na Rozmanovo zgodnjo značilno berljivo prozo petdesetih let, saj meni, da je postal Rozman kasneje preveč psihogramatski izrazito razčlenjevalski, po drugi strani pa je začel iskati poante v izraziti groteski. Tako je izbral besedila predvsem iz Obale in Mesta, le pripovedi z naslovom Barka in Gospod Anton v drugem delu knjige sta vzeti iz zbirke Leta in dnevi. Sam a\ ‘or pa se od izbora povsem distancira, saj so mu ta besedila predaleč in jih nekako nima več povsem za svoja, zlasti pa ne za besedila, o katerih bi lahko presojal sam. Kovačičev roman Kristalni čas je besedilo, ki znova sugestivno ubeseduje pisateljevo izkušnjo. Je kristalizacija, svojevrstna zgostitev te izkušnje, kakršno poznamo že iz Kovačičevih Sporočil v spanju, Fragmentov, Prišlekov itn., v katerih je avtor izdelal izvirno in trdno pisateljsko metodo. Svojo novo prozo označuje Kovačič kot »dokument o duši«, časovno pa zajema ta osebna, bolj ali manj avtobiografska pripoved obdobje med letoma 1988 in ’990. To je spominska zgodi'- '7' poteka zelo jasno in dc v naši resnič- nosti. Vendar je predvsem knjigi o piscu pripovedovalcu samem, 5, pripoved, ki jo avtor avtoreflek ^ sivno spreminja. V besedilu zal pe namo silovito težnjo dognati de jg, janskost izkušnje, samega v tem čudnem svetu, vpoglet ^ v svoje notranje doživljanje. Ti |j izkušnja je izjemno drastična, nU'i|jj stala pa je v času, ko ni bilo pisci >a (pripovedovalcu) z ničemer pri taj zaneseno. Kristalni čas je z zre 1 } los t jo in staranjem določen ^ a zato poglot n vpoglei evi v stvari, ki so zn žilno določahko pisateljevo življe- e - je pa pred ]0, vsem roman o isatelju samem, n. o njegovem > oživljajskem ral ia merju do vsega tega, do vseh teh iraj stvari, ki jih bistveno opredeljuj! ^ predvsem notranje doživljanje n( relaciji pripovedovalec-svet. Pa Knjiga Tarasa Kermaunerji)) Kristus in Dioniz je nekakšet fbt idejni prerez slovenske povojr\\ ipi. dramatike, sinteza avtorjevegi 1 ir dolgoletnega ukvarjanja s to te ilnj motiko. To je strokovni, znan okl stveni poskus klasifikacije, za ka 1, g terega avtor meni, da pravzaprav bij; ni več poskus, ampak dokončnrit\\[ rešitev. V tej knjigi je namreč reši a £ temeljno vprašanje, ki se mu jDtr, postavljalo ob empiričnih analHi zah posameznih dram, to je bili a ; metodološko vprašanje. V knjig1 'Vn Kristus in Dioniz je to vprašanj1 ih operativizirano; tako opisuje: ta stopnje, v katerih je zamenjeva)%\ posamezne metode, analizno pa *čb daja in potem sintetizira struk id, turo slovenske povojne drama1 p tike, odkriva parametre, note, naravo in cilje te strukture Zg. piše o tem, v kakšnih zvezah )w**gi uporablja, kakšna protislovja s* ha se mu razkrila ob posamezned'^ modelu in razkriva nujnost iške; 'Kic nja novega. Kermaunerjev1 lrje: knjiga je torej zanimiv prispevek iols k sodobni slovenski dramatiki i11 'h i spada med redka besedila na Slo; g£ venskem, ki dajejo poglobijo11 h 1 vpogled v slovensko dramatikove in jo sploh obravnavajo kot u*'lst loto. 'ho ha VLASTA KUNEJ »dc Starši v integriranem pouku njf J2kušnje z novimi oblikami el«. a v 1. razredu nam na šoli i$o nove. Že nekaj let vpelju-. 1,1 prvine integriranega pouka nJ'1 se trudim, da bi se otroci v šoli tj® ttibolj prijetno počutili. Pri tem ^ mi pomaga pedagoginja na ,r' Tak način dela naju je usmeril u drugačne oblike sodelovanja ta starši, zato sva si letos postavili ic£ ;lrr>emben cilj - večje zbliževa-j0 le staršev s šolo. vil Načeli sva že v septembru, na nflrvem roditeljskem sestanku. Ja starši sva se dogovorili za ;tu dna mesečna srečanja. Pose-. j1 poudarek na teh Srečanjih 11 ^va navezovanju tesnejših sti-’/ s starši. Pri tem se nama zdi J**0 pomembna sproščenost kI skupini. ra ^a prvih srečanjih so bili starši s{; zadržani, tudi zato, ker se še 30'smo dovolj poznali. Da bi jih )0dbudili k oglašanju, posku-lu&va vsa ta srečanja narediti čim j3 dj prijetna. Zato sva zelo po-vL lrni na to, kako oblikujeva va-ra’ 'o za vsako srečanje, prav tako ^'skrbiva, da je učilnica vsakič 'k al0 drugače urejena. Za navezovanje nje pristnejših stikov je pk 'iriembna razpostavitev klopi i;a Prostoru. Pri tem razpostavlja-u.r u paziva na to, da je med nami 11,1,1 manjša razdalja. To omo-n:l večjo sproščenost staršev va ' sodelovanju v pogovoru. Pri-ll:1 'no toplino pa nam zmeraj daje ta di šopek cvetja, včasih pa star-va ni ponudiva kavo in pecivo. ;n' Stalna tema vsakega srečanja oS Pogovor ali analiza dela pri 0 'nku v preteklem mesecu. Pod-dnga za analizo so nama opaža-vprašanja otrok in medse-'jni odnosi ter odzivi v skupini, si jih vsak dan zapisujem v pri-avo. Delo pregledujeva po dni h, posebno pozornost na- menjava ustvarjalnosti otrok, podava informacijo o njihovi razgledanosti v zvezi z obravnavano snovjo, o njihovih pobudah in odzivanju pri pouku. Ža starše so zanimiva tudi duhovita vprašanja, ki jih otroci pogosto postavljajo. Ob tem si starši ogledajo razredne liste, ki so tematsko nastavljeni že od prvega tedna pouka. V njih je izražena ustvarjalnost vsakega otroka posebej. Otroci pripravljajo gradivo doma (uganke, sestavke, risbice, pesmi, zgodbice...). Preden svoj prispevek vložijo v razredni list, ga vsak otrok predstavi svojim sošolcem. Starši si tudi z zanimanjem ogledajo Naš leksikon, ki je že bogato izpolnjen, v razredu pa so razstavljeni tudi vsi drugi izdelki otrok. Že na prvem srečanju s starši sva pripravili razstavo didaktičnih iger, ki jih uporabljamo. Na vsakem srečanju pa si starši v kotičkih ogledajo igrice, ki jih uporabljamo v tistem mesecu. Starše sva že na začetku nadrobno seznanili z integriranim poukom, saj smo v letošnjem šolskem letu s tem oddelkom včlanjeni v republiški eksperiment. Posebno pozornost namenjava skupnemu načrtovanju dela za naslednji mesec. Ob predstavljenem programu starši povedo svoje predloge že kar na srečanju ali pa v naslednjih dneh, po otrocih. Pri načrtovanju dela imajo otroci pomembno vlogo. Vsak petek načrtujemo delo za naslednji teden. Program dela prilepimo na tablo, kjer visi tako, da ga lahko otroci s svojimi predlogi in idejami dopolnijo (to je razvidno iz priloženih fotografij). V pogovore na srečanjih s starši uvrščava tudi krajše izo- lidaktično gradivo za boljši mik zgodovine t)obri in kakovostni učni pri-)rnočki nedvomno vplivajo na ^ Pešnost in raznolikost pouka. !Sa se vsi najbrž dobro zave-r '"ho. Vsako leto moramo pre-£ 'dati, kaj bomo novega ponu-11 pedagoškim delavcem za 1 [ jjše delo v razredu. Seveda na-c; “a ni lahka, saj se ponavadi n'akne pri pomanjkanju avtor-za pisanje učbeniškega gra-^ va. Piscev je malo, pa še ti so , ,eveč izpostavljeni javni kritiki, Mo da se težko odločijo za so-'n '0vanje. Med vsemi predmeti ’ najbolj izpostavljena zgodo-3 ila- Tu je treba narediti nove ;'a k e in zgodovino vrniti Moki. ni , Ta si poglejmo, kaj bomo na-7'Oili za boljši pouk zgodovine! gM:oenik Zgodovina 6, ki sta ga "'[Pisala profesorja Branko Bo-S‘: 'n Tomaž Weber, bomo do-te "n,li in vpeljali verske vsebine. 1,1 "kler stari učbenik ne bo po-J' ga bodo učenci še lahko upo-Njali, saj jih bodo učitelji opo-"""H na dopolnitve. Žgodovin-čitanka za 6. razred bo neomenjena. Nespremenjen bo 'j' "i učbenik prof. Vasilija Me-' Zgodovina za 7. razred os-'One šole, saj v njem ni ideologi'1'1 vsebin. Prav tako ne bomo N 'a razred spremenili zgodo-'tfaske čitanke. Večje težave so Jct>enikom Zgodovina za 8. ra-£i(1 osnovne šole, ki sta ga napi-1 Profesorja Branko Božič in '0 Uiaž Weber. Tu gre predvsem £ Rodovino med vojnama in po " "gi svetovni vojni. Z avtor-5< Ja smo dogovorjeni, da bomo ^"nik redigirali, dokler ne :fl' "'o pripravili novega. Dogo-j!rjeni pa smo tudi z založbo £ ‘0'ska knjiga v Zagrebu, da f ^ bodo poslali njihov rokopis 0 .ga bomo verjetno ponudili 1 našim učiteljem kot dopol-gradivo. Kot posebno no- ’0' e« i ko lili ■e s' naj omenimo, da priprav-i"10 prevod nemškega učbe-" Ernsta Gombricha Kratka uovina za mlade bralce, ki je v Evropi doživela že več izdaj. Snov bo koristila učencem, 6., 7. in 8. razreda osnovnih šol. Tu gre predvsem za svetovno zgodovino, prikazano v 39 lekcijah, ki bo zaradi nazornosti prav gotovo pritegnila naše najmlajše, saj bodo lahko spoznali zgodovinsko preteklost. Kot pomožni učbenik ga bo izdala in založila Državna založba Slovenije. Za osnovne in srednje šole pripravljamo nov zgodovinski atlas. Ta letos še ne bo izšel (priprave zahtevajo večletno delo), zato bodo pri Državni založbi Slovenije poskrbeli za ponatis starega. Nekatere novosti se nam obetajo tudi pri pripravi zgodovinskih učbenikov za srednjo stopnjo. V šolskem letu 1988/89 smo pripravili učbenik Zgodovina 1 (prof. Marija Kremenšek), v šolskem letu 1990/91 učbenik Zgodovina 2 (prof. Ivan Grobelnik, prof. dr. Ignacij Voje), za šolsko leto 1991/92 pa je v pripravi učbenik Zgodovina 3 (ki ga piše prof. dr. Vasilij Melik). Pripravljamo tudi učbenik Zgodovina 4, tako bomo postopoma dobili vse srednješolske zgodovinske učbenike. Nastajajo tudi Zgodovinski viri za 1., 2., 3. in 4. razred. Ta pripomoček bo nedvomno popestril pouk in omogočal različne metode dela v razredu. Predmetna skupina za pouk zgodovine na Zavodu RS za šolstvo je pripravila tudi Katalog znanj iz zgodovine za zaključni izpit za VIP družboslovna-jezi-kovna dejavnost in ga poslala vsem šolam. Zadnje čase ugotavljamo, da pedagoški delavci, ki poučujejo zgodovino, zelo pogrešajo razčlenitev nekaterih aktualnih tem iz novejše zgodovine, ki niso bile dovolj prikazane ali pa sploh ne. Da bi rešili ta problem, pripravljamo zbornik razprav, napisali ga bodo naši najboljši poznavalci. DRAGO NOVAK braževalne teme, kot: pomen gibanja za otrokov razvoj, vloga staršev pri oblikovanju otrokovih delovnih navad... Na enem od srečanj smo se dogovorili, da nas starši obiščejo pri pouku. Na obisk v razred je prišla večina staršev. Bili so zadovoljni, da so lahko spremljali svoje otroke pri delu. Ob koncu smo se z njimi pogovorili. Veselilo naju je, da so starši zelo pohvalili naše delo. Opazili so, da so vsi otroci pri pouku dejavni, ustvarjalni, sproščeni, da so povezani, si pomagajo in že delujejo kot trden kolektiv. Nazadnje smo se s starši srečali v zadnjem tednu pouka v decembru. Srečanje sva pripravili skupaj z otroci in ga imenovali novoletno praznovanje. V priprave smo vložili veliko truda. Učilnico smo lepo okrasili, s stropa so visele s svetlečimi trakovi okrašene črke, na panoju pa so se v zimskem veselju kotalile zasnežene številke. Jelko so otroci okrasili z vizitkami, nanje so napisali novoletne želje staršem. Za vse goste smo pripravili snežake, in otroci so jih vsakemu obesili okrog vratu. Na vizitke, v obliki novoletne jelke, ki so jih otroci okrasili, smo napisali prijazno vabilo. Otroci so sami pripravili program. Praznovanja so se udeležili vsi starši, ponekod celo oba, s seboj pa so pripeljali tudi mlajše ali starejše brate in sestre. Postregli sva jim s pijačo, posladkali pa smo se ob preobloženih mizah s pecivom, ki so ga starši sami pripravili. Ta večer smo bili vsi zelo sproščeni, pogovarjali smo se, skupaj zapeli, zaplesali in se nasmejali. Nikomur se ni mudilo domov. Ob koncu so starši zadovoljni in navdušeni poudarjali: »Veseli smo, da smo tako povezani, in čutimo, da bo tako sodelovanje obrodilo sadove.« To je bila najlepša novoletna čestitka in priznanje za najino delo. KLAVDIJA KUŠČER, razredna učiteljica IRENA ŽORŽ - KISILAK, pedagoginja OS Milojka Štrukelj Nova Gorica Slavistično društvo Ljubljana vabi na srečanje, ki bo v soboto, 16. februaija 1991, na Filozofski fakulteti, soba 4 v pritličju. Ob 9. uri bo predstavitev lužiške srbščine (dr. Janez Zor), ob 10.30 pa srečanje in pogovor z dr. Stjepkom Težakom, znanim hrvaškim slavistom in piscem del o metodiki pouka. Pridite! Izrabite, kar pripravimo! Dr. MILAN DOLGAN, predsednik POPRAVEK Tiskarski škrat je v 1. štev. z dne 14. 1. 1991 med drugim povzročil tudi nekaj smiselnih napak, ki jih popravljamo: - na prvi strani v šesti koloni v 25. vrstici je namesto »hladno« pravilno uradno; - na enajsti strani je v prvi koloni v 13. vrstici namesto »repretoar-jem« pravilno receptoijem; - v isti koloni je v 29. vrstici od spodaj navzgor namesto »Costa Ricy« pravilno Costa Rica; - na isti strani v četrti koloni je v 23. in 25 vrstici zamenjati besedi »zahodu« in »vzhodu« z vzhodu in zahodu. OSNOVNA ŠOLA BELOKRANJSKEGA ODREDA SEMIČ razpisuje po sklepu delavskega sveta šole dela in naloge - RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Belokranjskega odreda Semič. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Uspešne priprave za šolo v naravi Aktiv učiteljev športne vzgoje iz Postojne je januarja organiziral dvodnevni seminar za učitelje osnovnih in srednjih šol. Seminarja so se udeležili, bil je na Krvavcu, tudi učitelji iz Ilirske Bistrice. Vodil gaje Dušan Bajc, demonstratorje pa sta usmerjala Renato Ogrizek in Franko Šadl. Vsebina seminarja je bila popestrena z novostmi pri organizaciji šole v naravi. Udeleženci so se seznanili tudi z novostmi v šoli smučanja v praktičnem delu seminarja in z novostmi življenja v posebnih razmerah, ki jih ponuja zimska šola v naravi. Predavanje o metodiki smučanja otrok, ki bodo udeleženci šole v naravi, so poživile video kasete šole smučanja in šole teka. Razprava ob predavanju je pokazala, da je šola v naravi šola otrok za življenje in, da bi takšna oblika dela v šolah morala najti primerno mesto v nacionalnem programu, ki se prav zdaj oblikuje. Ob koncu lahko ugotovimo, da so bili vsi udeleženci seminarja zelo zadovoljni z organizacijo in vsebino seminarja in da so izrazili željo, naj bi takšna oblika izobraževanja in priprav za spo-polnjevanje programov šol postala stalna. Poleg tega so udeleženci sklenili, naj se o pomenu šole v naravi in vsebin, ki jih ta oblika dela z otroki vsebuje pri oblikovanju otrokove osebnosti, seznani tudi ministra za šolstvo dr. Petra Venclja. BERNARD URBANČIČ SPOŠTOVANI G. MINISTER! Aktiv učiteljev športne vzgoje iz Postojne in Ilirske Bistrice je na seminarju sklenil, da vas bo seznanil z dvema problemoma, ki jim bo treba pri oblikovanju nove šolske zakonodaje obravnavati drugače kot doslej. Prvi je financiranje interesnih dejavnosti in šole v naravi. Šola v naravi je takšna oblika dela z učenci, da bi jo morali uvrstiti v nacionalni program. Zelo pomembna je za oblikovanje celostne osebnosti. Zasnova razvoja vzgoje in izobraževanja do leta 2000 jasno določa kakšno osebnost želimo izoblikovati v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Prav zaradi tega zahtevamo, da bi bila šola v naravi del nacionalnega programa. Menimo, da je dovolj strokovno podprtih dokazov, ki utemeljujejo potrebo po šoli v naravi, zato menimo, da bi jo morali podpirati vsi. Drugi problem je tarifni del kolektivne pogodbe v vzgoji in izobraževanju. Presenečeni smo, da lahko tako oblikovana nova družba dopušča tolikšne razlike med pedagoškimi sooblikovalci delovnega procesa. Poznamo posebnosti vzgojno-izobraževalnega procesa, a smo proti takim razlikam. Tudi pri našem delu je marsikaj tekšnega česar drugi ne poznajo. Samo primer: kmet lažje izbere iz zbranega kot iz razsutega semena, in podobno se dogaja tudi v naših telovadnicah in vadiščih. Še in še bi lahko naštevali. Zato zahtevamo, da se ponovno preuči ta del tarifnega dela pogodbe in da tudi vi podprete naše zahteve. Upamo, da vam pismo ne bo v breme, saj menimo, da so le zdravi in telesno sposobni ljudje lahko dobri podjetniki. Postojna, 7. 1. 1991 Aktiv učiteljev športne vzgoje Postojne in Ilirske Bistrice DRUŠTVO ZA TUJE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI SLOVENIJE sporoča, da bo tekmovanje iz znanja tujih jezikov v soboto, 16. marca 1991, ob 10. uri v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani. Tekmovanja iz prvega tujega jezika se lahko udeležijo učenci drugih razredov srednjih šol, ki se tega jezika učijo šesto leto. Iz drugega tujega jezika lahko tekmujejo učenci tretjih ali četrtih razredov srednjih šol, ki se drugega tujega jezika učijo tretje leto. Prijave pošljite do 8. marca 1991 na naslov: DTJ, oddelek za germanske jezike, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. Svet SREDNJE ŽIVILSKE ŠOLE MARIBOR Vodovodna ul. 28 razpisuje dela in naloge - SVETOVALNEGA DELAVCA - PEDAGOGA PSIHOLOGA Zahtevani pogoji: Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o usmeijenem izobraževanju. Začetek dela: marec 1991. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja živilska šola, Maribor, Vodovodna ul. 28. DO ZOŠ CELJE TOZD OŠ XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje prosta dela in naloge - učitelja BIOLOGIJE IN KEMIJE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop službe 10. marca 1991. Vzamemo tudi absolventa ali delavca s končanim študijem kemije. Dobre avtobusne zveze s Celjem. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. poročajo Bojan Brezovar 1922-1991 Zgodovina šolstva v Šentrupertu je bistveno povezana z dvema imenoma: Lunaček in Brezovar. Aleksander Lunaček je bil značilen narodni buditelj, tudi začetnik čebelarstva v Mirenski dolini. Njegovo delo ,je nadaljeval Matija Brezovar, ki je učiteljeval in ravnateljeval v Šentrupertu več kot 50 let. Nadomestil ga je sin Bojan Brezovar, ki je prav tako učiteljeval in ravnateljeval v Šentrupertu več kot 30 let. Oba sta dala Šentrupertu viden pečat svojega dela - ne samo šoli, temveč tudi kraju. Tako tudi Bojan Brezovar, ki je nenadoma umrl v januarju - šele v 69. letu. Ljubezni do učiteljskega poklica Bojanu Brezovarju prav gotovo ni manjkalo; ob očetu sta se za ta poklic odločila še sestra in brat. Pravzaprav sta bili v začetku poti pred njim dve odločitvi: ali naj postane učitelj ali igralec. Odločil se je za prvo; kdor pa ga je dobro poznal, bi lahko potrdil, da bi bil tudi kot igralec nadvse uspešen. O tem ne pričajo samo številne igre, v katerih je igral ali jih režiral (še danes je po toliko letih živ njegov lik v Desetem bratu), temveč tudi številna občutena podajanja lepe slovenske besede, pa tudi številni skeči. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Bohinju, a le kratek čas, nato pa je odšel v Šentrupert. Tu ga ni čakalo rožnato delo - šola v Šentrupertu je bila med vojno požgana, treba je bilo zgraditi novo, čeprav večkrat ni bilo niti najnujnejšega gradiva. Po očetu je prevzel vodstvo šole in prav v tem obdobju so se pokazale in oblikovale lastnosti, s katerimi se je vidno vpisal med zgodovino šolstva v Šentrupertu. Bil je spoštovan učitelj in ravnatelj - morda zato, ker je spošto- val tudi druge. Z redom in z doslednostjo je ustvarjal kolektiv - in četudi so nas naloge kdaj navdajale s strahom, nas vendarle vežejo tudi nepozabni spomini na vse, kar je bilo povedano med vrsticami. Njegov vpliv je bil tako močan, da so bili številni učitelji, ki so bili kdaj v Šentrupertu, oznamovani z njegovim delom vse življenje. Vseskozi si je prizadeval, da bi šola po svojih močeh napredovala - marsikaj mu je uspelo pridobiti tudi brez denarja. Vzporedno z življenjem v šoli je živel tudi s krajem; dolga leta je bil steber kulturnega življenja. Hkrati pa je bil tudi priča sprememb, ko se je velikokrat zanemarjala zemlja - narava in ko so se marsikatere častitljive vrednote preteklosti izgubljale med vsakdanjim življenjem. Plod teh prizadevanj je tudi kmečki muzej, ustanovljen pred 15 leti v graščini na Veseli Gori, in želeti je le, da bi se našel kdo, ki bi delo nadaljeval z Brezovarjevo zavzetostjo. V kraju skoraj ni bilo organizacije ali društva, kjer Bojan Brezovar ne bi zavzeto sodeloval - bil je med prvimi, ki je sooblikoval življenje in delo krajevne skupnosti, njegova izredna navezanost na naravo se je izrazila pri lovski in ribiški bratovščini. Zaradi trhlega zdravja je pred pičlimi desetimi leti predčasno odšel v zasluženi pokoj. Odtlej se je še posebno posvečal družini - kot da prej ni bilo dovolj časa zanjo - in ob vnukih našel tisto zadovoljstvo, ki napaja slehernega človeka, če se je kdaj posvetil mlademu rodu. Brezovarjeva dediščina so vrednote, ki jim marsikdaj čas ni bil naklonjen - a brez teh vrednot ne bo šole prihodnosti. Zato bo spomin nanj živel z nami. JOŽE ZUPAN Dr. Iva Šegula Na ljubljanskih Žalah smo se 17. januarja poslovili od nam dragega in spoštovanega človeka, dr. Ive Šegulove. Spoštovali in radi smo imeli njen ostri, kritični razum, njeno toplo človeškost in življenjski pogum, ki je omogočal, da je živela zase polno, za skupnost pa koristno življenje. Srečanja z njo so nas duševno bogatila celo v zadnjih mesecih in dneh, ko jo je kruta bolezen telesno uničevala. Tudi v tem času je imela toliko moči, da je nismo obiskovali samo zaradi nje, bolnice, temveč predvsem zaradi sebe, da smo se lahko pogovorili s pogumnim in pametnim človekom. Takšna je bila tudi na vsej svoji življenjski poti. Kot hči matere delavke, na to je bila zmeraj ponosna, je v skromnih razmerah z odličnim študijem dosegla doktorat iz pedagogike. Njeno obsežno znanje ni bilo skladovnica objektivnih dejstev, prežeto je bilo s humanizmom, ki je temeljil na socialnem čustvu, na splošnočloveški etničnosti, predvsem na odporu proti nasilju. Zato se je uprla okupatorskemu fašističnemu nasilju. Takoj po vojni pa je znala otopiti ostrine samo družbenih vzgojnih smotrov. V svojih predavanjih in publikacijah je z jasnim in klenim jezikom usmerjala k vzgoji, ki spoštuje pravice otroka in oblikuje nenasilnega človeka. ncu vojno je pridobivala praktične vzgojne izkušnje. Po vojni je delala na ministrstvu za šolstvo, na učiteljišču in pozneje na Zavodu za šolstvo, kjer je v petdesetih letih zgledno vodila izku-šenjsko in logično preverjanje učnih načrtov v zvezi z reformo osnovne šole ter preučevala tudi druga pomembna pedagoška vprašanja, med temi tudi danes aktualno opisno ocenjevanje. To raziskovanje je bilo delovna podlaga, na kateri se je raziskovalna enota zavoda razvila v Pedagoški inštitut. Kmalu nato je dr. Iva Šegula prevzela direktorsko dolžnost na inštitutu. Za svoje delo je prejela številna priznanja, tudi Žagarjevo nagrado. V pedagogiki ji priznavamo, da je že leta 1950 s svojim prispevkom na prvem kongresu slovenskih pedagogov na Bledu vnesla v slovensko pedagogiko pravico otroka, da ostane otrok in se razvije v svobodnega človeka. V teorijo slovenske pedagogike, v svoje učence in prijatelje je s sugestivnostjo svoje močne osebnosti vsadila humana prepričanja o vzgoji v življenju, da bodo lahko živela naprej. Za to smo ji ob slovesu hvaležni njeni učenci, sodelavci z učiteljišča, Zavoda in Pedagoškega inštituta, njeni prijatelji in spoštovale!. DANICA GOLLI ZKOS V LETU 1991 ZA UČITELJE IN ŠOLARJE Seminarji, literatura in prireditve Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tudi letos organizirala samostojno ali skupaj z Zavodom RS za šolstvo več vsebinsko bogatih in zanimivih kulturnih akcij, namenjenih učiteljem in učencem, zlasti še srednješolcem. Kulturnim animatorjem na šolah sta namenjena dva seminarja. Prvi bo »posvečen« kulturnim prireditvam, drugi pa kulturni animaciji. Organizatorjem kulturnih dejavnosti predšolskih otrok je namenjena posebna delavnica, tisti pedagogi in srednješolci, ki se ukvarjajo s šolskimi časopisi, pa se bodo lahko udeležili tabora o obveščanju. Letos bo prvič na programu seminar Pojem - plešem - igram, namenjen glasbenim pedagogom in vzgojiteljem, ti se bodo seznanili z metodiko glasbeno plesne vzgoje. Zborovodji mladinskih pevskih zborov se bodo lahko udeležili seminarja o novi zborovski glasbi. Organizirali bodo tudi seminar za orffovo dejavnost in slovenski mladinski pihalni orkester kot posebno izobraževalno obliko za mlade godbenike. Mladim gledališkim in lutkovnim ustvarjalcem je namenjen seminar pod naslovom Gledališki in lutkovni ABC, pionirjem lutkarjem pa lutkarski tabor, ki ga ZKOŠ pripravlja skupaj z ZPMS. Mladi gledališčniki se bodo na gledališkem taboru med drugim ob igri seznanili s temeljnimi gledališkimi zakonitostmi. Filmarji med drugim pripravljajo permanentno filmsko vide-odelavnico za vse, ki se želijo s filmom in videom ukvarjati eksperimentalno. Pedagoge za filmsko področje bo gotovo zanimal seminar za filmskovzgojne delavce, otrokom pa posebej priporočajo stalno filmsko videode-lavnico. Tudi v folklorni se obetajo zanimive oblike izobraževanja. Tako načrtujejo otroški folklorni tabor o otroških šegah in glasbeno delavnico, v kateri bodo izdelovali ljudske instrumente. Slavistom in drugim, ki jim je blizu literatura, je namenjena poletna literarna šola, ki bo povezana s praktičnimi delavnicami. Za učence osnovnih šol iz Porabja pripravljajo bralni tabor, takšen tabor pa bodo letos prvič organizirali tudi za zdomske otroke, ki obiskujejo sloven- ski dopolnilni pouk. Za vodje otroških plesnih skupin bo letos več seminarjev, znova so na sporedu že uveljavljena poletna plesna šola, ki je namenjena predvsem vodjem in članom plesnih skupin. Seveda si brez strokovnega slovstva ni mogoče predstavljati uspešnega izobraževanja in delovanja v kulturi. Tega se zaveda tudi ZKOS. Tako bo letos med drugim izšlo več številk revije Naši zbori, v njej bo objavljen tudi seznam Gallusovih skladb, načrtujejo izid monografijev Slavka Mihelčiča in Danila Švare in izdajo Gallusovih motetov. Izšlo bo več številk revije Lutka in gledališke revije Maske. Na folklornem področju je treba omeniti nadaljevanje izdajanja zbirke Slovenske ljudske ‘noše v besedi in podobi. Letos bo izšla številka revije Likovni odsevi, ki bo posvečena grafiki. Izšlo bo tudi deset številk že uveljavljene literarne revije Mentor, v zbirki Umetnost in kultura pa načrtujejo izid knjige Vilija Ravnjaka Umetnost igre, gledališkega priročnika. V isti zbirki bo izšla tudi knjiga Huga Klajna o temeljnih problemih režije. Med številnimi prireditvami, ki jih bo ZKOS letos organizirala samostojno ali skupaj z drugimi organizacijami, naj omenimo samo tiste, ki so bolj ali manj namenjene otrokom. Znova bo na vrsti Mladinski pevski festival v Celju, srečanje slovenskih lutkarjev in otroških gledaliških skupin. Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije bo spet priložnost za pregled otroške filmske ustvarjalnosti. ZKOS načrtuje tudi srečanje otroških folklornih skupin, mesec knjige in predstavitev najboljših sodelavcev revije Mentor v letu 1990 pod naslovom: Prihajamo - literarno-plesni večer. Prireditev pomladni ples 91 pa bo namenjena predstavitvi izbranih otroških in mladinskih plesnih skupin Slovenije. Informacije v zvezi z vsemi akcijami, ki jih obravnavamo v tem članku, dajejo občinske ZKO in ZKOS. Na iste naslove se lahko tudi prijavite za seminarje. TONE ŠTEFANEC Ravnatelj, etični in pedagoški vodja Predavanja, ki jih organizira Sekcija pedagogov pri Ljubljanskem škofijskem odboru za izobraževanje, so najprej govorila o učencu kot samostojni osebi, o učitelju, ki mora skrbeti, da se bo učenec razvil v samostojno osebo, s samozaupanjem, in o zbornici, ki učitelju omogoča, da bo uspešno izpolnil pomembno nalogo, ki mu je zaupana. Dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, je v soboto, 12. januarja letos, spregovoril o ravnatelju, ki pripomore k boljšemu pouku in ugledu šole. Dr. Vospernik je navzoče seznanil z najpomembnejšimi nalogami, ki mu jih kot ravnatelju nalaga osrednji zakon avstrijske šolske zakonodaje - Zakon o šolskem pouku. Ravnatelj je neposredni predstojnik vseh zaposlenih na šoli. Tako mu je zaupano vodenje šole na vseh področjih vzgoje in izobraževanja, pa tudi na admi-nistrativno-gospodarskem področju. Naloge v vzgoji in izobraževanju so obsežne in zahtevne. Skrbi za odnose učenci - učitelji - starši. Ravnatelj je predsednik najrazličnejših konferenc. Predseduje dvema ocenjevalnima konferencama, pedagoškim konferencam, ki so ponavadi zelo ostre, saj lahko vsakdo zagovarja svoja stališča. Vodi odbor šolske skupnosti, ki jo sestavljajo trije učenci, trije učitelji in trije starši. Odbor šolske skupnosti odloča o gradbenih zadevah, zdrav-stvenosocialnih problemih, o vprašanju organizacije pouka, učnega načrta, učnih metodah, primernosti učbenikov, učiteljih in še o mnogih drugih problemih. Ravnatelj naj bi se z učitelji čimveč pogovarjal in se tako seznanjal z načinom in izboljševanjem njihovega dela. Nenapovedano pride pri pouku, ne zato, da bi učitelja pri delu nadzoroval, temveč da bi mu lahko svetoval, z njim sodeloval, spremljal njegov napredek in se prepričal o znanju učencev. Naloge ravnatelja kot pedagoškega vodje šole so zelo pomembne, zato avstrijski zakon določa, da je ravnatelj lahko le nekdo, ki je učil in je bil odličen pedagog. Ukvarja naj se z znanstvenim delom in to objavlja v pedagoškem tisku. Razvite mora imeti sposobnosti upravlja- F nja in vodenja. Z obžalovanjem ugotavlja mu za naloge v vzgoji in izob ževanju zmeraj zmanjkuje ča Čeprav Ministrstvo na Dub nabavlja vse, kar v enkratni znesku presega 5.000 šilingov 30.000 ATS mesečno, plač' < vse zaposlene na šoli. Učit« imenuje deželni svet. Veliko c časa kot vzgojnoizobraževaf delo pa vzame ravnatelju p1 opravljanje administrativnih < log. Poleg drugega mora skrb za dvojezičnost in prisotn1 vseh dokumentov, skrbeti zal d dobo šole v javnosti, nastop v javnih občilih, se povezo' z drugimi šolami ter ustanova n doma in na tujem. Dr. Vospernik je opozoril na nekatere stvari, ki so za zanimive. Govoril je o verou o bolj dosledno upoštevanih f vicah učencev, o učitelju, učencev ne sme indoktrinir! lahko pa zagovarja svoj naz Avstrijska šola ima v svoji zal nodaji zapisano, da učeH vzgaja k vrednotam resnice, ^ brote in lepote. Verouk je v šoli sicer obve* za vse krščene učence, toda ' obvezen postane, če starši do letafali naprej učenci sami ni j, šejo izjavo, da se odjavljajo verouka. Verouk je organizi za vse veroizpovedi, ki jih p nava država, če je prijavlje vsaj pet učencev. O nalogah, ki jih ima ravna \ pri nas, je govorila Anica B čina, ravnateljica osnovne 1 v Ribnici. Ugotavlja, da ji vzgojno-izobraževalno delo manjkuje časa, saj mora reše' naloge, ki ne spadajo v šolo; denar, potreben za nemoten tek učno-vzgojnega procesa, ugotavljati, kam so bila sredst namenjena šoli, razporeje Z velikim olajšanjem sprejč odločitev, da z novim zakor financiranje šole prehaja druge organe. V čem je bistveno spord dr. Vospernika? Kot ravnatelf se nalog v vzgoji in izobraževanju ne želel odreči. Pa naj bodo to prej naštete naloge, kot biti krat na teden pri pouku v zredu in sodelovati pri ma rah po drugih gimnazijah. -veda se namreč, da le tako d pripomore k boljšemu pouki ugledu šole, za to pa je kot ( natelj v prvi vrsti odgovoren MARIJA ŽABJEK r Telesno gibanje in šolsko učenje Celjska vzgojna posvetovalnica je pod vodstvom Marjance Djoko-vič v petek, 26. 10. 1990, pripravila za učiteljice elementarke iz osnovnih šol Celja in okolice enodnevni seminar z naslovom Urjenje psihomotoričnih funkcij pri otrocih z okrnjenimi sposobnostmi. Strokovnjaki so razlagali nekatre teoretične vsebine, praktiki pa prikazali svoje delo na tem področju. Za seminar so pokazali veliko razumevanje celjska enota Zavoda za šolstvo, in ravnatelji osnovnih šol, zato so učitelji lahko dobili za udeležbo na seminaiju, prost dan, denar za seminar pa so dali Celjska izobraževalna skupnost in Spektra d. o. o. Celje. Namen in cilj seminaija je bil spodbuditi učitelje, naj prisluhnejo potrebam učencev, ki imajo s psihomotoriko hujše težave kot njihovi vrstniki; podati nekaj temeljnega znanja in pobud za delo s takimi učenci v razredu in v posebnih manjših skupinah. Za tiste učitelje, ki bi se odločili za poglobljeno delo s temi učenci, predvidevajo prireditelji nadaljnje strokovno usposabljanje in mentorstvo. Na seminasju je bilo 44 udeležencev; iz 12 celjskih osnovnih šol je bilo 28 učiteljic in trije svetovalni delavci, iz osnovnih šol zunaj Celja pa 13 učiteljic. Na prvi pogled se bo marsikomu zdelo, da sta si pojma navedena v naslovu toliko različna ali oddaljena drug od drugega, da ju je težko vzporejati ali povezovati, kaj šele imeti za dva soodvisna dejavnika. Tudi v šoli smo vajeni razmišljati o gibanju, telesni dejavnosti, telesni vzgoji in telesnih vajah kot o enem delu učno-vzgojnega procesa ter o intelektualnem učenju kot zelo drugačnem dogajanju, ki ima kaj malo ali nič skupnega s prvim. Zato je bilo za marsikaterega poslušalca na seminarju najbrž dokaj nenavadno to, kar je povedal psiholog Matej Žnuderl, zunanji sodelavec Vzgojne posvetoval- nice Celje;da so v posvetovalnici začeli gibalno-ritmično vzgojo pri otrocih, ki so imeli posebne učne težave in so bili zaradi teh v specialno pedagoški obravnavi. Opažali so namreč, da ti učenci med drugim tudi niso kos gibalnim spretnostim. Ker so bili dosežki spodbudni, so gibalno-ritmično vzgojo razširili tudi v nekatere šole. Porodila se je zamisel, da bi jo vpeljali v vse osnovne šole. Takšna prizadevanja je podprla tudi šolska zdravstvena služba. Zdravniki so pri sistematičnih pregledih šolskih novincev opravili posebni preskus psihomotorične spretnosti (test dr. Vilija Ščuke) in po dolo- čenih merilih odbrali otroke, ki so zaradi nespretnosti in psihomotorične nezrelosti potrebni posebne obravnave. (Na sistematskem pregledu so odkrili 40 takšnih otrok šolskih novincev od približno 800 šolskih novincev iz celjskih osnovnih šol). To bo veliko pomagalo učiteljem, ki bodo na šoli oblikovali kupino za vadbo psihomotoričnih spretnosti . O zdravstvenem delu je na seminarju poročala dr. Ksenija Goste, specializantka Zdravstvenega doma Celje in predstavila tudi etiologijo gibalnih motenj ter njihove pojavne oblike. Psihologinja Anica Uranje-kova iz Svetovalnega centra v Ljubljani je v svojem prispevku pojasnila, zakaj posebni gibalni trening ne koristi le gibalno nespretnim otrokom, temveč tudi nemirnim, učno težavnim, čustveno motenim in učencem, ki imajo posebne sposobnosti okrnjene. V zvezi s tem je prikazala področja posebnih sposobnosti in spretnosti, ki so pri teh otrocih okrnjene, motene, nezrele ali nerazvite in jih lahko z gibalno vadbo zelo učinkovito izboljšujemo. Ker je človek psihofizična celota, vpliva takšno urjenje tudi na njegovo čustveno doživljanje in umsko delovanje, ta pa navsezadnje zboljšuje otrokovo storil- nost ali učno uspešnost. Daje res dokazujejo tudi izkušnje nas. O njih je govorila učitelj Milena Lipovec z osnovne Valentina Vodnika v Ljublj* ki vodi tako vadbo že več let Sama se je učila pri Kramžarjevi. Obiskovanje ne terih seminarjev v Svetovaln centru v Ljubljani in praktii delo z učenci pa ji je pomag razviti vrsto prijemov, s katet lahko danes uspešno pomaga1 rodnim otrokom, otrokom, k Sti težko zberejo, grdo pišejo, irC težave z branjem, ki so nemil boječi, pasivni ali tihi. kv Defektologinja Marjanca E kovič je predvajala videokas s posnetki ure gibalno-ritmi1 vzgoje, namenjene učnoteŽ nim otrokom. Ža učitelje je j pravila tudi celoletni okv program gibalno-ritmi vzgoje, ki bo dobrodošlo voj pri sestavljanju lastnega p grama in načrta. Vsi učitelji, ki so se udelt seminarja, ne bodo delali sj ’ sebnimi skupinami gibalno I tenih otrok. Pridobljeno zn« in pobude pa bodo lahko 1 ristno uporabili v svojih razR1 pri telovadbi in. pri pouku ^ ploh. To je tudi eden od cilje'1' jih zasledujemo: vplesti 1 ustreznega sistematično vol nega gibanja, ki bo poleg sl sobnosti oblikovalo tudi U$ čevo osebnost. ANICA URANJEK -1 ne Po M f Ih M, bo l(K Se & spi Pr, Iz Založile Zavoda RS za šolstvo Strokovni priročnik je nastal na podlagi raziskovalne naloge Tehnike fakultete v Mariboru. Namenjen je osnovnim in srednjim šolam ali mentorjem, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo. V delu so po stopnjah predstavljene razvojne posebnosti otroka in mladostnika ^ prometu ter vzgojno-izobraževalne naloge pri prometni vzgoji. Številne ilustracije prikazujejo različne tehnične rešitve za urejanje 0 v Prometno varnega okolja, dodana pa je tudi zakonodaja varnosti a|l °trok v prometu. Priročnik sta pripravila mag. Tomislav Šibenik in Marjan Tomšič. Priročnik je nastal ob biološko-kemijski preučevalno-raziskovalni I delavnici Ruše ’90, sestavili pa so ga učitelji biologije in kemije. Obsega metodologijo preučevalno-raziskovalnega dela na terenu in v laboratoriju z interdisciplinarnim prijemom delovne liste, preglednice, histograme, ugotovitve in izsledke. - VARNA POT V ŠOLO - KEMIJSKA ANALIZA VODE - PRIROČNIK Z VAJAMI ZA DELO Z UČENCI, KI IMAJO SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE Delo zajema vaje in napotke za delo z učenci s specifičnimi učnimi 1 P težavami s posebnim poudarkom na metodiki pouka materinščine. Učitelji si bodo z njim pomagali pri delu v razredu ali v manjših skupinah, omogočil pa jim bo tudi, da bodo svoje delo prilagodili Posebnostim svoje skupine. Vaje lahko uporabljamo za terapevtsko 'n korektivno delo, ki ga opravljajo delavci šolske svetovalne službe. Posebno poglavje je namenjeno tudi delu s starši. - OD IGRE DO ZNANJA Metodični priročnik obsega dva dela: Življenje v vodi in Mala gozdna učna pot. Vsak del predstavlja metodologijo preučevalno-taziskovalnega dela, gradivo, navodila, ključe za določanje, izsledke >n slovstvo. Učitelji biologije in kemije osnovnih in srednjih šol, ki so Preskušali gradivo, so ga ocenili kot vsebinsko, metodično in oblikovno dovršeno delo in so izrazili željo, da bi ga izdali. Priročnik je napisala prof. Anica Zupan. - VAJE ZA OTROKE S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI Delo obsega dva dela (1. in 2. razred). V njem so predstavljene .-j yaje, namenjene učencem s specifičnimi učnimi težavami. Kot vemo Je v osnovnih šolah veliko takih otrok, učitelji pa dostikrat ne vedo, kako bi z njimi ravnali. Zato bi morali imeti ta priročnik na vseh Osnpvnih šolah, in ne le v tistih s prilagojenim programom. Vaje je pripravila Angelca Žerovnik. Prehodno obdobje »Počakaj, konec vojne je pred vrati. V tem prehodnem obdobju Potrpi!« Desetletni punčki ni bilo težko potrpeti. V vojni se je navadila vsega je hudega: smrti, strahu, lakote, slabih čevljev in oblek, ; »Kdo je zdaj, po vojni oblečen po željah? Potrpi, potrpi!« Vse bi še .jj «0 le pretesni čevlji so bili tudi za prehodno povojno obdobje preveč. jSi Šolanje v bližnjem mestu, edini obrok revno kosilo v dijaški menzi. Ijj Prevladujoča barva spominov: lakota. A bo že boljše, to je prehodni ■ Čas. j Delovne brigade, samokolnica in kramp. Vredno se je naprezati za P, t>oljše čase, to je prehodno obdobje. Matura na učiteljišču in zmagoslavje: Prehodnega obdobja je konec. Prva služba. Starejši kolegi imajo dvakrat večje plače od začetnice. “Izkušenost zasluži dobro plačo.« Torej spet prehodno - tokrat stopničasto obdobje - vsakih nekaj let višji plačilni razred. J Študij ob delu, diploma na višji, visoki šoli. Dolge noči ob knjigah, ^ »radij v počitnicah - a to je bilo le prehodno obdobje v »višjo kvaliteto«. Seveda se bo ta poznala tudi pri plači. Ne! Ne več! Za enako delo - enako plačilo. Kaj delovne izkušnje, kaj izobrazba? »Vsi imamo (grozeče) ENAKE želodce.« Tako se je začelo predzadnje prehodno obdobje. Nizko povprečje ' nizka pokojnina, a ne tako nizka, da ne bi bila obdavčena v prehodim obdobju nastajanja samostojne države. »Potrpi, draga! To je prehodno obdobje v boljše življenje.« ,To bodo vice, ’ pomislim, .prehodno obdobje za nebesa, kamor se Po svetosti življenja odpravljam'. ?! 10 vaša Marja vrtnar Priložnost Kadarkoli sem vstopila v ra-^d, je bil na nepravem mestu. Metal je papirčke mimo koša, °oksal sošolce, škropil stene. Po-te m je čakal, ali ga bom opazila. 4 teveda sem ga, ker mi je šel na ovce. Ker ni poznal reda. Včasih sem ga osorno napotila v klop, Marko pa se je počasi ^Prehodil do svoje torbe. In me Prav veselo gledal. Med uro je spet preskušal mojo potrpežljivost. Premikanje p< stolu. Premikanje mize. Hruj s stolom. Nemirne noge. Prsti V napoto so mu bili tuji zvezki Tuje knjige. Včasih je počečka sošolcev zvezek ati knjigo. Presedla sem ga. Zdaj ni bih več sošolčevih knjig, sošolčevi) hrbtov, da bi suval vanje. Ne srečno se je premetaval sem te. tja. Tarč ni bilo v dosegu rok ir nog. Lotil se je mene. Segal v be OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru. - UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P, za določen čas, do 15. 7. 1991, s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ Savo Kladnik, 68290 Sevnica, Trg svobode 42. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem roku za prijavo. SVET VZGOJNO VARSTVENE ORGANIZACIJE TRBOVLJE razpisuje dela in naloge - RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in imeti: - 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; - organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. - VODJE PEDAGOŠKE ORGANIZIRANOSTI VZGOJNO-VARSTVENIH ENOT Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in imeti: - najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; - organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO. Vodja pedagoške organiziranosti vzgojnovarstvenih enot bo imenovan za 4 leta. Začetek dela: 1. 4. 1991 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Trbovlje, Rudarska cesta 10a, z oznako: »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. sedo. Zastavljal misli. Spraševal neumnosti. Če sem se vedla, da mi ni nič mar, je bil popolnoma nesrečen. Zavržen. In mi je tulil na ušesa; »Tovarišica, tovarišica ...« Njegova roka neprenehoma v zraku. In proseči glas. Ga naj pokličem, da bo spet ustrelil kakšno kosmato in vznemiril razred, pretrgal delovno vnemo? Domačih nalog ni delal. Potrebščin ni prinašal. A nekaj znanja je vendarle obtičalo v njegovi glavi. Ošvrknila sem ga s pogledom. Razmišljala o tisti predrzni bučki. Navihanem, zavihanem nosku. Kako ga ukrotiti? Pomiriti. Da se ne bi tako neumno dokazoval. Izpostavljal. Da bi šlo brez odpora. Jeze. Predvsem brez boja. Včasih sem že bila prepričana, da sem ga našla, a je naredil čisto nekaj drugega, kot sem pričakovala in želela. Moja psihologija je bila na psu. Boj z njim izgubljen. Kot da je čakal, da mu dam priložnost govoriti, sodelovati, da bo lahko napravil popolnoma nasprotno. Neko dopoldne. Učenci odpirajo učbenike. Marko ne. Z moje mize pade knjiga. Sklonim se. Istočasno se skloni tudi mali razgrajač. S knjigo ga zadenem v oko. Neprijetno mi je. On zastoka. Pobožam ga po bučki. Njegove rjave oči so solzne. Prijazno kot še nikoli doslej me pogleda in komaj slišno zamijavka: »Je že v redu, tovarišica...« In tako sva našla stik. Ob enem samem nenadejanem udarcu. SONJA VOTOLEN sporočila PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO Študijski oddelek Pionirske knjižnice v Ljubljani je spet pripravil seznam knjig, ki so izšle od novembra 1989 do oklobra 1990 in ki jih priporoča kot berivo za bralno značko in v prostem času. Seznam je kot nadaljevanje prejšnjih opremljen s tekočimi številkami in z drugimi oznakami, ki opredeljujejo primernost za različne zahtevnostne stopnje branja. 60. ČAROVNICA in mavrična mačka. Ilustr. Tomo, Lj., Mladinska knjiga 1990 (Sončnica) P Izbor krajših angleških sodobnih pravljic in zgodb petindvajsetih avtorjev. Prinaša nam besedila avtorjev, katerih dela imamo že prevedena (Levvis Carroll. A. A. Milne, Walter de la Mare, Norman Hunter idr.) in pri nas še neznanih predstavnikov sodobnega angleškega leposlovja za mlade. Izbor je zelo raznolik in »lahko berljiv«. Dobro nam predstavi angleško književnost za otroke, ki je razpeta od humorja, nonsensa do posebne nezlobne ironije, vselej pa je prepletena s skrivnostnostjo. H. stopnja 61. ČERNE. Anica: Hi. konjiček. Ilustr. Jelka Reichman, Lj., Mladinska knjiga 1990. Ponatis znanih pesmic Anice Černcjeve. ki jih je bogato ilustrirala Jelka Reichman. I. stopnja 62. DAHL. Roald: Matilda. Ilustr. Ouentin Blake. Lj.. Mladinska knjiga 1990 (pisanice) P Zgodba o Matildi opisuje izjemnega otroka v neizjemnem svetu odraslih (določne družine) predanih pridobitništvu. V tej družini, kjer je oče do vratu zaposlen s špekulacijami in trgovanjem s starimi avtomobili, mati pa zasvojena z igranjem tombole, oba skupaj nimata časa ne priložnosti, da bi opazila izjemno bistrost svoje hčerkice. Pogovori ob večerih, ko se ob televizijskem zaslonu prežveči novice in industrijsko pripravljeno večerjo, so deklici skrajno nezanimivi, saj je zavrnjena vsakič, ko hoče povedati svoje mnenje. Ko Matilda odkrije, da se je naučila brati, postane pravi knjižni molj in si seveda nabira ob svoji bistrosti še znanje. Z vtopom v šolo se bistvo zgodbe zaplete in razplete v srečen konec. V zgodbi je ravno prava mera grotesknosti, da dopušča mlademu bralcu še vizijo resničnega dogajanja. III. stopnja 63. GORKI, Maksim: Ivanček Bedaček. Ilustr. Aco Mavec. Lj., Mladinska knjiga 1990 (Pedenjpedov vrtiljak) C Po ruski ljudski pravljici - Maksim Gorki. Ivanček je zal in postaven fant, a vse, karkoli stori, se mu obrne narobe - ničesar se ne loti tako kot drugi ljudje. Ponatis te znane pravljice je, tokrat izšel v zbirki Pedenjpedov vrtiljak, ilustriral jo je Aco Mavec. I. stopnja 64. GRIMM, Jakob: Pogumni krojaček. Ilustr. Dušan Petričič. Lj., Mladinska knjiga 1990 (Velike slikanice) C Ponatis znane pravljice, tokrat z ilustracijami Dušana Petričiča o krojačku, ki je ubil sedem muh na en mah. Krojaček se je čudil*s>jbjčmu pogumu in želel, da bi zvedel o tem ves svet. Zato si je naredil‘[štiš',' všil vanj »sedem z enim udarcem« in šel po svetu. V resnici je potem ubil dva velikana, odpeljal samoroga, ujel merjasca in nazadnje postal kralj dežele. I. stopnja 65. KOVAČ, Polonca: Kaj se komu sanja. Ilustr. Milan Jerič. Lj., Mladinska knjiga 1990 (Deteljica) C V Petkovi sobi sanjajo Peter, njegove igrače in kosi obleke. V vsakih sanjah je nekaj resnice; te sanjske zgodbe pa so prijetno branje, polne nežne, tople humornosti. I. stopnja 66. MAL, Vitan: Školjka svetega Sebastijana, Ilustr. Matjaž Schmidt. Lj., Prešernova družba 1990. P Napet začetek zgodbe, ki diši po kriminalki, sc razplete v spoznanje, da profesor ni profesor, da školjke svetega Sebastjana sploh ni, da je suhi. sitni starec v bloku pravzaprav zanimiv, prijazen sosed, ki se s Krištofom in Nejcem poveže v nerazdružljivo prijateljsko trojko. III. stopnja 67. MANČEK, Marjan: Velike misli malega muca. Ilustr. avtor. Lj., Mladinska knjiga 199(1 (Velike slikanice) P »Zlata pravila življenja« ali »iskrice« o življenju, naravi, učenju, človeku, značaju, ljubezni... velikih mož, kakor jih ponavlja in razume mali muc v duhovitih stripih Marjana Mančka. II. stopnja 68. MATE, Miha: Škrlatna vrtnica. Ilustr. Marjanca Jemec-Božič. Lj.. Borec 1990 (Liščki) C Drobne, prijazne povestice o rožah, predvsem o tem, kako so pravljično nastajale. Duhovito in z mnogimi znanimi motivi in elementi iz literature pa tudi z željo, da bi čimveč ljudi videlo rože: več kot bo takšnih, boljši bo svet. II. stopnja 69. MEBS. Gudrun: Nedeljka. Prev. Irena Samide. Ilustr. Petra Simončič. Lj., Mladinska knjiga 1990 (Knjižnica Sinjega galeba: 275) P Deklica Nedeljka pripoveduje v prvi osebi, kako je našla svojo nedeljsko mamo. Zgodba je zanimiva ne samo zaradi srečnega konca, ki ga mladi bralci hočejo. Ob branju spoznavamo nenavadno okolje drugačno od običajnega družinskega doma, kjer živi večina otrok. Nedeljka živi v domu. skupaj z otroki, katerih starši so pomrli, izginili ali zaradi različnih vzrokov ne morejo skrbeti zanje. Deklica s svojo občutljivostjo opaža in pripoveduje o odnosih in otrocih v tem domu in o svoji veliki želji, da bi tudi ona dobila nedeljsko mamo. Ilustracije dopolnjujejo besedila in knjigo približujejo otrokom, ki so manj vztrajni bralci. II. stopnja 70. PEKLENSKI BOTER in druge slovenske pravljice. Izbr. in ur. Alojzij Bolhar. Celovec. Mohorjeva družba 1990. L Knjiga obsega pravljice z vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci.’ Med njimi je veliko znanih, nekatere beneško-slovenske, ki so bile zapisane pred več kot sto leti v narečju, pa so tu prvič objavljene v knjižni slovenščini. Alojzij Bolhar je preprosto napisal dragoceno »uvodno besedo o pravljici«, dostopno tudi mladim bralcem. II. stopnja 71. PEROCI. Ela: Prisedite k moji mizici. Ilustr. Ančka Gošnik-Godec. Lj., Mladinska knjiga 1990 (Sončnica) C Izbran ponatis zgodb iz knjig: Na oni strani srebrne črte; Reci sonce, reci luna: Siva miš. ti loviš. Otrokom je svet njihovih iger in čutenja pri Perocijevi vedno predstavljen zelo subtilno, v poetičnem izrazu in kot tak vreden zmeraj novih izdaj in branja. Mogoče so tudi priredbe krajših recitalov v skupini: s tem pritegnemo k sodelovanju tudi manj navdušene bralce. I. stopnja 72. POVASNICA. Mjuta: Zimska pravljica, Ilustr. Alessandra d‘Este. Trst, Založništvo tržaškega tiska 1990. C Zelo preprosta furlanska pripovedka (zapisana v slovenskem knjižnem jeziku) o zimi in rojstvu Deteta: z ilustracijami, ki vizualno bogato dopolnjujejo pripovedko. Primerna je za manj izurjenega bralca. I. stopnja šport SP oprema izdelava sil projektiranje, notranja in zunanja • teleskopske tribune • avtomatična kegljišča, bowling, talne obloge Pulastic in Regupol • šolske table meoplast alliance • športno-bojno opremo • žičnice za smučanje na vodi, tobogane, skakalnice... Podjetje, ustanovljeno leta 1951, specializirano za projektiranje, izdelavo in prodajo športnih in drugih naprav ter opreme in rekvizitov za šport in rekreacijo vam ponuja: • opremo za športne dvorane • opremo za igrišča • rekvizite za atletiko, nogomet, tenis, vaterpolo pa tudi za druge športe in rekreacijo • opremo za rekreacijo na otroških igriščih • kabinet za trim * opremo lahko najamete po pogodbi Družbenim in zasebnim projektantskim organizacijam in inženiringom pa tudi strokovnjakom za omenjena področja ponujamo sodelovanje na podlagi dobička. PROGRAM POPOLNIMO IZ UVOZA Šport oprema, 61210 Ljubljana Šentvid, Tacenska 29 telefoni: (061) 51455, 51587, 52874, 50872 telefax: (061) 52874 Pokličite nas in oglasili se vam bodo naši sodelavci: Vrtačnik, Dvoršek, Novak, Pogačnik. feb 'š Poljudnoznanstvena revija za vse generacije Svet ni črno-bel. Zato je GEA odslej vsa v barvah. Številka revije stane 50 dinarjev. Naročniki imajo 10% popusta. >f NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO GEA - PD Ime in priimek: Naslov:_____ Poštna številka, kraj:______________ Podpis:_____ _______________________________________ Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici pošljite na naslov: MK - ZALOŽBA, SOK, Šmartinska 152, 61000 Ljubljana. I fev >0/ h, Pr n »a' 'e 'iv r«; ‘Pt >rc >rc >0; 'rc anuoo tiuou LJUBunnn MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI OD 4. DO 8. FEBRUARJA BO VSAK DAN PLAVANJE IN DRSANJE ZA ŠOLARJE. Šole obveščamo, ob katerih dnevih in urah sta prosta drsališče in zimsko kopal športne dneve. drsališče / TOREK od 8.45 do 10.15 SREDA: od 7.00 do 9.00 ČETRTEK: od 8. 45 do 10.15 Po novem letu bosta na voljo: SREDA: 7.«» do 10.(81 in PETEK: 8.45 do 10.15. Na voljo je veliki bazen za plavalce, velikosti 25 x 21 m. INFORMACIJE IN PRIJAVE HO TELEFONU 317784 vsak dan od 7. do 15. ure. ZIMSKO KOPALIŠČE PONEDELJEK: od 8.30 do 12.30 TOREK: od 8.30 do 11.00 SREDA: od 8.30 do 11.00 ČETRTEK: od 8.30 do 12.30 PETEK: od 8.30 do 11.30 'er, [Ha '01 >/a :a to 'e, tih kc ot re, 'oj to 'e? rč 8C 01 iu en •n »a ar oi o ra H h te Dr ) V VABILO Danes ste zdravi. Darujte kri in pomagajte rešiti življenje ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim; ne pozabite, morda boste jutri že vi med njimi. Prijave sprejema občinska organizacija Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajal- stvo. JANUAR 1991 Škofja Loka 28., 29. Gornja Radgona 30., 31. FEBRUAR 1991 Gornja Radgona 1. Ormož 4. Zagorje ob Savi 5., 6. Ljubljana Šiška 7. Ljubljana Moste-Polje 8., 28. Ljubljana Bežigrad 11., 26. Ljubljana Center 12., 27. Ribnica 13., 14., 15. Metlika 19. Črnomelj 20., 21. Ljubljana Vič-Rudnik 22. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE IZ STARIH LISTOV 'di Uči tako, da bo vednost in znanje združeno! Ni dovolj, da učitelj samo uči, kaj naj bi se storilo; temu učenec naj se precej vadi storiti to, česar ar, ii(e se uči. Suhe vodila so prazna slama. Veliko sedanjih šol pošlje 'i po svetu učence, ki sicer dovolj, «s tudi preveč vedo, pa le malo ali nič ne znajo. To pride od tod, ker se v marsikateri šoli le preveč go- h jijo suhe vodila, predpisi, postave i.t.d., ne uči in ne vadi pa se djansko, da bi se vodila zasledovale, pojasnovale i. t. d. Postavimo, nekateri učitelj, ko uči materinščino, skerbi le zato, da učencom prav veliko gramatičnih vodil v glavo zabije; da bi učence vadil, kaj in kako naj vodila rabijo, mu ni mar. Taka je navadno tudi v drugih naukih, posebno pri branju. Otroci naj se ne uče samo brati, ampak uče naj se to, kar berejo, tudi razumeti, da k vedno več vejo in se pripravljajo za resnično življenje. Učiteljski tovarš 1863 str. 11