k®to XV. — Št. 32. Ljubljana, 9. avgusta 1959 lr pKiAodH.jC ItzvL&ki © AH SO PRESTOPI NOGOMETAŠEV UPRAVIČENI % »RAČUNICA« ZA KOŠARKARJE • 1 DAN Z BELEŽNICO PO LJUBLJANI • ZGODBA IZ MEDNARODNEGA ŠPORTA illlllllllliilllllllilllilllifllllllllllllllllllllllilllllllllllli lil' tu Izdti/a Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odborr — Odgovorni urednik Franček Mirtič — Rokopisov oe vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava « Ljubljani, Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika* — Poštni predal 177 — Čekovni račun uprave MM) 701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21:281 (ob nedeljah tudi 20-332 in 21-281 — uprava? 21-821 — letna naročnina 800 din. polletna 400 din. m ii= Letošnje plavalno prvenstvo Slovenije je pokazalo, da je delo v naših klubih res množično. Na plavali-šču Kolezije se je zbralo preko 250 plavalcev iz 9 klubov. Samo 14 dni pred državnim prvenstvom pa so tudi naši najboljši plavalci potrdili dobro formo. © @ @ Brata Brinovec, Kocmur, Breskvarjeva in Podlesnikova najboljši tekmovalci prvensta — Triglav ima najboljše moštvo — Lepi izgledi za državno prvenstvo ^■nja Tominškova je na letošnjem prvenstvu osvojila dve drugi mesti Šest minut JUNAŠKI PODVIG JANEZA ŽIROVNIKA — MAKEDONCI SO GA ZASULI S PRIZNANJEM IN LJUBEZNIVOSTJO KO SE JE JANEZ POSLAVLJAL V NAŠEM UREDNIŠTVU IN KO SMO MU ŽELELI NA NADALJNJI POTI DO SKOPLJA VSO SREČO, JE S SMEHOM ODVRNIL: »CE ME BO SPREMLJALA ŠPORTNA SREČA, SE BOM BORIL ZA NAJBOLJŠA MESTA!« si naiš najboljši kolesar nes se ni vrnil iz Skopi ja. Leži v Ija. Tov. Zanoškar je bil v fcrenut-* ni mislil, da ga bo prav za bolnici, kjer ga domači zdravniki ku nesreče ob Žirovniku, zato smo t |jjuček letošnje kolesarske pri- negujejo z največjo skrbjo. Pa ven- s toliko večjim zanimanjem prisluh-lik" e v Jugoslaviji doletela to- dar smo hoteli zvedeti, kako je pri- nili njegovim besedam. smola in skorajda usodna šlo do nesreče. Obrnili smo se na »Poglejte tole uro. Podarili mi jo tjk reča. Znano je, da se je Janez klubskega trenerja Zvoneta Žano- je sam predsednik BSJ tov. Bosil-dr Pfed ciljem zaletel v brzojavni Škarja, ki je imel nalogo spremljati čič, ker sem uspel v najbolj kritič-" in obležal nezavesten ... Še da- Žirovnika od Kragujevca do Skop- (Nadaljevanje na 2. strani) Ljubljana, 9. avgusta. Dvodnevni pregled slovenskega plavanja, ki smo ga imeli priložnost opazovati v soboto in nedeljo na ljubljanski Ko lezi ji, nam je dal več kot zadovoljivo sliko. Oni, ki so čakali na rekorde, jih sicer — vsaj do nedelje zvečer — niso dočakali, pa vendar smo s kvaliteto našega plavanja lahko več kot zadovoljni. Organizatorji so imeli polne roke dela, saj se tolikšno število tekmovalcev ni pojavilo še na nobenem prvenstvu. Janez Kocmur, kot smo že pisali, ni imel konkurence. Njegov čas j* v mednarodnem merilu prav gotovo najboljši rezultat prvenstva. Ustalil se je v Časih okoli 58 sekund, kar mu daje evropsko vrednost. Nekoliko slabše uspehe so na 190 m pro« gi dosegli ostali kranjski tekmoval« ci Košnik, Brinovec L. in Drofenik, od katerih se nobenemu ni uspelo spustiti pod 1:02. Med mlajšimi močmi sta med šprinterji zlasti ugajala Brvar in Kaplan. Dvoboj bratov Brinovcev je bil to pot bolj izena« čen, kot pred nekaj tedni na mla« dinskem prvenstvu v Krškem. Mlaj^ ši Peter se je zlasti na najdaljši progi dolgo časa uspešno boril s svojim starejšim bratom, ki mu je šele v drugi polovici proge nekoliko ušel. Med crawlisti na srednje in dolge proge smo srečali mnogo nadarjenih tekmovalcev, med katerimi moramo poleg Burje in Sulca še posebno pohvaliti Irta in Orla, ki sta skorajda popolna novinca v družbi najboljših. V odsotnosti rekorderja Goršiča Drofenik ni imel težkega dela, da je osvojil prvo mesto med plavalci hrbtnega sloga. Prav tako tudi Pelc (nadaljevanje na 2. str.) V PETEK TOČNO OB 11 URI DOPOLDNE SO V' ‘Dostopih nogometne podzveze Ljubljana ^odpisali triletne pogodbe z odredom nq-GGMETAŠI GUGOLJ, PLESNIČAR IN ELTRIN. Podpisu so prisostvovali tudi naš urednik nogometne ^brike Viado Žlajpah, novinar Poleta Marjan JApar in Noreporter Dušan Škrlep. Za naše bralce smo pripravili 0t*Sinalno fotografijo s podpisa pogmlbe, vprašali pa smo vse tri nogometaše kaj mislijo o usodi Odreda. Pove-so nam tole: r I * ELTRIN: Prva tekma v Šibeniku bo zelo težka. To je iztek ° 'lro'č teren in težko bo kaj prida izbojevati. Sicer pa prva ,na še ni vse. S trenerji sem zelo zadovoljen. št » PLESNIČAR: Moj namen je, da se v prvi vrsti posvetim ■boinj tovarna iz Varaždina me je štipendirala in upam, da tik«' (k61, študent. Največje preglavice mi bo delala matema-*a„j’ ° veni že v naprej. Sicer pa me tekstilna stroka izredno dol,'110- RR sem že na treningu in moram reči, da oba trenerja Važn°'- a‘a‘ P07-nata igralce, sta dobra pedagoga in to je naj-: eJse. Moi Irenin? tp r.n sedai hnli lahek, ker sem bil pred Mari- enini Mo-i trcaing je za sedaj bolj lahek, ker sem l>o.ril afesecem poškodovan, ko sem igral proti Braniku v ljt,i,j' Mislim, da bo do pričetka prvenstva vse v redu. V Ljub-l|ačinie-- i *e mal0 dolgčas mi je. Nisem se še privadil vašega • a zivljenja. še GUGOLJ: Mislim, da bo z Odredom vse dobro. Najvažuej-l^ad h’ na razpolago dovolj igralcev. Trening je prav dober, '‘ki*.,-! Povedal še to, da imajo drugod večje razumevanje za VpjvoU H-U'11 klubov. Cela Hercegovina pomaga Veležu. z je'L.i • Jnu J6 prav tako. Mnogi klubi sami ponudijo Ugašeni svo-iiii lse, aogometaše. V službi sem pri Elektrotehni. V Ljubljani kuiajn ?h!,V v*e®‘ l-e s slovenščino je malo težko. Pa tudi to bo PODPIS ZA 3 LETA Jugoslavija : Italija 7:15 Zagreb, 9. avg. Včeraj se je začelo v Zagrebu dvodnevno tekmovanje reprezentanc Jugoslavije in Italije v skokih v vodo za moške in ženske. Po prvem dnevu je vodila Italija 15:7. Med ženskami je bila Italijanka Conter pravzaprav brez konkurence, pri moških pa sta prvi mesti zavzela Italijana Pajella in Giovaruscio, vendar jima je bil Jugoslovan Kralj enakovreden. Rezultati — ženske: 1. Conter (I) 104.90, 2. Peršin (]) 88.75, 3. Perno (I) 83.63, 4. Čufar (J) 73.95; moški: 1. Pajella (I) 134.65, 2. Giovaruscio (I) 127.23, 3. Kralj (J) 123.19, 4. Ko-šorok (J) 108.31. Rij eka: Odred 3:1 (0:0) (Poročilo glej na 8. strani) •PRED POŠTO Šest minut v nezavesti Uspe,a prednja? 1.1 lllei I II n fi ii V 0 1M0 ci n A I^un ti Ir ru~L«rl O . nr^-vm™ « IX A J 40 T) „o (nada]jeva.n,je s 1. str.) nem trenutku pomagati Žirovniku, je po nesreči vendarle sedel na kolo i,n s tem doprinesel odločilni delež k odlični zmagi jugoslovanskega moštva na letošnji dirk« Po Jug**iav*jj.« Nekaj trenutkov se je tov. Zano-žkar zamislil, očividno je hotel zbrati svoje misli, nato pa nadaljeval: »Takšne smole doslej Žirovnik še ni krnel. Zamislite si, da je imel pri Kumanovem skorajda zmagovalno rumeno majico, toda zapustila ga je športna sreča tik pred ciljem .. .< In spet je čez čas nadaljeval: »Naj vam povem, kako so potekale najbolj dramatične sekunde. Janez je bil v odlični formi prav za zaključek dirke. Ko smo star tali v Vranju, se je dobro počutil in sklenil, da bo dal vse od sebe. Za rumeno majico Hristovom, je zaostal le 20 sekund. Kdor pozna kolesarski šport, bo vedel, da je to minimalna prednost. trlo ljudi. Sedeli so na ograjah ob cesti, na pločnikih in s kričanjem vzpodbujali Žirovnika, ker so ugotovili, da je prav on najboljši Jugoslovan letošnjega »Toura«. Množica je pritiskala na cesto. Janez, ki je bil v polnem sprintu in usmerjen v en sam cilj — dohiteti oba Bolghra — ni videl nog, ki so segale čez pločnik. N a.s lopi,J je odločilni trenutek: z vso hitrostjo — vozil je približno 48 km na uro — se je zaletel v noge tako močno, da ga je vrglo v zrak in se, je z vso silo zaletel v brzojavni drog. Obležal je nezavesten. Biil sem takoj pri roki. Kaj naj storim? Okrog mene se je zbrala množica ljudi in od nekod je privozil tudi rešilni avto. Vzel sem ga v naročje in se trudil, da bi ga spravil k zavesti. Vedel sem, da Jugoslavija izgubi prvo mesto, če Janez ne bo v najkrajšem času spet na kolesu. Tanez pa je ležal nezavesten .. .< Prav v zadnjih sekundah je na pol nezavesten privozil skozi cflj in tako je Jugoslavija le za nekaj sekund prednosti pred Bolgarijo osvojila prvo mesto med moštvi. Kar se je kasneje zgodilo, ni moč popisati. Več tisoč meščanov je odneslo na ramah naše kolesarje, Janeza pa so naložili na nosila in ga odpeljali v skopljansko bolnišnico. Vsi so ves deli, da je prav zaradi junaškega podviga Janeza Žirovnika dosegla Jugoslavija doslej najlepši uspeh na naSih cestah.« ST^i Po naporni vožnji čez Vršič še pogled na Špik ki dejansko ne pomeni prav niče-»air. Pri Kumanovem je dobil okvaro. Hitro je popravil kolo in zdirjal KONČNO VENDARLE NA KOLESU... z« tremi ubežniki: Bolgaroma Hri-stovom in Koeevom ter Makedoncem Sabovieem. Bližali smo se Skop-Iju, cilju letošnje dirke. Menda je bilo do cilja še nekaj kilometrov, ko sva z Janezom zagledala ubežnike, ki jih je hotel za vsako ceno ujeti. V predmestju Skoplja se je. Na svoje stroške pa meda&ja Prejšnji teden je bilo v Franciji na reki Vezeri J. svetovno prvenstvo v spust na divjih vodah. Kakor je znano, se je Jugoslavija kot reprezentanca udeležila le VI. svetovnega prvenstva v kajak-sialoimi v Ženevi, medlem ko sta se Bone in Svet ped vodstvom Dvoržaka na svoje stroške udeležila prvega svetovnega prvenstvo v spustu na divjih vodah. Proga je bila dolga 13 km, zmagal pa je član za-hodnonemške reprezentance Tone Prion, rojak iz Gorice. Na drugo mesto se je uvrstil naš Bone in si priboril srebrno medaljo. Vzdolž proge je bilo okoli 30.000 gledalcev, ki so najboljše tekmovalce viharno pozdravlja--li. Strokovnjaki so pred svetovnim prvenstvom napovedali našim kajakašcin najhol jša mesta,. ker so le-ti na nekaterih mednarodnih tekmah v spustu dosegli lepe uspehe. Čudno torej, da merodajni forumi niso našli potrebnih sredstev, saj sta morala naša tekmovalca, ki sla se udeležila svetovnega prvenstva v spustu, sama plačati stroške potovanja. Zadnja preizkušnja pred odhodom v Palermo Branik reprezentanca Koroške 3:0 Ko- je tov. Zanoškar končal s tem pripovedovanjem, je po uda ril že tole: »Makedonsko ljudstvo je z n&j-večjimi simpatijami, priznanjem in ljubeznjivostjo sprejelo našega naj; boljšega kolesarja — Janeza Žirovnika. V bolnici so ga obiskali ne -samo funkcionarji Kolesarske zveze Jugoslavije, temveč mnogi domačini in delegacija CK LMM. Vso to pozornost je naš Janez tudi zaslužil. Ves teden je preži vel v skop-Ijanski bolnišnici pod skrbno nego prijaznih zdravnikov, jutri, v ponedeljek pa ga bo pripeljalo letalo v Ljubljano.« L. M. Ljubljana 8. avg. Na stadionu Ljubljane v šiški so se pričela danes pregledna tekmovanja najboljših atletov Jugoslavije pred dvobojem z italijanskimi mladinci, ki bo prihodnjo nedeljo v Celju. Tekmovalni pogoji so bili precej neugodni: veter v prša iif slabo tekališče v ciljni ravnini. Zato se tudi ne smemo preveč čuditi, če so bili mnogi rezultati dokaj skromni, da že ne rečemo Slabi. Tekmovanje je pokaizalo, da smo v nekaterih - panogah zelo slabi, čeprav ni dalo popolne slike, ker mnogi najboljši niso nastopili. Junak dneva je bil član Crvene zvezde Djordje Maj-tan, ki je za 2 cm izboljšal svoj mladinski državni rekord v skoku v višino. 195 cm je že lepa znamka in mladi atlet iz Novega Sada j« nedvomno eden tistih, ki bodo v prihodnjih letih stebri naše članske ekipe. Nekaj rezultatov: 109 m Kovač M.3, Korošec 11.5, Milosavljevič 11.6, 400 m Kovač 31.0, Štigl-majer 511.9, 1500 m Radmanovič 4:09.0, Blcač 4:11.4, 110 m ovire Kovač 15.8, Pucelj 17.2, višina Majtan 195, Novakov in Jovanovič 180, krogla: Tomasovič 13.61, Ledič 13.40. 14.42, Rapaji* Zmaga mladih teniških igralci Branika Maribor, 9. avg. V polfinalnem sreča®!* za mladinsko državno prvenstvo v tenisu ^ mladinci domačega Branika nepričakovan visoko premagali zagrebški Elektrostroj ^ Ediiio zmago za goste je dosegel Antolič * srečanju z Mulejem. V finalu se bo Bra»^ po-meril s Spartakom (Subotica), Jug0^ (Skoplje) in ZTK (Zagreb). Rezultati: : Antolič 4:6, 3:6, Ferenčak : Slaviček 6:^ 6:4, Grmovšek : Janošič 6:2, 6:1, Steiner •' Kokman 4:6, 6:2, 6:4, Horvat : Bajcer 6:1, ^ Mulej—Ferenčak : Antolič—Kokman 6:3, Horvat—Steiner : Slaviček—Janošik 6:1, 9'^' Republiško prvenstvo v plavanju 748 startov na Koleziji inadalj e vanje s f. str.) ni imel resnega tekmeca. Mnogo bolj zanimiva je bila borba med Radoševičem, Deklevo in Pogačnikom na 200 m prsno. Radoševič si je že na 100 m pridobil toliko prednosti/da mu je to zadostovalo za dru-,go mesto, medtem ko je Dekleva v zadnjih metrih prehitel Pogačnika. Vsa trojica je v »suši« prsačev dosegla dobre rezultate. Pri ženskah sta bili junakinji prvenstva Podlesnikov a in Breskvarjeva. Obe sta do nedelje zvečer osvojili po dve prvi mesti im to z veliko pr edinost jo. Rezultat petnajstletne Julke Podlesnik na 40'!) m prosto je najboljši čas slovenskih tekmovalk v sladki vodi. Njeni časi na 100 in 400 m prosto ji dajejo lepe možnosti za visoko uvrstitev tudi na državnem prvenstvu. Njena klubska tpvarišica Koritni-kova je bila tokrat na obeh progah prostega sloga potisnjena na drugo mesto, čeprav je tudi ona z rezultati zadovoljila. Cela vrsta tekmovalk se je na 100 m prosto zvrstila s časi pod 1:25, kar se doslej ni zgodilo že na nobenem prvenstvu. Breskvarjeva je slično kot Fodtes-nikova v cjavilu gospodarila v prsnem in metuljčku. Njem čas na 10a/im metuljček je najboljši letošnji rezultat v državi in ne bomo se mnogo zmotili, če zapišemo, da jo bomo tudi na državnem prvenstvu P. (vsi Tr) 1:05.3, Burja (R) 1:04.6; 400 m prosto Brinovec L. 4:49.2, Brinovec P. 4:55.0, Kolnik S. 5:04.5, Kocmur (vsi T) 5:06.1, Burja (R) 5:10.3, Drofenik (T) 5:16.7; »1500 m prosto Brinovec L. 19:39.6, Brinovec P. 1:46.6, Košnik S. (vsi T) 20:46.3, Burja 01:04.0, Irt (oba R) 21:13.2, Orel (N) 21:13.2; fOOm hrbtno Drofenik 1:10.7, Košnik M. 1:14.6, Košnik S. 1:16.9, Kocmur (vsi T) 1:18.2, Bedmaršek (C) 1:19.0, Brvar (L) 1:19.9, Kaplan (C) 1:19.9; 200 m prsno Pelc (L) 2:512, Radoševič (N) 3:00.8, Dekleva 3:02.3, Po- gačnik (T) 3:035, Žemva (P) 3:07.5, Amon (IR).-3:09.0; 4 X 100 m mešano Triglav H. 5:05.2, Ljubljana 5:06.5, Neptun 5:18.0, Rudar 5:20,4, Celuloza 5:22.2, Ilirija 5:23.7. Ženske — 100 m prosto: Podlesnik 1:15.6, Koritnik (obe R) 1:18.7, Čolnar (fT) 1:003; Mladenovič (P) SOBOTA : DINAMO 0:6 (0:3) lahko gledali med zmagovalkami. V prsnem slogu je nekoliko zaostala za svojim nedavnim rekordom. To-minškova je dvakrat zasedla drugo Tov. Zanoškarja je to pripovedovanje očividno utrudilo. Znova so se mu pred očmi zvrstili vsi Iragič-ni trenutki tega dne, toda, spet je povzel besedo: »Janeza so skušali spraviti k zavesti tudi prijazni meščani, toda vse zaman. Res nisem vedel, kaj nnj storim. V tej stiski sem popravil njegovo kolo, meščani pa so ga na-ložlili v rešilni avto. V hipu sem se odločil. Za vsako ceno mora na kolo pa naj »iane kar buče! Minilo je pet minnf ral nesreče, ko sem po-tognil Žirovnika z avtomobila in ga začel znova obujali k zavesti. In glej, na vso srečo je Janez odprl oči. Posadil sem - ga na kolo in ga nekaj sto metrov spremljal po ulicah Skoplja. Mislil sem si tudi. kakšna mora bili napetost na cilju, ko ni od nikoder Žirovnika, še posebej zato, ker so bili prepričani, na bo celo zmagovalec zadnje etape. Sekunde so bile n c. skočno dolge. V tem trenutku je privoz.il mimo naju Šebenik, ki sem mu zaklical, naj poprime Žirovnika in naj ga pripelje na cilj. Tako se je tudi zgodilo. mesto, vendar z večjim uspehom v metul jčku kot v prsnem slogu. Med plavalkami metuljčka sta zlasti ugajala že Butkovčeva in Bogatajeva. Čeprav tekmovanje Še ni končano, laihko moštvenega prvaka že določimo, saj so plavalci kranjskega Tiiglava pred današnjim večernim sporedom v tolikšni prednosti, da jim tega ne more odvzeti nobena ekipa. Velik uspeh so dosegli plavalci trboveljskega Rudarja, ki z gotovostjo zasedajo drugo mesto. Oslabljeni ŽPK Ljubljana (brez Goršiča, Poljanška, Horvatove, Rodetove in drugih boljših tekmovalcev), se s Celulozo bori za tretje in četrto mesto. Prešeren in Neptun imata zopet, svoj obračun, medtem ko je Ilirija v zadnjem dnevu nekoliko zaostala. Pozdraviti moramo zopet nastop »novincev« Domžal in Fjužinarja, ki sta se zopet pojavila na tekmovanju. Rezultati — moški 100 m prosto: Kocmur 583, Košnik 1:02.2, Brinovec L. 1:02.3, Drofenik 1:92.8, Brinovec Murska S ob uta, 9. avg. — Le dve url za tem, ko so' v ponedeljek nogometaši Beograda zapustili Mursko Soboto, so labko ljubitelji nogometa pozdravili nogometaše zagrebškega Dinama. Le-ti so prispeli na štirinajstdnevni trening. Danes so odigrali prijateljsko tekmo s Soboto in jo premagali 8:0 (3:0). Srečanje si je ogledalo okrog 1S00 gledalcev, vendar je bila tekma nezanimiva, ker domači niso bili kos izkušenejšemu nasprotniku. Kljub temu pa so imeli napadalci Sobote nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Tudi rezultat v kotih 8:4 za Dinamo kaže, da so se domači vseeno dobro držali. V sredo bodo nogometaši Dinama odigrali še eno tekmo s Soboto, v soboto pa bodo odpotovali v Zagreb. stav, Traven, Gradišek. Lamovšek’ Sori, Osolnik, Valant, Mrežar, J ep'1’’ Knavs, Opresnik, Mak. Tehnie*10 vodstvo je preizkusilo 14 igralce/’ gole pa so dosegli Jerše, Mrežar Knavs za Rudarja aer Preme in Eicl' gonja dva ža Metalac. Sredi poletja na smnčeli Slalom nad Češko koČ° SOBOTA II : PUSCA 3:2 <2:») Rudar : Metalac (Zgb) 3:3 (2:1) Trbovlje, 9. avg. Rudar se za novo sezono vestno pripravlja. V okvb ru priprav je danes odigral tekmo z zagrebškim Metalcem. Tekma je bilo hitra in lepa. Domačini so imeli ves čas precejšnjo prednost, le zadnjih petnajst minut so nekoliko popustili, kar so gostje izkoristili in rezultat 1:3 izenačili na 3:3. Za Rudar so igrali: Ahlin, Hauptman, Pri- TRIJE SIOVENCI v državni reprezentanci Kranj, 9. avg. V organizaciji s1®11' čaistkega kluba Triglav je bilo a ne« pri Češki koči pod Gnntavct1” v okviru prireditev občinske^8 praznika meddruštveno tekmovanj0 v slalomu za pokal ObLO Krd*11!' Tekmovalna proga je bila dol?8 250 m, z višinsko razliko 70 m i11 S 30 vratci. Progo so morali tekn1^ valči prevoziti dvakrat. Snežne r8/ mere so bile odlične! Nastopilo ie 30 tekmovalcev iz Tržiča, BkoU8 Loke, Jesenic, Idrije, Jezerskega ’8 Kranja. Prehodni pokal je 1®^ osvojilo drugo moštvo krajnsko® Triglava. Maribor, 9. avg. — Odbojkarice Maribora, ki bodo oklepljene z reprezentantkama Trkuljo jz Ljubljane in Strauber-jevo od Branika, odpotovale jutri na veliki mednarodni turnir v Palermo, so po slabi igri komaj premagale domačega rivala Branik. Zmagale so 3:2 15:2, H:15, 7:15, 15 9, 15:5). V Palermu bodo nastopile najboljše ženske odbtjjkarske vrste iz Italije, Francije, Nizozemske in Bolgarije, V Palermo bodo odpotovale Hlede, Navršnik. Švare, j^uda. Zemljič, Belec. Vrečko, Stauber, Trkulja. Po končanem mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru je komisija NZJ določila 22 mladih nogometašev za sestavo mladinske državne reprezentance. Komisija, ki je prisostvovala vsem tekmam državnega prvenstva, je določila naslednje igralce: Kolarič, Meštrovič, Bozičevic, Živkovič, Pangrac, Kara-pandža, Cvitkovič, Pelrenič, Wn-cha, Markaš. Rau in Došen (vsi Hrvatska), Milošev, Mara vic, Milenkovič. Vučkovič, Popovič, Samar-džič (vsi Srbija), Breznik, Erič, Skušek (vsi Slovenija) in Grozda-nov (Makedonija). Reprezentanca se je pripravljala v Mariboru deset dni pod vodstvom trenerja Vujadi- Rezultati — člani — 16 tekin*>va! cev: 1. Klinar S. (Jes) 1:00.7, 2.šv8 (Ljubelj) 1:01.6, 3. Čop (Jes) 4. Jenko (D 1:02.8, 5. Jamnik • 1:04.5; mladinci — 12 tekmovale®^ 1. Frantar (Jes) 1:04.7, 2. Medja 1:10.5, 3.. Tratnik (I) 1:13.7, 4. nik (Lj) 1:15.7, 5. Valančič novica. Odigrala je tudi štiri trening teknto: s študentsko reprezen-lanco Jugoslavije je izgubila 0:6, z mestno reprezentanc« Maribora 1:1, z ŽNK Maribor zmagala s 7:2, v Murski Soboti pa izgubila srečanje proti Beogradu s 2:5. Na teh tekmah sta igrala tudi Slovenca Breznik in Skušek. Reprezentanca se bo zbrala konec septembra v Beogradu, kjer se bo pripravljala za tekmo proti Madžarski, ki bo 11. oktobra v Beogradu. (Lj) 1:15.7, 3. vam — 1:17.7. Članice — dve tekmova'*. 1. Rutar (T) 1:21.5, 2. Zupančič. 1:27.1. (f) ki*1' (JI ,1M! javoru^ OBVESTILO! Na stadionu Borisa Kidriča ^ nedeljo 16. avgusta ob 16, ari državni mladinski atletski Zidar in Godina vedno boljša Maribor : Padova 3:2 Maribor, 9. avg. Mladi namiznoteni^ igralci Maribora, ki §© sc letos uvrstili 11 I. zvezno ligo, so dosegli pomemben usp^b- V srečanju s Padovo so dosegli zmago ^ čeprav **“ —: —-------------AJ r—5 sta pri gostih nastopila državni ^ prezentant Sambo in zelo dober Durazza^-Pri stanju 2:2 je Godina z odlično igro magal Sambo 2:0 in s tem pomembno zrna#® za Maribor. Rezultati: Zadar—Sambo Godina—Durazzano 2:0, Zidar—Gedina : Sa*10' Iro—Durazzano 1:2, Zli d ar—Du raz zan o Godina—Sambo 2:0. 1:22.1, Breskvar (C) 1:22.4. Bogataj (T) 1:25.4; 400 m prosto Pcdlesina^ 5:54.3, Koritnik (obe R) 6:01.0, G>*' nar 6:17.7, Bogataj (obe T) 6:16-/' Butkonrec 6:21.6, Kočar M. (obe F 6:45.2; 200 m prsno Breskvar (L) 3:12.0, Tominšek (L) 3:21.0, Butkfl” vec (R) 3:24.0, Cizelj (C) 3:24.7, S®' niča (T) 3:29.4, Kočar I. (R) 3:3)-6’ 100 m metuljček Breskvar (C) 1:222. Tominšek (L) 1:30.5, Butk® vec (R) 1:33.4, Bogataj (T) 1:345-Koncilja (C) 1:37.9, Mladenovič (*] 1:39.4; 4 X 100 m mešano Rudar 1 5:59.6, Celuloza 6:09.9, -Ljubija®1 6:13.2, Triglav I. 6:15.8, Rudar 6:30.7, Triglav III. 6:40.6. Stanje točk pred zaključnim F®" lom v nedeljo zvečer: Trigl#v 19.788, Rudar 16.625, Celuk«8 14.766, Ljubljana 14.227, Prešer®" 11.265, Neptun 10.207, Ilirija Domžale 3.654, Fužinar 2.963. 8.7^ DittfUno- Metalcu V GOSTEH Italija — Jugoslavija, •ŠPORTNI HUMOR @ ŠPORTNI HUMOR @ ŠPORTNI HUJlO-R ® ŠPORTNI HUMOR © ŠPORTNI HUMOR © ŠPORTNI HUMOR .\\%nv.nv.v.v.v.vav*v.v.v*v.\v.v; v.\vXv!\%v*vav*v*v*vav.v.v*v.v ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••V* .. v*y*v*% slaven niim tnoilialifia ioksana Nedavno smo o časopisih prebrali nesl, da je o visoki starosti umrl lJ!°li znani klovn zadnjih desetih] Grock — Adrian IVetlach. Ta ijkrekosljivi klovn, ki ni bil samo l°on ampak tudi več kot prvoraz-^dni artist, tudi še pri 70 letih in ‘>0'nejel je s športnim treningom in kaleč o vodo in boksar Slednji šport mi je bil najbolj pri srcu. Najbrž sploh ne razumete, zakaj sem boksal. Toda dober klovn mora znati ose. Boks me je tako privlačil, da bi bil nedvomno postal boksar, če ne bi šel med artiste. Treniral sem z najrazličnejšimi francoskimi profesionalci in 'po vrsti sem jih premagoval. Nekega dne so mi rekli: Jutri pa ti bomo pripeljali Battling Siki ja. Ta ti bo že pokazali Takoj sem bil za to in res se je pojavil kodrolas zamorec z dolgimi rokami. Te roke sem si najbolj zapomnil, ker sem imel z njimi največ težav. Toda moja obramba je bila dobra, boljša od mnogih sodobnih boksarjev. To mi ni pomagalo, ker zamorca nisem mogel doseči. Njegova brada mi je bila predaleč, zato sem usmeril svoje udarce v telo. Po 15 minutah borbe sem Sikija ločno zadel. Padel je po tleh in borbe je bilo konec.t Morda ne bi bila ta dogodivščina nič posebnega, toda ne smemo pozabiti, da je nekaj mesecev kasneje Battling Siki knockou-tiral o borbi za naslov svetovnega prvaka poltežke kategorije slavnega Georgesa Carpentier-ja. Znani avstrijski radijski reporter Herbert Meisl pripoveduje iz svoje bogate zakladnice anekdot tudi naslednjo: 25. septembra 1951 sem postal slaven. Na ta dan ob uri 0.00 sem še sedel v Grinzingu s svojo soprogo in nekim nemškim novinarjem. Tedaj še nisem vedel, da bom čez 17 ur že slaven. Ob 2.12 je stvar postajala zanimiva. Nemški kolega, prav tako kot moja žena doma iz West-falije, se je vedno bolj premikal k moji Elzi in mi prerokoval, le ob 2.15 je vedel, da bo Nemčija ob 16. uri zmagala proti Avstriji. Bilo je namreč zgodaj zjutraj pred nogometnim srečanjem obeh reprezentanc. Čim več četrtink viha je spil, tem više je zmagovala Nemčija. Jaz sem poskušal vračati na isti način in čim več sem pil jaz, tembolj sem se veselil nad vedno višjo zmago Nemcev. Pravzaprav čudno. Kje je ostalo moje dunajsko športno srce. Sklenil sem piti več sode. Na ta način šeni prišel zopet k sebi in pričela je zmagovati Avstrija. Ker pa se nisem hotel prepirati, sem ob 2.48 rekel — gremo domov. Ob 5,14 sva z ženo že sanjala dvema zmagama nasproti. Jaz o svoji postelji avstrijski, ona o svoji pa o nemški. Kaj se je pripetilo do 10.02, ne nem točno. Toda ob 10.02 in 59 sekundah me je zaslepilo sonce. Potegnil sem rjuho čez glavo. Ob 10.05 sem še vedno v polsnu hotel pomežikniti soncu in se veseliti zaradi prekrasnega vremena. Mežikal sem od 10.05 do 10.04. Potem pa sem bil hitro na nogah. Sonce ni bilo sonce, ampak plamen. Gorela je nočna omarica, gorel je radijski sprejemnik in gorele so knjige na sprejemniku. Moja blazina se je pravkar premišljala, če bi hotela tudi goreti. Zaprosil sem jo, naj rajši ne, pograbil iz plamenov svoja edina očala in stekel k telefonu. Od tega 'trenutka je šlo ose v ekspresnem tempu. Najprej so gasilci ose odplavili, potem so razbili tla in našli vzrok za požar. To je bil likalnik, ki se je prelikal že iz HI. o II. nadstropje. Ob 5.14 sem ga najbrž prižgal, seveda o zamenjavi z radijskim sprejemnikom. Za trdno sem sklenil, da ne bom nikoli več poslušal radia s pomočjo likalnika. Potem je že boljše, da moja IVest-falka Uka z radijskim sprejemnikom. Toda, če je konec dober, potem je ose o redu. Ko sem ob 15.50 prišel na stadion, je nek novinar ugotovil:' »Nekoliko preveč delaš reklame. Sedaj si zažgal že stanovanje, samo da bi prišel v čksopise.i Ob 16.00 sem pričel svojo reportažo kot Dunajčan za nemške poslušalce. Ob 17.45 sem imel dovolj govorjenja in dovolj mojih Avstrijcev, ki so se pustili grdo premlatiti od Nemcev. Ob 17.47 je prišla prva reakcija na prenos. Iz Frankfurta so sporočili, da so zadovoljni. Ob 17.51 je Ba-perischer Rundfunk poslal brzojavko z eno besedo: »Primissimat. Po 19.00 pa nisem več sproti sledil dogodkom. časopisne agencije so poročal?, da je Nemčija zadovoljna. (Nič čudnega, saj so zmagali), toda šele prva pisma poslušalcev iz Nem- čije, so mi pokazala, da se je tam nekaj pripetilo. Dobil sem namreč približno 12.000 takšnih pisem. Ženske so bile v večini. Niso se omejile na nekaj vrstic, ki ti ogrejejo srce, ampak so pošiljale tudi torte in brzojavke, o katerih so sporočale, kar so ob moji reportaži pokvarile kosilo ali večerjo, ali kaj že vem kaj. Dobival sem samoveznice, obleko in najrazličnejša druga darila. Moja žena je samo majala z glavo, ko je več tednov premetavala pisma z žensko pisavo. »No, če bi te vedele, kakšen lump si, potem ti ne bi prihajale s takšnimi komplimenti,! je pripomnila. Tako sem postal slaven preko meja svoje domovine. nH llnitn načinom življenja ohra-1 * . n • — — — A mi 7 n sfi anekdot, zanimiva pa je zla-ki je v neposredni zvezi s !e. Sam je pripovedoval tako- sem telovadec, sabljač, ska- Odrezavi Owens Kmalu po zmagoslavju enega najboljših atletov oseh časov Jesseja Omensa na olimpijskih igrah o Berlinu je velikega črnega atleta našel ' nek novinar, ki si je mnogo obetal od razgovora. »Veste, če me kak nesimpatični človek izprašuje o mojih metodah treninga in mojih načrtih, mu kar na -kratko odgovorim ,Zapuščam atletiko, je pričel pripovedovati Orvens. »Sijajnoi, je pripomnil novinar. »Ali smem vedeti še kakšni so vaši načrti?! »Zapuščam atletiko.i Sodniki na taki Na boksarskem srečanju med Amerikancema Petrom IVlayer-jem in Mikijem Morisayem je sodil zelo »elastičen« sodnik. Vzdevek si je prislužil s svojim štetjem. Charly White je takole štel: »Eden, dva! Vstani!« »Tri! Vstani! Ali si mrtev?« »Štiri! Daj, Mike, ne dovoli, da te tako premaga!« »Pet! Poglej, občinstvo žvižga! Sramota!« »Šest! Zares, nobenega ponosa nimaš!« »Sedem! Ali boš celo noč tako ležal, Mike? To si mi človek!« »Osem! Popolnoma se boš osramotil. Daj, vzdigni se in nadaljuj!« »Devet! To je tvoj poslednji up! Ali se boš vzdignil?« »Naposled bi že lahko razumel, da se nočem. Sicer pa si postal že zelo dolgočasen,« je zamrmral Morisay, ki se je napol dvignil in nato spet padel nazaj na deske. Medtem se je občinstvo že smejalo na ves glas. »V redu, Mike« je nadaljeval VVhite poln prezira. »Deset! Poražen si. Na svidenje!« Samo štetje do osem je trajalo nič manj kot "58 sekund. • Neprijetno, kajne? In vendarle resnično. Prav tole se je zgodilo kemu švedskemu tekniovalcu, ko je pridirkal v cilj.., On ž uPnj tehtata čez 309 kg. Za bob še premalo. Pa vendar dovolj, da sta zmagala ze ve Na konjskih dirkah se je nek obiskovalec že tretjič pojavil pred okencem, kjer- so sprejemali stave. Nek drugi obiskovalec ga je nagovoril: »Prijatelj, sicer me nič ne zanima, toda, če bi bil na varščin mestu, ne bi vsega svojega denarja stavil na Bine Bell. Ta konj ne bo zmagal.« »Tako, tako, mislite? Ali ste morda jasnovidec?« se je norčeval prvi. »No, če že hočete vedeli, jaz sem lastnih tega konja in prav za trdno vem, da ne more zmagati.« In po kratkem premisleku se je prvi zopet oglasil: »Morda res. Toda to bo potem več kot počasna dirka. Ostali 4 konji, ki nastopajo, so namreč moja k st.« • FAVORIT Na Bahamskih otokih so pričeli prirejati konjske dirke. Dobre volje je bilo dovolj, le konji so bili slabi., Dva inozemska turista sta si hotela ogledati konjske dirke in sla najela kočijaža. Ta pa je kaj malo priganjal svojega konjička, ampak ga je pustil, da je šel po svoje. Enemu od obeh turistov je bilo naposled dovolj in se je Obrnil na kočijaža: »Mož, zelo bi nas veselilo, če bi še danes prispela na dirkališče. Poženi no malo tvojo Rosinanto.t — »O, gospod, to pa raje ne. Konj bi se lahko utrudil ‘m bi izgubil svoje možnosti za zmago. V tretji dirki bo namreč nastopil.! • PRF*’ \GANI ALJEHIN Svetovni šahovski prvak Aleksander Aljehin je v manjšem avstrijskem mestecu Čakal na zvezo z vlakom. Odšel je v gostilno in se nameril prav na Usoda reporterja Pred novim letom 1951 je hotel znani športni novinar lom Regati dobiti novoletno izjavo svetovnega rekorderja v plavanju — _ Joeja Verdeurja. Ta ni bil razpoložen za razgovor. »Zares nimam časa. Pravkar grem na trening.« Novinar pa ni bil med tistimi, ki bi se pustil kar tako odgnati. Šel je za plavalcem in ko se je ta že pripravljal, da skoči v vodo, se mu je novinar zopet prismejal. Samo eno vprašar nje, Joe, nič več: »Za vas imam neverjetno senzacijo,«. je bil Ver- manjši šahovski turnir. DomaCi zdravnik se Je pravkar pripravljal, da matira svojega osemindvajsetletnega nasprotni- - — - ,, - . Q ka. »jaz sem nepremagljivi« je skromno . deur nenadoma zelo ljubezniv. »M-pripomnii. Aljehin je bil dobro razpelo- mo Z menoj pojdite.« Tom je navr ien in je menil, da bi bilo dobro, Ce bi dušeno beležil rekordi dal zdravnika majhno lekcijo. Toda, jglej presenečenje. Domačin ga je premagal v 21 potezah. Z občudovanjem mu j« Aljehin rekel: »Razvili ste povsem nov način napada. Samo nekaj mu čiidi. Za-, kaj niste nikoli igrali s trdnjavo?« — »Trdnjavo?« se je oglasil zmagovalec. »Najbrž mislite obe figuri na koncu vrste. Veste, to je pa tako. Doslej še nismo nikjer izvedeli, kako je treba te figure vleči.« dušeno beležil rekorderjeve besede in hitel poleg njega ne videč, da se je plavalec bližal bazenu in nazadnje »ta se oba znašla ▼ mokrem elementu, šele tedaj je Regan opazil, kaj mu je Verdeur pripravil, vendar ni zameril. V novoletni izdaji njegovega lista je izšel članek: »Na šifcupnem treningu z Joejem Vetrdeurjem.« PRED OPERACIJO Narkotlzer: »Doktor, res ne vem, kako naj uspavam tega nesrečnega paoienta. Štejem, štejem in kadar prištejem do devet, mi skoči pokoncu.« Zdravnik: »Je že tako. Fant Je namreč boksar In se boji knoekouta,« • GIUSEPPE VERDI Nogometni klub Gradjanski Iz Zagreba je pred vojno gostoval v Milanu. Igralci so se zbrali b kosilu v hotelski restavraciji in manjkal je samo napadalec Lešnik, Nazadnje se je tudi on pojavil in na vprašanje vodje poti, zakaj je zamudil, je odvrnil: »Pred Šcalo sem se nekoliko zagovoril z Verdijem.« »Človek, ne govorite neumnosti, s kakšnim Verdijem?« »S pravim, živim in zelo simpatičnim Verdijem.« »No, morda res,« je pripomnil dobro poučen kolega. »Italija, Milano, Scala, Aida, Verdi, to bi držalo.« Po kosilu se je Lešnik s svojimi soigralci napotil proti Scali. In res. Prav nasproti opere je bila majhna gostilnica, lastnina Verdija in tudi Giuseppe je bil ta Verdi, prav tako kot veliki skladatelj. Majhen mož z belo brado je povabil nogometaše v svoj lokal Giuseppe Verdi osebno. Ribiči včasih trenirajo tudi, doma SPRINTERJEV MANJKA - ZVEZNI KAPETAN O JUGOSLOVANSKIH MLADINCIH ATLETI SO »OKUPIRALI« ljubljanske stadione NA ATLETSKIH NAPRAVAH STADIONOV ZA BEŽIGRADOM IN V ŠIŠKI JE TE DNI NEVERJETNO ŽIVAHNO. OBIČAJNO SO V TEM ČASU TE NAPRAVE KOT IZUMRLE. SEDAJ PA JE KAR GNEČA. RAZEN ATLETOV LJUBLJANSKIH KLUBOV, SE PRIPRAVLJAJO ŠE MLADINCI IN ČLANI IZ VSE JUGOSLAVIJE ZA MEDDRŽAVNA SREČANJA. MLADINCEV JE ŠE VEC KOT BI JIH POTREBOVALI SAMO ZA REPREZENTANCO. V LJUBLJANI JE NAMREČ TAKO IMENOVANA ŠOLA TRENINGA, KAMOR POVABIJO PO i, 5 ALI TUDI VEC NAJBOLJŠIH MLADIH ATLETOV ZA POSAMEZNE DISCIPLINE. Hilelski ORICINAL Starejši in mlajši rod, ki ga zanima atletika, gotovo dobro pozna izvrstnega peadgoga in atletskega trenerja Jašo Bakova. Že pred vojno je dosegel več' odličnih rezultatov, vrsto let pa ga poznamo kot najboljšega Jugoslovana v skoku s palico, Te dni je v Ljubljani, kjer posreduje svoje bogato znanje in izkušnje našim mladim atletom, ki se bodo prihodnjo nedeljo spoprijeli z Italijani. Njegova osebna legitimacija: rojen v Novem Sadu 1906, diplomiral na beograjski filozofski fakulteti, samski, pred vojno ter še po njej med najboljšimi jugoslovanskimi atleti. Bil državni rekorder v skoku s palico in preskočil višino 375 m. Njegovi dobri znanci mu pravijo kratko »atletski originah. Naš pogovor s popularnim atletom je potekal takole: »Ste zadovoljni z bivanjem v Ljubljani?* Odgovor: »F Ljubljani se že od nekdaj dobro počutim.* »Kdaj ste bili pri nas najbolj zadovoljni?* Odgovor: »Dvakrat. Prvič leta 191?, ko sem dosegel najboljšo znamko s palico 1.75 m in leta 1911, ko sem postal državni rekorder v deseteroboju, to pa zato, ker je moj boljši tekmec Neli Zupančič odstopil pri zadnji disci- plini — skoku s palico. »Kakšno je vaše sedanje delo z mladino?* Odgovor: »Včasih sem bil profesor, zdaj sem pa hokejski in atletski trener na beograjski univerzi.* »Kaj mislite, je naša mladina nadarjena in sposobna doseči rezultate v svetovnem merilu?* Odgovor: »Naša mladina je vsega sposobna in zato jo pozna tudi ves svet. Na beograjski univerzi sem našel nekaj izredniji talentov (Jocoviča, ki meče že danes kroglo čez 16 m, Lujiča, ki je dosegel o troskoku okrog 15 m).* »Kaj lahko rečete nasploh o jugoslovanski atletiki?* Odgovor: »Jugoslovanska atletika se mora okrepiti stoodstotno. Torej ne dvajset-, trideset-, poudarjam, stoodstotno in to finančno, kadrovsko, skratka vsestransko.* »In Vaše mnenje o jugoslovanskem nogometu?* Odgovor: »Večkrat ga igram za zabavo, nastopal sem tudi v klubu, o vrhunskem nogometu pa ne vem dosti. Mislim pa, da je to kulturen šport...* »In še kakšen poseben doživljaj.* Odgovor: »Da, raje ne. No, ko me že silite, pa naj bo. Zgodilo se mi je tole. Ko sem učil nekega mladeniča metati kladivo, ga je na treningu zalučal namesto na travnik, kar na cesto. In kaj se je zgodilo. Krogla je priletela v glavo neki ženi in jo na mestu ubila. Vsega tega se zelo nerad spominjam.. .* Čeprav se vsi siso odzvali vabilu, se jih je vendarle zbralo več kot 40, da si v 14-dnevnem skupnem treningu naberejo novega tehničnega. znanja, najboljši pa se seveda tudi pripravljajo na dvoboj z Italijani prihodnjo nedeljo v Celju. Zvezni kapetan za mladince Velimir Ilič in trenerji Marinkovič, Stefanovič, Živkovič; Gabršek in Bakov skrbno pripravljajo našo mlado atletsko gardo. Ce pogledamo tekmovalce, vidimo mnogo talentov, ki pa so često še zelo »surovi«, brez tehničnega znanja in prav to jim poskuša jo v tem kratkem skupnem trenipgu popraviti. Zvezni kapetan je s treningom zadovoljen, pritožuje se predvsem zato, ker precej mladincev manjka. Predvsem sprinterji mu gredo na živce, ker jih praktično sploh ni in o kakih pripravah štafete ne more zn zdaj seveda predvsem samo v njegovi glavi. Zadnjo besedo bodo spregovorila pregledna tekmovanja, ki bodo seveda, ko naš list izide, večji del že za nami. Zato poglejte na one strani Poleta, kjer poročamo o nedeljskih dogodkih. »V naši reprezentanci imamo v nekaterih disciplinah res odlične predstavnike. Tu je n. pr. Djani Kovač, ki ni samo mladinski, ampak tudi že članski državni rekorder, dalje odlična slovenska tekača Ingolič in Naraks, celo dva skakalca preko 7 m, nekaj zelo dobrih metalcev. Zato pa imamo ponekod tudi velike praznine. Slabi smo v tekih na kratke proge, slabi v skoku ob palici in na dolgih progah.« Tako nekako je zvezni kapetan Ilič ocenil našo reprezentanco. In kako bo na tekmovanju v Celju? Na to vprašanje se je posme- Predsednik Športne zveze Slovenije Leopold Krese je veslačem Savič* čestital k izrednemu uspehu, ki so ga dosegli na državnem prvenstva-Podelil jim je tudi posebno priznanje. Na sliki: predsednik tov.Kres* izroča priznanje, ob njem predsednik Veslaške zveze Slovenije tovari* Boris Kocjančič tal in rekel: »ZAi se mi, da bo zelo le biti govora. Na vprašanje, kako je Z reprezentanco, je odgovoril, da je v glavnih obrisih že sestavljena, tekmovanjih naše reprezentance. ep dvoboj, ki ga bomo na jbrž izgubili, čeprav bodo Italijani prišli Z mlajšimi tekmovalci. Vsekakor pa bo za naše to tekmovanje zelo pomembno, saj si bodo lahko nabrali, »pet novih izkušenj, ki jih pri mnogih za zda j še pogrešamo.« Ker je Velimir Ilič dolgoletni atletski delavec, nekdaj sam odličen atlet in torej priznan atletski strokovnjak, smo ga tudi povprašali, kaj meni o prihoda jih velikih tekmovinmiiti naše reDirezeutance. »S Francozi bomo izgubili, reši nas imeli naši reprezentanti na primer lahko samo takšen dan, kot so ga pred 8 leti proti reprezentanci Velike Britanije. Na balkanskih igrnh_ pa bo nedvomno »krvava« borba. Tokrat se bomo morali udariti ne samo z Bolgari, ki so po rezultatih sodeč še močnejši kot lam, ampak tudi z Romuni, ki bodo na domačih tleh hoteli seveda doseči tudi prvo mesto.« Pozabilijte na Bajca in Šebenika Italija ali Jugoslavija v Celju Že delj časa je skoraj vse organizacijsko delo atletskega društva Kladivar usmerjeno na največjo letošnjo atletsko prireditev v Celju — dvoboj mladinskih reprezentanc Italije in Jugosla-vije. 16. avgiistva ob (6. uri sc bo z defilejem nastopajočih na stadionu Borisa Kidriča pričelo prvo povojno srečanje mladincev obeh držav. Organizacija bo tudi tokrat popolna, kot smo v Celju že navajeni. Ljubitelje športa, tiste, ki bodo obiskali tekmovanje v Celju, pa tudi otsale, bo najbrž zanimalo,kakš- ni so nasprotniki našim mladim atletom v tem dvoboju. Že uvodoma lahko rečemo, da je italijanska atletika napravila v zadnjih letih izreden korak naprej, predvsem zaradi množičnega dela z mladino, zato se bodo tudi v Celju predstavili z zelo močno reprezentanco. Še posebej moramo omeniti, da bodo Ita-lijani prišli z mladinci do 19 let, tako imajo namreč omejeno svojo kategorijo mladincev, naši pa bodo nastopili tudi z leto dni starejšimi, To je za Jugoslovane velika prednost, saj pomeni lahko eno leto razlike pri 20 letih, že ogromno razliko v kvaliteti. Sicer se o tej različni starosti mladincev obe atletski zvezi še nista dokončno sporazumeli', vendar pa bo verjetno ostalo pri tem, kar smo napisali malo prej. Kljub temu handycapu pa bodo Italijani nastopili kot favoriti. Za ilustracijo njihove kvalitete bomo navedli rezultate prvega in drugega mladinca z državnega prvenstva, ki so ga imeli pred tednom dni v Bologni z 872 nastopajočimi I Večina omenjenih tekmovalcev bodo tudi reprezentanti v Celju. Takole so tekmovali: 100 m Meneguzzi 19.8, Patelli 10.9, Olapier 11.0, Agretti 11.0, 200 m Meueguzzi 22.1, Cerutti 22.5, 400 m Barberi® 49.0. Carletti 49.7,’ Ceconni 49.8, Risari 50.0, 800 m Btamchi 1:55.5, Romanello 1:56.2, 1500 m Porro 3:56.5, Lorusso 4.04.5, 5000 m Broccard 8:39.4, Belen 8:42.0, 110 m ovire (0.91), Romane 14.5, Patelli 14.7, 400 m ovire Bertotto 54.8, Becchetti 55.0, višina Tauro 194, Frati 190, daljina Canova 6.86. Vo-gliotti 6.81. troskok Ongaro 14.24, Orioni 15.97, palica Guaraldi 3.77, Gaspari 3.70, krogla Ansaloni 13.81, Ciucci 15.51, disk Poserina 43.55, Dallla Pria 42.26, kopje Faccani 56.45, Giovansini 55.40, kladivo Bo-sclvini 5'5.63, Ansaloni 48.93. Omenjene discipline so tudi že spored dvoboja v Celju, če upoštevamo še obe štafeti iu pa 1500 zapreke. Seveda ne smemo pozabiti, da so našteti rezultati doseženi vsi na enem tekmovanju in da pri mnogih tekmovalcih še zdaleč ne pomenijo najboljših letošnjih rezultatov. Če si ogledamo rezultate na hitro', potem opazimo, da so Italijani veliki favoriti na 100, 200 in 400 m, v obeh štafetah, na 3000 m, v višini in kladivu. Nekoliko bolj izenačene borbe bodo na 800 in 1500m, v daljini, troskoku in palica, naše orožje pa naj bi bile 400m ovire, krogla, disk in kopje. Že iz te skope primerjave vidimo, da moramo pričakovati sicer zagrizeno borbo v mnogih disciplinah, toda če ne bodo naši mladi atleti imela res izredno dobrega dne, italijansko zmago. Prav tako kot Jugoslovani, ki se že teden dni pripravljajo v Ljub-Ijami, so se tudi Italijani odločili za »kupne priprave v Trstu, kjer je pričel mlade atlete pripravljati tehnični direktor italijanske atletske zveze Oberweger, nekdaj zelo znan atlet. Razburljivi finale ■ Prejšnjo nedeljo se je kon-B čalo VII. državno prven- ■ sivo v hokeju na kotalkah. B Prvenstvene tekme so se B odvijale v Novi Gorici in ■ mnogim bo ta prireditev B še dolgo ostala v spominu. B Na kratko lahko letošnje B prvenstvo ocenimo takole: B Velika udeležba, veliko za-B nimanje, prav dobra orga-B nizacija in nadvse razbur- ljivi finale! Mlade jugoslovanske atlete čaka prihodnjo nedeljo težka preizkušnja. Že teden dni se v Ljubljani vestno pripravljajo na dvoboj z Italijo. V skoku s palico so moči izenačene. Morda bo mlademu reprezentantu smoterni trening v Ljubljani pripomogel, da bo osvojil prvo mesto Z udeležbo smo tokrat povsem zadovoljni, saj je letos prvič nastopilo 6 klubov, med temi 4 iz Hrva ške in 2 iz Slovenije. Z udeležbo Slovencev ne moremo biti zadovoljni, medtem ko vse kaže. da sb se oprijeli hokeja na kotalkah v sosednji republiki z vso resnostjo. Omenimo naj le to, da so v Zagrebu v poletnih dneh zelo aktivni igralci hokeja na ledu, ki najdejo v kotalkah odličen dopolnilni šport. Odveč bi bilo govoriti, da je ta šport nezanimiva panoga. Prav letošnje prvenstvo v Novi Gorici je dokazalo, da je za to igro izredno zanimanje. Ob zaključku turnirja v Novi Gorici so bili vsi soglasni v tem, da je mimo nogometa prav ta šport najbolj priljubljen. Škoda I_e to, da je vse premalo tekmovanj. Organizacija je bila tokrat »samo« prav dobra, predvsem na račun manjših napak, ki se jim moramo v prihodnosti izogniti. Med največje pomanjkljivosti lahko uvrstimo večkratno prekinjanje tekem zaradi iskanja žog, ker organizator pač ni računal, <3a se med prvenstvom zgodi tudi kaj takšnega. ali s tem, da jim je kar ni mislil na svojo osebno -Če bi vozil sam zase, bi bil Prar„ gotovo med Bajc? V začetku Ko je uouru --.j zalo slovenskemu moštvu, je 0 ktično izpiljenega kolesarja. Kasneje, se je slovensko moštvo raz, je po nalogu vrhovnega uodstu pomagal elanom državne ^ePTu zentance, pri vsem tem pa se sam izkazal in med prvimi V' vozil na cilj.* g To kar nam je povedal tovarh, Zanoškar. je gola resnica. y tekmovalca zaslužita ose priZ' .■ nje in ko bodo te dni sestavil^, reprezentanco za dirki .°'cTjn Poljske in po Bolgariji, ne boo. mogli mimo njiju. Šebenik je cer stalni član državne revrez . tance, čeprav je pred diiko 1 nično vodstvo mislilo, da fje ^ kos vsem zahtevam letosnijs Toura. Šebenik je s svojo voZ,r0-in svojim osebnim nastopom ( /Inn U“ kazal, da je upravičeno član V _ • T . .a A ' »^ — A 4 v, rt f Jugoslavija zmagovalec letos-njenje dirke »Po Jugoslaviji*! Žirovnik, Levačič, Petrooič in Val' čič so se izvrstno odrezali! V*1 ljubitelji kolesarskega športi pozdravljajo in čestitajo Levačiču, ki se je v končni razvrstite1 uvrstil na 1. mesto! Takšni * ti podobni naslovi so se v našeffl tisku ves pretekli teden vrstiti Pa vendar, ko že govorimo o teh za naš kolesarski šport tako V°' membni dirki, ne moremo min10 dveh slovenskih kolesarjev "T Bajca in Šebenika, ki sta dopr^. nesla levji delež k jugoslovanski zmagi. Slišimo očitke, češ, praV na ta dva fanta so povsem P°J zabili. Da, takšna kritika 3e upravičena! Kako je bilo s lema dvema tekmovalcema? Ko smo govoril s trenerjem Zvonetom Zanoškar-jem o oseh letošnjih udeleženci’ dirke »Po Jugoslaviji*, nam !?. rekel o njih tole: »Šebenik je bi nenadomestljivi član jugoslovanskega moštva, brez katerega ’’ bi dosegli niti Levačič, niti Žirovnik niti Petrovič, pa tudi Jue goslovansko moštvo tako častn rezultate. Šebenik je bil tisti te* movalec, ki je o vsakem trenutku pomagal svojim tovarišem’ ....................... odstopi’ šega izbranega 'moštva! Za konec pa še nekaj super-^, vov. Najboljša vratarja: Batel 1 ^ ment) in Pertot (NG) najltoljj, strelca; Novogoričan A. P61'0,;*-« Mavri (Cem), najbolj simpatij moštvo: Olimpija. (Ljub), naj ^ navdušeni gledalci: iz Pulja, k prišli z igralci Cementa, najbolj /očarani Novogoričani nad igralci. Končna lestvica: svoje kolo, ali pa, da je onem.0^n Um in izčrpanim reprezentanta' kakorkoli pomagal. Fant pri te’. ni mislil na svoro osebno slavo prvo petorico. ’ ku ko je dobro kaj emu moštvu, j pravi vzor tehnično in tal lab' Izmed 'vseh tekem bodo mnogim ostali v spominu trenutki finalnega srečanja Cement : Nova Gorica. Čeprav je moštvo Cementa že v prvi minuti vodilo 4:0, je do konca uspelo goriškim fantom znižati rezultat ha 3:4. svoj1 Cement (Pulj) Nova Gorica Pula (Pulj) Mladost (Zgb) V. Lenac (Reka) Olimpija (Lj) 0 0 0 0 0 0 ■39:8 38:l3 u 23:2» ^ 23 = m 3 12:4» o S-M Športniki! uoorobliaite V £ & 0 0 L olje za sončenje in I 0 d 3 L 0 !1 kremo — čil purpose creom leledtepnja tMaca Mesini trg 2 2 BOMO Sbbkoi!p! ? Po ustanovitvi enotne Okrajne zveze za telesno kulturo v Ljubljani, se je delokrog zelo povečal, Pomanjkanje vodnikov v partizanskih društvih je pereče in težavno zaradi hitrega porasta mladinskih oddelkov, zaradi raznoterosti vadbe ,in zaradi velikega zanimanja za posamezne športne panoge, ki se vedno bolj razvijajo. Treba je tudi misliti na izpopolnjevanje znanja starejših vodnikov, posebno v športnih panogah. Tu mislimo na društvene vodnike tretjega razreda. Zato je bila ustanovljena pri Okrajni zvezi posebna Ivomisija za kadm .Predsednik komisije tov. Borko je “M prejšnji teden v Kočevju, kjer ^ je pogovarjal s predsednikom Partizana tov. Čukom in podpredsednikom tov. Arkom, o vseh vpra-®?njih nadaljnjega razvoja ih raz-Mritve telesne kulture v tem naj-Pelj oddaljenem kotičku središča — e('z poletje — za vzgojo kadrov ob n<>lpi. To vprašanje nas posebej ža-fiinia in zato o njem nekoliko podrobneje. Ker ima kočevski Partizan že pre-Cei izkušenj o taborenju ob Kolpi, ?e je tov. Borko posebej zanimal, K&ko bi bilo z gradnjo tega sredi-^a- Domačini so mnenja, da dolina Kolpe prav nič ne zaostaja za dlru-(l;tni tabori, ki so znani po vsej oloveniji. Res je, da je Kolpa ne-kolijko »od rok«, toda tudi v druge ^raje morajo potovati z vlakom ali aytobusotm. Cesto se mladi športni-.1 ko pridejo v Kočevje, prdtožuje-1°. čelš kako daleč je treba potovati ^ Ljubljane, pozabijo pa, da je ta ratzdalje prav tolikšna od Kočevja du Ljubljane, pa še noben kočevski športnik se ni obregnil ob to. Smo v dobi tehnike in o kakšnih razdaljah ne bi smelo biti govora. Naša mladina je, žal, večkrat razvajena. Prav gotovo bomo še iskali kraje, kjer se bomo lahko skrili pred hrupom moderne tehnike. In zato bo skoraj gotovo lična vasica — Dol ob Kolpi — doživela nesluten športni razmah. Tov. Borko se je takoj odločil, da bo predlagal za enega izmed treh tečajnih središč tudi to vas — za novo taborišče. Dol ob Kolpi ima za takšno delo vse pogoje. Leži ob avtobusni cesti Kočevje'—Stari trg ob Kolpi. Lepa valovita in vrtačasta Poljanska dolina se razprostira med Poljansko in Spod n j el oiš ko goro s koničastimi vrhovi nad 800 m. Podolgovata Spodnjeloška gora pada s svojega slemena strmo proti strugi Kolpe. Kolpska terasa je v tem predelu v višini 180 m nad morjem in se od Žage dalje zoži ter prisili Kolpo, da teče v strmem kanjonu, ki se razširi šele v Dolu. Sam kraj ima vo- dovod, elektriko in vse zveze za dovoz ostalih potrebščin iz Kočevja. Tu so lepi prostori in livade za taborišče, ureditev športnih igrišč in telovadišč. Široka struga Kolpe raznih globin, bistre in tople vode, nudi vse možnosti plavalnemu in veslaškemu športu. Dovolj pa je tudi možnosti za izlete v okolico in osta^ lih razvedril kot ribolov, kopanje, veslanje in tudi izletništvo na lepa in strma pobočja nad Kolpo. Partizan Kočevje pozdravlja to zamisel Komisije za kadre pri Okrajni zvezi za telesno kulturo v Ljubljani in jo bo z ostalimi krajevnimi forumi podprl in storil vse, da bo organizacija tega središča čimprej stekla. Vse priprave lahko uredimo že pozimi, tako da bi na pomlad začeli s končnimi deli. Ustanovitev takšnega središča bi pripomogla tudi k spoznavanju naših krajev in k propagandi za turizem, ki je v teh krajih tako neznatna. A. A. Izbrali m si Vrsar balinarji sredi sezone .■^nulo nedeljo je bilo v Ljublja-i V11. državno prvenstvo v balina-aJU. Tekmovali so v četvorkah, prizorišče tekmovanja pa je bilo dvorezno balinišče BSK Rožna dolina igrišče Parizana-Vič. Nastopalo Je la najboljših klubov iz vse dr-?a.ve (Reka, Istra, Gorica, Sežana in Ljubljana). Naj večja borba za pr-j.0 mesto se je odvijala med Ljub-Jančani in Rečani. Njihov medseboj-1 dvoboj je bil prav dramatičen, saj h0 Se borili za vsako točko posebej or dve uri. Člani BSK Torpeda iz eke so ila koncu pobrali tesno l>:ie nad svojim naj-rp Dim rivalom Žabo iz Ljubljane. . skala, Sežana. ],; Č1?0 državnega prvenstva so ime-rp,ri-+ naTli že več pomembnih pri-ju ltev' V Postojni je bilo republi-o Prvenstvo, kjer je tekmovalo ]j Larev iz Gorice, Sežane in Ljub-voi'p' J^Publiško prvenstvo so os-S|/ . Žabe iz Ljubljane, drugo me-« je zased (Sl BSK Tabor-Sežana. 3. Uom0 Pripadlo Bežigrajča- k Ljubljani je bil še velik turnir, P-.fa J® priredi Balinarski klub eilciiT1* r®liua. Nastopilo je kar 17 p,.'; gledalcev pa je bilo nad 300. Ulj „ ,lU';sj,,> je pripadlo BSK Jadra-Ije *’ Kežna dolina. 3. Žaba, 4. Po- ]uevffSe^n^k Odbora za balinanje seda' aVye na,m .ie povedal, da je bal; 1 V- Sloveniji 1700 registriranih ŠTvri,',arJev- Seveda pa se jih s tem (nienum ukvarja še mnogo več v okoli 30.0010), medtem ko je tekTrj Jugoslaviji 3200 registriranih tvnjt U'Va;lcev. Tako po številu kakor pr„j Pl0v kvalifikaciji tekmovalcev t. jlJuiaČi Slovenija. Od 11. do 13. vj P 150 svetovno prvenstvo v Žene-Slk' bo odšla tudi jugoslovan- slov-f, !e'P’?'1eze 11 ianca, sestavljena iz Ha; nSjt*K balinarjev. Mimogrede Lih 5^Teiub še to, da je v Evropi ka-SDO.ooio aktivnih balinarjev. Pred dnevi se je vrnila skupina pionirjev Partizan-Tabor s tabore-nja v Vrsarju pri Poreču. Kako so potekali lepi dnevi ob sinji morski ■obali, prijetni vodi in tabornem življenju, nam je povedal nekaj svojih vtisov načelnik tov. Smole Franjo. Med drugim nam je opisal to življenje takole: ko je prišla mladina (50 pionirjev in pionirk) v Vrsar, so jih že čakale platnene hišice v prijaznem borovem gozdičku. Letos je bilo težavno zaradi pomanjkanja vode, ki pa jo bodo po izjavi .domačinov vendarle napeljali prihodnje leto iz Rov.inja. Tudi luč jim bo zasijala in takrat bo tudi kuhinja prav sredi taborišča. Mladi rod je bil kljub dobri hrani precej izbirčen, treba se bo pač vživeti in biti discipliniran v skupnem življenju. Pionirji so si pridobili precej znanja ob tabornem ognju. Vodstvo je poskrbelo za to, da se je mladina vsestransko izve/.ba-la in okrepila. Navezali so tudi stike z otroci iz BečejaDn kmalu se je med mladino iz Tabora in mladino iz Bečeja razvilo najlepše tovarištvo. Življenje je potekalo po točno določenem dnevnem sporedu. Bilo je več tekmovanj v različnih oblikah in kmalu so otroci pokazali velik smisel za ureditev šotorov, tako da je bilo bivanje zares prijetno. Ča.s odhoda je vse prekma- Univerza'no čistilno sredstvo Zlahka čisti posodo, steklo, porcelan, kovinske predmete, preproge in lekstil. Skratke vso opremo v gospodinjstvu Proizvod tovarne Zfatorog Maribor Ali ste že poiavnali lu prišel. Takšno taboranje pomeni še večje zbližanje med mladino in vsi ostali oddelki, ki bodo še prišli v Vrsar, bodo s tega lepega istrskega kraja odnesli najlepše spomine. Cez štirinajst dni bodo ponovno zagorele luči pod koši. Ali bodo takrat igralci Ljubljane uspešnejši kot v prvem delu prvenstva? Koctafro- jeda&ao iepažo Košarkarji Ljubljane imajo novo vodstvo. Tako so sklenili na svojem izrednem občnem zborm ko so do podrobnosti analizirali dosedanje delo in ko so govorili o načrtih za bodočnost. Vse ljubitelje košarke gotovo zanima, v kakšnih okoliščinah se pripravljajo igralci Ljubljane za drugi del prvenstvenega plesa pod koši. Na vsa ta vprašanja nam je odgovarjal igralec in trener Branko Čretnik. TRENIRAJO PETKRAT NA TEDEN! Čretnik je že več let standardni igralec moštva Ljubljane. Resen, odkritosrčen in vesten je pri delu. Zato nič čudnega, če ga je nova uprava določila, da z ing. Fegušem (bivšim trener jem in igralcem Ljubljane) pripravlja mlado moštvo za novo sezono. »Prav je, da je končno prišlo do takšnega obračuna. Cas je že bil, da javnosti pokažemo, kakšno je bilo stanje v klubu. Funkcionarji niso bili sposobni voditi ligaškega moštva. Seveda v preteklosti ta nesposobnost ni prišla do izraza v javnosti zato, ker smo pač dosegali dobre rezultate. Sedaj pa, ko je prišlo do tolikšnega poloma, je vsa stvar kot strela z jasnega izbruhnila na dan. Če bi imeli vseskozi dobro vodstvo, ne bi bili igralci ni- koli neposlušni, pa tudi o notranjih trenjih ne bi bilo govora. Upam, da bo sedaj bolje in da bomo vendarle z uspehom prebrodil najtežjo krizo.« Kako potekajo treningi, koliko je igralcev, kdo trenira in kako bo z usodo Ljubljane ob zaključku letošnjega ligaškega tekmovanja, na vse to nam je tov. Čretnik dal naslednja pojasnila: »Treniramo petkrat na teden skupno in prav tolikokrat s posamezniki. 'Vsi fantje so zelo disciplinirani in moram reči, če bo šlo tako naprej, bo Ljubljana kmalu »stara Ljubljana«. Na trening prihajajo tile: Vranič, Škrjanc, Eiselt, Senčar, Perhaj, Urbanija, Zajc, Ržen, Picelj, medtem ko bosta začela z rednim treningom v ponedeljek še Kumer in Zupančič. Mislim, da bomo vigrali prvo petorko dto 27. SBMrLOMO ■ V ZAGREBŠKEM NAROD-B NEM ŠPORTU SMO ZA-B SLEDILI 3. AVGUSTA POD B RUBRIKO »PISMO URED-B NIŠTVU« NASLEDNJO B NOTICO: N. K. IZ DEL-B NIC SPRAŠUJE, KAKO BO B POSREDOVALA KOMISI- B |A, KI SKRBI ZA DRŽAV-B NO KOŠARKARSKO RE-H PREZENTANGO, KER JE rn BORIS KRISTANČIČ OD-m POVEDAL SVOJO UDE-B LEŽBO V REPREZENTAN-B CI, KI BO NASTOPILA ■ NA BALKANSKIH IGRAH Po zadnji hoesteh bo Košarkarska zveza Jugoslavije vse tiste, ki nočejo s tega ali onega razloga nastopiti v državnem moštvu, ostro kaznovala. V isti številki zagrebškega lista je tudi odgovor, kjer urednik košarkarske rubrike pojasnjuje, da komisija za sestavo državne reprezentance (Nikolič, Popovič, Stankovič) še ni pojasnila javnosti, zakaj Kristančič ne bo nastopal. Po mnenju urednika je tov. Kristančič v slabši formi in ga bo zamenjal Kolakovič iz Železničarja. Pozanimali smo se pri Borisu Kristančiču, kako je z zadevo. Zvedeli smo naslednje. *Sem tik pred diplomo in rok, v katerem moram svojo nalogo opraviti, je celo prekratek. (Boris Kristančič je absolvent tehnične fakultete na gradbenem oddelku). Tri mesece — pri tem se je nasmejal — ncigrsnja, si menda za tako pomembno življenjsko delo, kot je diploma na univerzi, vendar lahko privoščim. Upam, da bodo merodajni razumeli moj položaj. Sicer sem pa prepričan, da me bo Kolakovič dobro zamenjal, tako kot je zapisal pisec v zagrebškem športu.« Ob tej priložnosti smo Borisa vprašali še, kaj misli o'košarkarski polemiki, ki je nastala med republiško zvezo in Mariborčani. Dejal je: »Mariborčani mislijo, da so zapostavljeni, naša republiška zveza pa o vsem tem verjetno nima niti pojma, kajti prepričan sem. da bi v obratnem primeru pravočasno posredovala, tako da do kakršnekoli polemike prav zaradi podcenjevanja ne bi prišlo. Sicer pa vsa ta polemika in morebitna nesoglasja ali celo osebne razprtije niso tako pomembne in bistvene za napredek slovenske košarke. Prepričan pa sem, da je vsa težava v dem, kako vzgojiti nove strokovne moči in pritegniti ljudi, Ki so dobri organizatorji.« avgusta, ko bomo imeli bolj ali,manj odločilno tekmo v Zagrebu.« Na vprašanje, kako bo klubska uprava, še posebej pa trenerja pazili na red in disciplino v klubu, je tov. Čretnik dejal: »Tako kot treniramo danes, nismo že najmanj dve leti. Fantje se vsi zavedajo, kakšne naloge jih čakajo v drugem delu prvenstvenega tekmovanja. Vsako nedisciplino, medsebojne spore, netovarištvo in podobno, bomo ostro kaznovali. Prepričan sem v popoln uspeh, ki se bo moral pokazati v tem, da bo Ljubljana ostala še naprej med najboljšimi v državi. Vse pa je odvisno od igralcev samih!« Kot vidimo, je strokovno vodstvo vložilo vse sile v to, da Slovenija še vnaprej obdrži drugega 'Ugaša y-zvezni košarkarski ligi. Zvedeli smo tudi, da bo Olimpija po svojih močeh pomagala Ljubljani in tako bosta imela ljubljanska Ugaša kar dvakrat na teden medsebojne trening tekme. Tudi ostali funkcionarji z novim predsednikom tov. Piršem na čelu, skušajo že v teh dneh rešiti vsa sporna vprašanja in vpeljati v klubu nemoteno dekn Ob koncu naj še mi nekaj spregovorimo. Kot kaže, je Ljubljana odločena prekiniti z vsemi nevšečnostmi in slabostmi, ki jih je bilo v preteklosti več kot dovolj. Dt%o novega odbora ne bo lahko, kajti odpravljati napake preteklosti in graditi tmejše temelje v klubu, zahteva veliko spretnost, nesebičnost in tudi znanje. Ce bi v klubu nastala kakršnakoli razcepljenost in če bodo posamezniki rušili klubsko disciplino, potem bi bila vsaka izredna skupščina brez pomena. Treba bo ostro napeti vajeti in vsakega kršilca discipline, pa naj bo to funkcionar ali najboljši igralec, takoj odstraniti! Lipar M. „Danes ne več" Atletska ekipa Odreda se je udeležila finala zveznega ekipnega prvenstva v Beogradu. Za tek na 110 m ovire niso imeli četrtega tekača in še na predvečer pred tekmovanjem so se pogovarjali, kdo naj bi bil žrtev. Določili so Svaglja. Tedaj je v gozdu nad pionirskim mestom na Košutnjaku, kjer so prebivali, zaskovikala sova. »Nekdo bo umrl.« »Pa ja, Sva-gelj jutri na ovirah!« Tek na 110 cm ovire je bil drugi dan kot prva disciplina na sporedu. Svagelj se je z ostalimi pripravljal in medtem tudi že gledal, kako so prve skupine opravile svojo nalogo. Postavil se je poleg tekališča in vzpodbujal tekmovalce. Potem je odšel ng start in se začudil, ker so pospravljali ovire, »Počakajte vendar, saj bomo še tekli!« Delavec pa mu je odgovoril: »Tekli že, tekli, vendar danes ne več. Morda drugič!« — Mladi atlet je namreč v silnem navdušenju takorekoč pozabil na start. Skupina, ki jo je najbolj vzpodbujal, je nastopila s tekmovalcem manj. Manjkal je junak naše anekdote. NOVI TRENER ODREDA HOČEVAR V NAŠEM UREDNIŠTVU — POGOVOR S FAJONOM NA-STADIONU - VIRANT: TRENING JE. MNOGO BOLJŠI KOT KDAJKOLI Ni več daleč do pričetka ligaškega tekmovanja, nasprotniki Odreda v II. zvezni ligi so nedvomno zelo težki — skratka, vse kaže, da že stopamo s prvimi koraki v novo nogometno sezono. Vsem ljubiteljem nogometa se pojavlja na ustih isto vprašanje: Bo letos kaj drugače, kot je bilo vsa leta do-slej. Novi trener Odreda tov. Hočevar je šel mimo našega uredništva in izkoristili smo priložnost ter ga poklicali na kratek razgovor. Ni dosti pomišljal in z nasmeškom na ustih nam je dejal, da morda od letošnjega nastopa Odreda v H. zvezni ligi preveč pričakujemo. »Tisti, ki mislijo, da se da v nekaj tednih vse postaviti na glavo, se zelo motijo. Upam in moja velika želja je, da bi se naša enajsto- stične in vse kar bi bilo boljše od borbe za solidno mesto, bi bil velik uspeh. Še več — bilo bi celo nepričakovano .. .< ■ NA TRENINGU DISCIPLINA Trenig, ki ga sedaj vodita Hočevar in Fajon, je precej drugačen kot so ga vajeni Od rodovi igralci. Oba trenerja sta si namreč postavila težko, a pomembno nalogo — vce- kotovioa je bil v primeri s sedanjim, kot bi hodil po promenadi. Virant, ki je šele v torek prvič treniral, nam je dejal; da je bil po treningu pošteno utrujen in tudi znoj mu je precej lil z obraza. ega NK ■ IGRALCEV BO DOVOLJ Že v prejšnjih številkah naše lista smo poročali, da je v Odred pristopilo precej novih nogometašev. Oba trenerja sta mnenja, da je to zelo koristno, kajti igralci se bodo morali z vsemi močmi boriti za vstop v ligaško moštvo. Odločalo bo samo eno pravilo — igral bo tisti, ki bo boljši. Izginila bo tista gotovost in samovolja, češ, saj sem itak potreben in bom nastopil; če bom treniral ali ne, kar bo klubu v veliko korist. Mimo tega se bodlo nekateri igralci lahko tudi odpočili, če bodo naporne tekme zahtevale preveč truda. Znan je primer iz pretekle sezone, ko je bil n. pr. Medved popolnoma psihično in fizično izmučen in ni mogel vzdržati do konca prvenstva. Letos bo na voljo nad 20 približno enakovrednih Nova trenerja NK Odred Hočevar in Fajon se posvetujeta, kako h* najbolje pripravila Odredovo enajs torico na ligaško tekmovanje primernejše mesto v moštvu, ker bodo samo tako lahko najbolje izkoristili njegove zmogljivosti. Ni dvoma, da je sedanje delo resno, morda celo obetajoče in želja vseh je, da bi tudi rodilo sadove. P»č*' kati bomo morali samo še tri te«' ne, takrat pa bomo lahko dobili p1' vi odgovor aa to vprašanje. V. Žlajpah PLAVALCEV TRIGLAVA Y, enem tednu sta brli v Kranju kar dve zanimivi plavalni prireditvi, ki sta navdušili številne kranjske gledalce, ki so oba večera na-^ polnili mestno kopališče. nogometašev, kar bo Tenorjema Pretekli torek pa so gostovali v omogočalo, da bosta lahko res izbir Kranju plavalci in plavalke Wasser- lepa parada vratarja Proleterja — to smo videli na tekmi Odred : Prole ter Močan strel Grudna v vratnico, ' ’ '(Belišče), ki zultatom 1:2 za domače se je končala z re- rica v našem tekmovanju bolje odrezala kot preteklo leto. Naš cilj je, da bi bili v ligaškem tekmova-. nju vedno brez skrbi, z drugimi besedami, da bi ne imeli strahu pred izpadom iz lige. Ce bi to dosegli, bi lauko bili popolnoma zadovoljim. Gledalci in prijatelji nogometa si seveda žele večjih uspehov, morda to, da bi se vsi d rali v sredini tabele, ali pa, da bi se celo potegovali za vrh. Take želje so preveč optimi- Ljubljana in Triglav osvojila pokal Kranja V nedeljo pozno zvečer je bil končan v Kranju VII. mednarodni turnir v namiznem tenisu. V zadnjih dveh srečanjih so v ženskem dvoboju Triglav : Bresc zmagale domačinke s 3:1 in tako hrez poraza osvojile že tretjič pokal mesta Kranja. Zaradi zmage nad Madžarkaml .so- je tako vrstni red, katerega smo objavili v zadnji Številki, med ženskimi ekipami malenkostno spremenil. Sem-perit je zaradi poraza Bresca zasedel drugo mesto. Med moškimi pa se tudi z zadnjim srečanjem Triglav : Semperit, ki se je končal z zmago domačinov s 5:2 vrstni red ni spremenil in je tako ekipa Ljubljane osvojila drugič pokal Kranja. Organizacija letošnjega turnirja je bila odlična. Končni vrstni red — moški: I. Ljubljana 4 zmage (23:10), 2. Triglav (4 zmage) 23:12, 3. Bresc 4 zmage (22:12), 4. Semperit 2 zmagi (14:22), 5. PSV Stuttgart 1 zmaga (13:24), 6. Olvmpia brez zmage (8:25), ženske: 1. Triglav ^ zmage (12:3), 2. Semperit 3 zmage (19:8), IZENAČENI KRANJSKI MLADINCI V vmesnih točkah plavalnega dvoboja Triglav : Was.serfreunde so nastopili nekateri kranjski mladinci. V vseh disciplinah, v katerih so nastopili, se je videla izredna izenače-čenost vseh 4 plavalcev, tako da je odločitev za prvo mesto padla šele v zadnjih metrih. Rezultati: 100 m prosto 1. Pioulin 1:17.8, 2. Štuhec 1:10.2, 3. Šoba 1:19.8,4. Levičnik 1:20.11,. 190 m prsno 1. Zupan 1:29,9, 2. Macarol 1:31.9, 3. Stare 1:32.0, 4. Draksler 1.44.7. piti igralcem v nogo močno kondicijo, ki je v taki konkurenci kot ie II. zvezna liga, ključ do uspeha. Ko smo se z nekaterimi igralci pogovarjali o treningu, so nam povedali, da so z obema trenerjema zadovoljni. Trening pod vodstvom Ko- rala najboljše. Čeprav trenirajo nogometaši trikrat na teden, se trenerja s tem nista zadovoljila. Odtočila sta se Se za četrti dan, ki je namenjen individualnemu treningu posameznih nogometašev, kar je seveda izredno pombno za odpravljanje napak pri tem ali onem igralou. ■ PRVI REZULTATI Ligaško moštvo Odreda je že odigralo nekaj trening tekem, ki sicer niso pokazale kaj posebnega, vendar nam vlivajo upe, da se bo le obrnilo na bolje. Tekma, ki je bila na sporedu v sredo medi Proleterjem iz Belišča in Odredom, se je končala z rezultatom 4:2 v korist domačih. Igra ni bila navno najboljša, vendar smo videli precej nogometnega znanja pri posameznikih, moštvu pa seveda manjka skupne igre. Do pričetka prvenstvenega tekmovanja je le še nekaj tednov. Od redova trenerja sta nam povedala, da je največja težava prav v tem, ker jim zelo primanjkuje časa, da bi vigraili moštvo. Najtežje bo najti vsakemu nogometašu naj- freunde iz Wupperthala (Zah. Nemčija), ki so se v pestrem srečanju pomerili z ekipo domačega Triglava, ki po odstopu dosedanjega trenerja tov. Brozoviča, s pridno pripravo pod skrbno roko zveznega trenerja Anteja Senjanoviča, vadijo za bližnje državno prvenstvo, ki bo čez 14 dni v Kranju. Novi trener je s kranjskimi plavalci zelo zadovoljen in upa na čim lepši uspeh na najpomembnejši vsakoletni domači prireditvi — državnim prvenstvom. V tem dvoboju je naš najhitrejši plavalec Kocmur je spet zaplaval v odličnem času 58.2, kar je samo za eno desetinko od letošnjega njegovega najboljšega rezultata na tej progi. Vlado Brinovec je priboril Triglavu .dve lepi zmagi: na 490m prosto in 100 m metuljček. Zlasti je bila zanimiva borba na 100 m metuljček, ko sta se krepko udarila Brinovec in Košnik, kdo je^ boljši na tej progi. Košnik je ves čas vodil, v zadnjih metrih pa je Vlado »stisnil« in za las prišel prvi na cilj. Med moškimi so bili odločno boljši domačini, saj so v plavalnem sporedu zmagali v razmerju 46:25, medtem ko so ženske Triglava izgubile srečanje v razmerju 32:39. Obe štafeti sta pripadali Triglav«' V vvaterpolo srečanju je prav tak* zmagal kranjski Triglav s 5:0 (5 Tekmo je odlično sodil Čolnar P2" ter. 'V vmesnih točkah pa so nast«j pili izven konkurence še skakal®1 iz IVupperthala in mladinci Trigl®” glava v plavalnih točkah. Rezultati: moški — 400 m prosj^ 1. Brinovec L. 4:50.0, 2. Brinovec 5:042, 3. Beker 5:30.6, 4 Gottet' 5:48.3, 200 m prsno 1. Roos 2:59.2, Brandner 3:04.6, 3. Rose 2:05.0, * Pogačnik 3:09.1, 100 m hrbtno 1. Dr«" fenik t:12.3, 2. Košnik 1:14.8, 3. Vo®' schiltng 1:17.2, 4. Krommes U20-*1 100 m metuljček 1. Brinovec 1:13.2, 2. Košnik 1:13.4, 3. Kon® 1:17.3, 4 Trautman 1:24.4, 100 m P1’"' sto 1. Kocmur 58.2, 2. Košnik 3. Trautman 1:08.1, 4. Hollao. 1:08.5, štafeta 4 X 100 prosto 1. glav (Košnik, Brinovec L., Dr»tr nik, Kocmur) 4:15.8, 2. WasserfceuB’ de 4:40.4, ženske: 400 m prosto ' Čolnar 6:25-4 2. Jotzen 6:30.4, , Mihelič 6:47.5, 4. Amerhain 7:10* 200 m prsno 1. Wiegand 3:15.5, Hoffman 3:25.0, 3. Senica 3:352, J' Vrtovšek 3:35,3, 100 m hrbtno *• Wiegand 1:25.6, 2. Lehnart 1:32.5, ' Gabron 1:37.6, 4. Jurman 1:38.5 1 metrov metuljček 1. Weigand i:3k' 2. Bogataj 1:36,8, 3. Hoffman 4 Mikelič 1:52.6, 100 m prosto 1. J°\ zen 1:21.3, 2. Kobi 1:22.4, 3. Col«® nar 1:24.5, 4. Habermehl 1:30-6, »t feta 4X100 m prosto 1. TritPA (Bogataj, Mihelič, Golnar, Kl0'1, 5:36..5, 2. VVasserfreunde 5:47.1. D tekem v Bu letih Stanley Matthems je hotel pričeti 45. leto soojega življenja tiho o domačem krogu. Toda tako mirna osebnost'ne more skriti soojega rojstnega dne in o stanovanju nogometnega Metuzalema o Hlackpoolu so imeli dovolj in preveč dela z urejevanjem daril in čestitk z vsega sveta. Svoj 44. rojstni dan bi Stanki/ rad proslavil tudi v nogometnem dresu, toda poškodba mu je to onemogočila. Zato pa se je ob svojem jubileju oglasil k besedi in odločno zanikal ose govorice, da bo obesil nogometni dres na klin. ».Samo po sebi je razumljivo, da bom ostal aktiven. Kako dolgo, je danes težko reči.- Na vsak način pa toliko časa, dokler bom lahko koristil Blackpoolu in držal korak z mojimi mnogo mlajšimi nasprotnikih Pred 28 leti se je pričela nogometna kariera tega neverjetnega igralca. Kot amater je za običajno pristopnino 1 funat podpisal svoj pristop k ligaškemu klubu Stoke City. Že z /9 leti pa je oblekel majico državnega reprezentanta.. V njegovi karieri so bili vzponi in padci, toda nazadnje je vedno uspel. Vedno je bil tisti, ki je pripravljal možnosti za dosego gola, ki so jih potem njegovi soigralci lahko izkoriščali. Kot strelec se je malokdaj izkazal. Njegovi goli so bili redkost, še posebej o reprezentančnih tekmah. Njegove tri gole o dramatičnem srečanju Anglija : ČSR leta 193? so zato napravili za prvorazredno senzacijo. Neverjetno dolga nogometna življenjska doba tega igralca je predvsem posledica njegovega pametnega načina življenja in njegovega odnosa do nogometa. Matthems, med drugim tudi nosilec reda britanskega imperija, je vedno vedel, da nič ne pride samo od sebe, ampak da je treba vedno trdo delati. Tudi danes trenira tako resno, kot pred mnogimi leti, morda celo nekoliko več. Na stara leta pravi, da je treba še nekoliko dodati, da človek lahko drži korak z mladimi. Kaj je velika razlika med nekdanjim in sedanjim nogometom? Po 'Stanledevem mnenju so danes obrambe mnogo močnejše kot k nekdaj. V tem vidi tudi vzrok za nekakšno nazadovanje ofenzivne igre. Pri današnjem natančnem in ostrem pokrivanju napadalcev imajo ti mnogo težjo nalogo. Tempo igre je hitrejši, zato je skupna igra nekoliko slabša. Za angleški nogomet pravi, da je približno pred 5 leti preživljal- težko krizo, sedaj pa gre zopet navzgor. »Imamo dolgo vrsto mladih, perspektivnih igralcev, ki se lahko vedno merijo z najboljšimi v inozemstvu.*. Matthems« često vprašajo, kdo so bili njegovi najnevarnejši nasprotniki o dolgi karieri. Matthemsu, ni treba mnogo premišljati. Takoj imenuje dna igralca iz predoojnih let — Italijana Alleman-dija in Nemca Miinzenberga. V Angliji je vzbudil Mathems marsikak nogometni vihar. Ko ga je njegov prvi klub Stoke CUy hotel »prodati*', je odšlo 4090 jeznih pripadnikov kluba pred mestno hišo, kjer so demonstrirali. Trikrat je igral o finalu angleškega pokala in šele nazadnje mu je u‘spelo z moštvom Blackpoola spremeniti vodstvo Bottona s 3:1 o zmago Blackpoola s 4:3. »To je bila menda moja najoečja partija in sploh največ ji trenutki moje nogometne kariere,* pravi večno mladi old boy, ki je odigral skoraj 2000 tekem. »Nogometu se imam zahvaliti za vse lepo in dobro o svojem življenju in tega ne bom nikoli pozabil.* Ta odlični nogometaš se seveda tudi finančno ne more PrL'°'_ žiti. Iz igralca vrednega 1 funt, je nastal podjetnik z velikimi dohodki. Razen svojih nogometnih dohodkov zasluži še s SPflPr,'* komentarji v časopisih in radiu, s svojimi delnicami pri neki J . varni čevljev in še ponekod drugod. Toliko ima opravka s svoji finančnimi zadevami, da ima o službi posebnega kn jigovodjo. / u na tem področju se je torej izkazal kot mojster in je uspešno v žil spočetka skromne, potem pa vedno večje dohodke od nogome \ ŠPORTNI ALBUM Kupon ilev. 18 laonoUlHf na MIm Pisali smo že, da je svetovni boksarski avstrdjafel, nemiki in italijanski tekmo- >ner se dobro zaveda, da cena za te prvak težke kategorije Ingemar Johana- valel, ki se specialno pripravljajo za to igralce ne bo majhna, toda tudi za to som sam svoj menažer in da se njegovi tekmovanje. Na popolnoma ravni progi ima že pripravljene dolarje, v programu iznajdljivosti in podjetnosti čudijo celo enega kilometra želijo tekmovalci doseči ima več turnej po Severni in Južni amerlSki »biznismend«. Johansson pa do- na smučeh največjo možno hitrost. Ameriki, Avstraliji in Evropi. V svojo kasu je, da ne zna urejati stvari v svojo Hitrost, ki so Jo dosegli smučarji je ekipo želi vključiti dva najboljša evrop-prid »amo takrat, kadar gre za podpi- f>rav vkoglevs, saj vsi presegajo daleč ska teniška igralca. Ce bo to Kramerju sovanje pogodb, temveč da zna svoje preko 100 km na uro. Zmagal 'je Švicar uspelo, bo amaterski tenis doživel težak zmage tudi še pozneje krepko izkoristiti. Torrer, ki je dosegel hitrost 141,170 km udarec. Kramer Iz leta v leto kupuje Njegov prihod v domovino je bil po- na uro, za njim pa so se zvrstili: Zim- najboljše amaterje in tako siabi moč doben triumfu narodnega junaka. Že na mermano (Avstrija) 138,89«, Staub (Švica) letališču v Goteborgu ga je pričakovalo 130,909, Mardandl (Italija) 330,484 itd. 6000 najbolj navdušenih pristašev. Iz le- tališča pa so ga takoj s helikopterjem prepeljali na Ullevi stadion, kjer se je zbralo 26.000 gledalcev, da bi pozdravilo junaka največjega boksarskega dvoboja letošnjega leta. To izredno navdušenje Švedov je znal Johansson spretno izkoriatiti. Pripravil je turnejo po Švedski in s svojim avto- Kramer potrebuje novih mo« ama-terslklh turnirjev, med njimi seveda na j večjega — Wi mbl edo-nske-ga. Za ženske polovična cena Štirikratni evropski pokalni, zmagovalec v nogometu Real iz Madrida je gostoval v Južni Ameriki. V glavnem mestu Equadora Quitu, so madridske nogometaše še mnogo bolj slavili kot v £©mi Španiji. Di Stefan o in Puskas ste bila v središču pozornost. Na mestnem sta- Lostnik znanega teniškega cirkusa mobilom potuje iz kraja v kraj ter rado- Jack Kramer že pripravlja načrte za vednim poslušalcem pripoveduje svoja novo sezono. Gledalci njegovega potujo- dionu sc je kljub astronomski vstopnini doživetja boksarskih dvobojev, posebno čega teniškega cirkusa želijo gledati no- zbralo 40.000 gledalcev in novinarji se pa še zadnjega, ki mu je omogočil na- Ve obraze, Zato je Kramer z veo res- izračunali, da so Spanci v tej tekmi v slov svetovnega prvaka. Toda Johansson noetjo začel kupovati najboljše amater- vsaki .minuti zaslužili 300 dolarjev. Zani-ni ostal le pri tem, temveč je v ta svoj g,ke teniške igralce letošnjega ivimble- mivo pa je to, da so prireditelji otrokom »potujoči cirkus« vključil tudi svojo ma- domksegs zmagovalca Al€xc Olmeda, Ci- in ženam nudili ogled te tekme za peter Ebbo Johansson, ki prav tako pri- lanca Ayalain Indijca Kri sh na n*. Kre- levično ceno. povedujejo kako je vzgajala svojega sina, da je postal svetovni prvak. Kot posebnost »servira« mati Johansson recept mesnih polpet za katere trdi, da so dale njenemu Ingemarju posebno moč. Na teh svojih turnejah je že do sedaj Johans-son zaslužil pol milijona švedskih kron (okoli 60 milijonov dinarjev) in z njimi še vedno ne misli prenehati. Ko so ga novinarji vprašali ali se pripravlja na povratni dvoboj z Pattersonom, s katerim bi se moral sestati že 22. septembra, ne daje o tam nobenih izjav. Pravi nam-r„eč, da mora še vsaj 14 dni nadaljevati svojo turnejo po švedski, potem pa bo odšel na let^-vanje v Italijo. Za dvoboj Nemški atleti bol/ši od angleških »kilometer Isnce«. Na prireditvi so nastopili najboljši francoski, švicarski, oblači Savice so na državnem prvenstvu že pokazali svoje znanje, fcedaj p*, jjj, težja preizkušnja evropsko prvenstvo v Maconu Prvenstva gVzE0if?Hh lili toitn 90 bili po evropskih Valet zbrani skoraj vsi najboljši pla-j, na svojih državnih prvenstvih. čli,nCCfi 80 se ha prvenstvu v ha* b;kjer &o ob otvoritvi novega ■ b;t/< - Švedska: Larsson — 1:13,2 100 m metuljček Nemški atleti so v zadnjem mesecu Finski metalec krogle Jorma Kimnas že drugič slavili pomembno mednarodno je v Helsinkih -z rezultatom 17,0« m db- zmago. Pred nekaj tedni so zmagali na segel nov državni rekord in s tem iz- šesteroboju evropskih reprezentapc, pre- boljšal svojo rekordno znamko za 10 om. teklo nedeljo pa jim je uspelo, da so Metalec kopja Kauhannen pa je z metom s Patteceešiom ■ pa menij da bo potrebo- sredi Londona premagali izbrano vrsto 79,63 pristal skoraj na 80-metrski črti. v»i »saj še dva mepeca treninga, da bo angleških atletov. Rezultati s tega dvo— Svetovni rekorder v deseteroboju Va-prišel v staro formo Sn da bo zmanjšal boja sicer nišo ravno senzacionalni, pa silij Kuznecov je po svojem startu v svojo iažo za S do 6 kg ki se mu je v vendar dovolj dobri, da so zadostovali Filadelfiji, kjer je le za 5 točk zaostal teh mesecih ko ni intenzivno treniral za zmago nad atleti z otoka. Najbolj so za svojim svetovnim rekordom, je no- zvečala se odlikovali nemški aprinterjl, ki so v vinarjem dejal: »Prepričan sem, da bo štafeti 4 X 110 y z rezultatom 40,4 dosegli moj sedanji svetovni rekord še izboij- S hil/ostjo 141 km na smučeh hov evropski rekord Boljši rezultati: šan Toda Sumim, da bo kateremukoli ^ J 2205 Jones (A) 21,3, 440 y Kaufmann (N) atletu uspelo doseči 9600 točk. To bi mo- V francoskih Alpah je državna smu- G gg0 y Adam (N) 1:50,0, 126 y ovire ral biti superatlet, katerega pa dan©* Čarska šola »Mont Blanc« organizirala Lauer (N) 13,7, 440 y ovire Janz (N) 51.6, nima nobena država. tekmovanjem v hitrostnem smučanju Goudge (A) višina Pilil (N) 2,05, Najhitrejši tekač letošnje sezone črnec palica Lehnertz (Ny 4,30, troskok Strauss Ray Norton je izjavil, da želi posrtett (N) 15,42, krogla Lingnau (N) 17,28, Weg- profesdonalnd nogometaš. Norton bo še mann (N) 17,22, Rowe (A) 17,10, kladivo ket amaterski atlet nastopil na dimpij- Ellis (A) 61,06, ženske 880 y Jordan (A) sikih igrah v Rimu, potem pa se bo po- 2;08,1 (nov rekord), 80 m ovire Kbpp (N) svetal nogometu kot profesionalec. 11,0, daljina Bignal (A) 6,19, višina Mathei (N) 1,68, disk Hausmann (N) 51,46. NASI NOGOMETAŠI V TUJINI ____________._____________1_____________ Diiseldorf, 9. avg. Na turneji po Zah. Nemčiji je Beograd premagal ekipo Frank,- Bragg za las zrušil 4,82 s palico ^ž^;# Zmaea Beograjčanov le Na atletskem mitingu v ZDA ,kjer je Utrecht, 9. avg. Zagrebška Lokomotiva je metalec 0’Brien poetevil nov svetovni premagala člana prve holandske lige Blinkwijk s 7:1 (4:0). 220 y pisno Kun sagi (M) 2:45,5, 220 y metuljček Black (A) 2:25,1, Symonds (A) Švedi so zelo uspešno začeli plavalno sezono. Samo v letošnjem poletju so izboljšali 22 državnih rekordov. Nekajkrat so bili uspešni tudi v zadnjem prvenslvu, kjer sta se naj boi j odlikovala Kristina i i -r. , " , Larsson v metuljčku, Bibi Segerstrom z , * V Evr?i sta se v v hrbtnem slogu Ulstrom v prsnem le " ,s,reto'1 ^. reprezentanci Angli- s]ogu ri mcžkih. Rezultati: D0n_ Madžarske, kjer so morali Madžari j,, Ketlaaii plavali v morski vodi. ^ernci so zbrali svoje najboljše plavalce ^ ^eustadtu, Švedi pa v Stockholmu, teh državnih prvenstev pomemb- S;26,5, 119 y hrbtno Sykes (A) 1:06,2, Csl- rekord v metu krogle z rezultatom 18,30, kany (M) 1:06,0, 4 X 220 y prosto (A) je prav malo manjkalo, da bi bil po- 8:57,4, 4 X 11« y mešano (M) 4:27,7, ženske stavljen še drugi svetovni rekord. Pri 11« y prosto Steward (A) l:05.5,Bainogel skofleu s palico je namreč Don Bragg, (M) 1:00. 5, 440 y prosto Rae (A)5:03,2 Sa- ko je preskočil višino 4,70 dvignil letvico muel (A) 6:16.7, 110 y hrbtno Edwards (A) na višino 4,82, kar je meja novega sve- 1:13,4, Lewis (A) 1:14,5 11» y metuljček lovnega rekorda. Bragg je v tretjem Watt (A) 1:16.5, Bains (A) 1:16.6, 22« y skoku to višino že preskočil, vendar se njem "prvenstvu. Podlegel "je moekovske- prsno Longsbourgh (A) 2:53,0 Gosden (A) je pri padeu navzdol zadel ob letvico, spartaku s 3:1, vse 3 gole z« Spar- Moški: 10« metrov, prosto Lindberg 58,6, 2:55,0, 4 X HO y prosto Anglija 4:27,5, ki je nekaj časa nihala na stojalih, po- 1ak -je dosegel leajev. Na čelu tabele še NOGOMETNO PRVENSTVO SOVJETSKE ZVEZE Moskva, *. avg. Moskovski Dinamo, ki vodi v nogometnem prvenstvu SZ, J* včeraj doživel že drugi poraz v letoš- P,riz"atl’ da i® hjihovo plava- 2Mm proslo Nordvall 2:10,0, 200 m prsno 4X110 110 y mešano Anglija 4:59,3. “ h ek a j stopnic navzdol LWastr8m 2:42,3 (rekord), 200 m metulj-rodnem merilu. «ek Benglseon 2:31,9, 4 X 20« m prosto Neptun 8:52,4 (rekord), 4«0 metrov proste Bengtsson 4:42,2, ženske: 100 m prosto Jobsson 1 :{I6,4, 400 m prosto Segerstr3m 53)0,2, 20C m prsno Winqllist 3:02,2, 100 tem pa le padla na Ha. p*ancija: Piacentini — 1:13,4 100 m hrbtno SfOŠk). V veliki večini evropskih držav so nogometaši prenehali z aktivno sezono In 511(1 m prosto Trelllet 57,4, 200 m metuljček Larsson 1:13,2 (rekord), 100 m »eir( . Curti'Het 2:os,2, 40« ra prosto Mont- hrbtno SegerstrBm 1:15,6 (rekord). SOOp, 4:S4>4, 200 m prsne Luslen 2:52,3, "SiS. X S'i : Madžarska 112:12 !5?S"VS; »rSn' Prsno Pialat 1:24,9, 260ra ^ z visoko zmago dokazali, da sodijo Ca, " ^arvenne 2:38,5, 100 m metuljček v hajboljšrh plavalnih reprezentanc CeJr. 1:15,9 (rekfhrrt'1 im m iiriifiuv Pl n- v Evropd, &aj pomeni zmaga nad mekda- — —------------v"" 7---V*’-« ^tini 3:13 . 100 m hrbtno PJa njimd evropskima prvaki Madžari velik njimi celo dve meddržavni srečanji. uspeh. Najboljši rezultat je dosegla ko- Rtn^-kboilmii »o Švedi nremagali Fii 1' 1A n oj - maj 16-letna plavaika Nan Rae, ki je J • liierola —— 440y prooto preplaval« v novem angle- 400 m prosto čke*n rekordu 5:03,2. Ostala rezultati: Ne-kdann moški: 110 y proste Kendrew (A) 58,6, ir4. ^^opstkd rekorder Hans Zle- Kljub vročini nogometaši ne počivajo Se nekaj rezultatov meddržavnih klubskih tekem: Spartaik (Moskva) : West ^ den nekatera med^rodna srečanja , ( Kord), 10« m hrbtno Pia Mnrt^ari velik njimi celo dve meddržavni srečanj]. V Stockholmu so Švedi premagali Fince 3:1 (2:1). V predtekmovanju za olimpijski-turnir pa sta se Romunija In Sovjetska- zveza razšli neodločeno brez gola. Po tej tekmi je Sovjetska zveza v svoji skupini izgubila že drugo točko. Prvo so jim odvzeii Bolgari, s katerimi so prav tako' igrali neodločeno 1:1. sc pripravljajo n« jesenski del prvenr Ham United (London) 5:1, Slovan (Brati-stev. Kljub temu pa so bila pretekli te- sl^va) : Austria (Dunaj 4:5, Rude Hvezda , . ’ , ____ _______^ /Bratj slav«) : Wa«t Ham TTnitftri /T.rvnrinni gft j_ -* ^ ---------- ------ jja-imiS ^ivx; o»,v, nvjr ifjiwsw v**/ Zah®*ro N « PreseM1 ia- Vzhodne 4:3.()j0 Kejln€<3y (A) 4:46,7, 1650 y prosto tih zop«" ^t-nr.čijo je v zadnjih mese-Prišel v svojo staro formo. L&ntos (M) 59,0, 44«^ prost« Black (A) prosto Katona (M) 19:06,1, Kefnnedy (A) 39:14,0, ki ga je postavil J? ^ nlf'J>rVe'ns^v'u še nekoliko zaosta-i1' (4:3Q^hVirn ^kodnonemšikim rekor-dnio- ’ VeTl 2m m k_ ^ 2:42,8, 200 m metuljček Lot- hrbtno Ktippers 1:07,3, čMpiadov »kjohjicek« (Bratislava) : We«t Ham United (London) 3:2, San Joee (Cceitarica) : Rapid (Dunvj) 1:3. Iz raznih športov V ameriški coni teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Avstralija premagala Kubo s 5:0. Državna reprezentanca Madžarske v košarki je gostovala po Kitajskd. V 11 dvobojih so Madžari šestkrat zmagali, petkrat pa doživeli poraz. Zadnjo tekmo v Šanghaju so izgubili s 70:58. Reprezentanca Madžarske je odšla še na turnejo ■po Severni Koreji. V zadnjem tednu so avtomobilisti do- vodno vodi Dinamo s 37 točkami, drugi Torpedo z 9 itd. Mttnchen, 9. avg. Angleško nogometno moštvo Manchester United Je sinočd premagalo Bavario z 2:1 (1:0). Hamburg — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Hamburgu je Poljak Foik pretekel 100 m v času 10.8 in 200 m v času 21.1. Na istem tekmovanju je RemhiJda Haumahn (Z. N.) vrgla disfc 53.43 m. Haag — Na Nizozemskem prvenstvu j* Corrie Schiromel postavila nov evropski rekord v plavanju na 400 m prosto v času 4:52.4. Prejšnja rekord je imele iste tekmovalka. Rečani „so povozili" Kraniiane v* ^»nf15^3: MO m ^fetno Kiippers 2:28,6 (rekord), prosto Rrunner 3:05,8, 40« m "®«t« ctmnner 1:05,8 , 40« m ?n&hn 2:55 21161 5:52,s> 200 m prsno Ursel-i l1®’5 raetjov metuljček Haase :M,1, 28„ I»0 m hrbtno Schmidt hrbtno Schmidt 2:43,2. Nekdanji Argentinec in sedanji Spanec Alfrede di Stola n o je med nogometaši to, kar je med filmskimi zvezdami Sofija Loren' ali pa Salvadore Dali med slikarji. Kaj vse so mu rekli: »božanski Aifredo«, »nogometni fenomen«, »mojster vseh mojstrov«, dokler je imel še več las tudi »plavolasa strela« in še Potem ko je z dvema filmoma in pre Kranj, 9. avg. V okviru prireditev IX. Gorenjskega sedma je bila včeraj v Kranju prijateljska nogometna tekma med varjal. Nedavno sd „je zlati nogometaš ^e^^no^onSn Eentanco Kranja. Otaog tdsoč gledalcev privošči) tudi vojno z novinarji, M pa se je končala kmalu z njegovim porazom, to se pravi preklicem izjav in prošnjo naj oprostijo. Zadnja novost pa je presenetila celo v bližini Berlina se je smrtno ponesrečil 38-letni francoski vozač Jean Behre nekaj dni prej po je ista nesreča doletela Angleža Ivor Beba. je bilo nezadovoljnih z igro domačinov, saj niso pokazali prav ničesar in dopustili gostom z Reke, da so jim nasuli toliko golov, koiikor so hoteli. Zlasti v Dvakratni svetovni rekorder v teku na B V* , 5000 in 10.009 m Vladimir Puc je izjavil, dlu«tm P°,easu nl9° nU-iava' Od svojega kluba Reala iz Ma- drida je dobil kar sc je dalo veliko in še vec Jas tudi »plavolasa snreia« m se jroueni jc uvem« Luriizvrrrr« ^ tpZhr. in ie moral za leto dni ” * kako ali drugače. Nogometni kritiki, ne krasno vilo postavil spomenike sebi, se rvrpnf,hati R trenlngGin lel0), ^ se je je preveč, četudi je nasprotnik^mocam je odločil, da ga napravi nogometu, ki Prenehati mu je pripomogel do blagostanja. To bo Ponovno vrni pravi, pravcati spomenik iz marmorja dolgo. in to ne naj slabše vrste. Spomenik bo —--------------- zelo enostaven' saj bo le nogometna žoga, ki jo bo obdajal lovorjev venec, vrati. Marmorna žoga bo napravljena tako, da bo vsakdo hotel to žogo brcnili. Ta spomenik nogometu pa bo stal »a vrtu di Stefanove vile. Nogometaši navadno niso pesniki, tako tudi di na runde, vendar ne za Kranjčana so se sicer v začetku zagrizli in po Mihelčiču so v prvi minuti dosegli gol. To pa je bilo tudi vse, kar so pokazali. V domačem moštvu ni bilo moža, kd bi bil vreden pohvale. Posebno pa sta se slabo odrezala oba domača vratarja, ki sta kriva vsaj za polovico din VEak nagrajenec prejme i : MTK , : Partizan 7 iC : Nova Gorica ^rija : Velenje • Branik : Tekstilac e' Bljanik : Segesta Spai - , . __„x-i „ že na siporedu tekme z n)0čneMlm n0 era ......—n e ver jet rra poročila o novem sprotnjk^m ^ Je zanje trpba temeljito meni v žogo, čeprav bi morda sicer Igraicti. Moa se je zamislil, potem pripraviti. Gole za Rijeko so dosegli Ve- napravill iz njega kak kip Venere. Hlad- pa rekel: »Hm, dobro. Kako pa je se.Mca 7 Medle 3i Lukarič 2, Lalič 1, za ni računar di Sefano je stal očitno raz- fa.nt kaj V glavi?« Mož, ki išče ta- domače pa Mihelčič. burjen pred modelom in marmorjem. Jente po srednjih šoflah, včasih mu ______________________________________________ »Ta žoga bo zdržala mnogo dlje kot ka- pravj j,Kp je hit ro odgo- icrikoia druga- je rekel vorvl: ,Vprašal sem ga, koliko je - dS. »ra. Štev. % hladni kamen. Tuda nogometaši imajo , ». V ■bNi srce: Syet ne obstoja samo iz udarcev <\ve m dve. Rekel je - šest. »Ni srce: Svet ne obstaja samo iz udarcev slabo,« je odvriDill ireai-er, ^saj se jc nekega oboževalca di Stefana. zmotil samo za CTK).« Model za spomenik je že napravil kipar Viladomat iz Barcelone. 460 kg težak blok marmorja iz Carrare je že pripravljen, da ga umetnikova roka spre- Lefo XV* Stran 7 MNOGO ZANIMANJA ZA ŠPORT MED KRANJSKIMI DELAVCI — V NABIRALNI AKCIJI 10 MILIJONOV V Mariboru plavalni šport propada »Iskra* v Kranju sodi med podjetja, ki so si po vojni pridobila mnogo ugleda. Tudi Športniki te tovarne so na svojem področju med tistimi, ki ne zaostajajo za najboljšimi. Posebno se odlikujejo z množičnimi tekmovanji, saj na primer na strelskih tekmah nastopi tudi 900 strelcev. Tovariš Stojan Oblak skrbi v »Iskri« za razvoj telesne vzgoje. Njega smo poiskali in zvedeli marsikaj zanimivega. »V naši sindikalni organizaciji,« nam ja pripovedoval, »imamo posebno komisijo, ki se zanima za delo naših športnikov. Moram pa-reči, da naši uslužbenci nastopajo tudi v številnih kranjskih športnih društvih. Vendar skrbimo, da sa tekmovanj v tovarni udeležujejo predvsem tisti, ki sicer ne tekmujejo'.« »V katerih panogah pa se udejstvujejo vaši športniki?« »Največ zanimanja je za namizni tenis, nogomet, streljanje, kegljanje, odbojko, rokomet, šah, smučanje in sankanje. Večina letošnjih tekmovanj je bila posvečena 40-letnici KPJ in državnim praznikom. Sicer pa fmamo redna spomladanska in jesenska tekmovanja. Najštevilnejše letošnje tekmovanje so imeli strelci v počastitev 40-letnice KPJ. Tudi ocenjevalna avto-moto vožnja skozi Preddvor—Križe—Tržič—Begunje—Bled in na Pokljuko je bila jlobro obiskana. Pohoda »Ob žici okupirane 'Ljubljane« so so udeležile štiri naše vrste. Posebno skrb posvečamo' kegljanju, kjer imamo dvanajst krožkov. V vsakem je po šest ljudi, namen pa je množično zajeti naše uslužbence in pri njih zbuditi zanimanja za šport. Podobne krožke imajo tudi v ostalih kranjskih tovarnah, in zato ja kegljaško tekmovanje zelo pestro.« »Kako pa je z Igrišči?« »Razen igrišča za odbojko in rokomet V tovarni nimamo posebnih športnih naprav. S športnimi društvi v Kranju pa živimo v slogi in so nam njihove-naprave vedno na razpolago. V tovarni bi še lahko dobili prostor za kako športno igrišče, vendar se bo naše podjetje v kratkem razširilo’ in zato bi nam taka naprava služila le malo časa. Ker sem tudi predsednik občinskega sveta za'telesno vzgojo v Kranju, vam lahko povem, da naša tovarna zelo podpira akcijo o izgradnji malih igrišč ob naseljih.« tudi to, da so nam pomoč obljubila tudi podjetja, M finančno niso v ugodnem položaju. Pomagala nam bodo s cenejšima uslugami. Da pa kranjska društva kažejo razumevanje tudi za podeželske klube, je dokaz kranjski Triglav. Le-ta je prevzel pokroviteljstvo nad smučarji Jezerskega, katerim bo nudil tehnično pomoč in tudi skrbel za trening najboljših. To je zelo hvalevredno, saj je' razumljivo, da tako majhno društvo kot je Jezersko, ne more skrbeti za reprezentante.« Tak ja torej tov. Stojan Oblak. Z njim hočeš govoriti o športnikih »Iskre«, pa ti mimogrede postreže takorekoč z vso športno problematiko v Kranju. Sicer pa je prav tako z upravo »Iskre«, ki skuša na .vsakem koraku pomagati in podpirati razvoj športa ne le v-svojem podjetju, ampak v vsem Kranju. Res je, da slovi kopališče na Mariborskem otoka koi najlepših ljudskih kopališč v državi, toda športnemu namenu ^ dolgo več ne služi. Ob lepem vremenu se valijo množice kop— cev po prašni hcestah in od zgodnjih dopoldanskih ur pa do ^ čera je v bazenu komaj toliko prostora, da lahko le malo plavaš. O kakšnem prostoru za treniranje ni niti govora! Kaj i* torej,z mariborskim plavalnim športom? Obiskali smo predse«' nika plavalnega kluba .Branika dr, Pipenbacherja in tajnik® Smeduja. Prav ta dva sta precej izčrpno razložila, zakaj plavali1 šport v Mariboru ne more zaživeti. »Ljudje nimajo nobenega razumevanja za treninge plavalcev, plačala so vstopnino in, kopališče je pač njihovo. Seveda tudi vadba skokov ni mogoča, saj je pod ska- ODREDU LJUBLJANČANI VZDRŽALI SAMO PRVI POLČAS - NOVINCI POKAZALI SOLIDNO ZNANJE LJUBLJANA, 9. avg. Današnja nogometna tekma med Rije kalnim stolpom kopica kopale®*’: tako da o športni vadbi ni govor®' Obljubljenega filtra še vedno DJ' nekaj dni po poln jen j n je voda sik®' raj popolnoma gosta. Kadar pa j® bazen napolnjen s svežo vodo, r ‘ ta tako mrzla, da zdravniki odsv«-tu jejo v njej daljše zadrževanj®'; Uprava kopališča je ukinila ’ valni dinar« in tako klub nima o5' umnih finančnih sredstev za dekM Tako sta nam precej razočaran® pripovedova-la marljiva klubska lavca, Pred leti je imel klub močno P*®' valno ekipo, ki so jo sestavljali sre«' nješolci. Odborniki so se trudili 10 za trenutek zaspala, Medle se je zna- jim nur Odreda in Mozetič ^“'vsa^etn1 ieta,<,°ob je imel polne rok« dela. Najbolje se če so je izkazal v 13. min., ko je Veselica vsekakor premalo nasprotnikovimi vrati. še bolj potrudila. Izrazila je upa- Rečani so nehote že v prvih minu- nje, da bo v dvoboju s Francijo ^' ' — 'r—-i-'x dosegla kar najboljši rezultat. v kovska (Sr) 42,49, Kamižaj (Hr) 58,10, 100 m: Šikovec (Sl) 12,2, Simič (Sr) 12,5, Cede (Sl) 13,1, disk: Borovec (Hr) 45,10, Celesnik (Sl) bi Mariboru znova omogočili nov P” let v plavalnem športu. E. n* 43,90, Hudobivnik (Sl) 39,41, dalji- Svet, koncu leta pa opravimo pregled, bila pravilno izkoriščena. Na Svetu za iz kakšnih 7 metrov streljal pravo telesno vzgojo v Kranju posvečamo tudi bombo na vrata Odreda, Mozetič pa skoku v višino se je vodila borba med Gerejevo in članico ekipe Hr-vatsike Jugovo. Zmagala je Jugova s 137, medtem ko je Gerejeva do- alji- na: Sunarič (Sr) 530, Stamejčič (Sl) 523, 4 X 100 m: Slovenija 49,6, Hr-vatska 51,4. Zmagala je Slovenija' s 85, Srbija 63, Hrvaisika 63 točkami. Matanovič Branik Ljubljana 3:9 . prijateljski ^ Bra>r, Maribor, 9. avg, — V bojikarski tekmi moških vrst je tyLy‘' t premagal felana zvezne lige Ljublj*11 3:0 (15:12, 15:6, 15:6). Najboljša igralca j bila Skerbinjek pri domačih in pri Ljubi j a ni. precejšnjo pozornost šolski telesne vzgoji. Napravili bomo poseben razpored, tako da bodo telovadnice v zimskem času res smotrno izkoriščene.« »Kakšen ključ uporabljate za razdeljevanje sredstev?« »Na prvem mestu je seveda upoštevano število članstvia in pa kakšne sekcije posamezna društva združujejo. .Povsem razumljivo je, da bo Triglav, kd ima v svojih vrstah reprezentante v plavanju, smučanju in namiznem tenisu prejel več sredstev•ekot pa društva, ki nimajo stroškov s kvalitetnimi športniki.« '»Kako pa poteka nabiralna akcija?« »Člani štaba so imeli v kranjskih podjetjih razgovore z odgovornimi,in so jim razložili namen akcije. V posameznih tovarnah smo že dobili denar. Računamo, da bomo zbrali ojerog 10 milijonov dinarjev. S tem bomo lahko zgradili najvažnejše objekte na podeželju in . v mestu. Težimo pa za tem, da bomo sredstva, ki bodo zbrana na podeželju tudi tam porabili. Zato pridejo predvsem v poštev igrišča ob šolah. Razveseljivo je jo je hladnokrvno odbil. Odred je prišel do besede šele po prvih dvajsetih minutah igre, ko sta Plastič in Gruden nekajkrat streljala na vrata Ravnika, vendar brez- posebnega uspeha. Vse se je končalo le v ko-tih... Mnogi gledalci so misliji, da bodo gostje že v prvih minutah drugega ZADNfE VESTI Nogomet Atletika Rezultati — člani — 306 ra: žič 37.6, višina Urbajs 175 disk ir n ill ati Adročusn«? Maribor : Celje 6:1 (2:1) Nagboljši Maribor, 9. avg. Pred 500 gledalci je na stadionu ob Tržaški gesti v prijateljski tekmi član slovenske conske lige Maribor zlahka premagal borbene. Celjane, člane celjske nogometne podzveze. To je bila zad- V nadaljevanju izbirnih mladinskih atletskih tekem za sestavo jugoslovanske reprezentance so bili doseženi naslednji izidi: kopje: Lončar (S) 55,74, kladivo: Ledinek (M) 50,4, troskok: Pucelj (01.) 13,63 m, disk: Uršič (Lj) 43.07, skok ob palici: Kunc (01.) 370, 406 in ovire: terka 43.60, 110 m ovire. Brojjijl; ' 15.5, kopje Kopitar 64.23, Br°'^g,9. 62.99, mladinci 360 m Samec 110' disk Bertok 3|8.9'3, kopje Kač^®1^, - , - , , v . Kdnig (Lj) 58.4, 3000 m Dujič 9:13.8, nja tekma Maribora pred srečanjem daljina: Ledič (ASK) 6,68 m. PARTIZAN GABRJE Slobode iz Tuzle, v Mariboru. ki bo v četrtek TRGOVSKO PODJETJE Ljubljana,Trubarjeva I nudi v svoji poslovalnici „Triibar|eva 9". veliko izbiro krojaških In šiviljskih potrebščin Pridite In oglejte sl veliko zalogo I Celje, 9. avg. Na turnirju celjskih rokometnih moštev so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan Gaber je : Garnizija Celje 15:12 (5:4). Partizan Gaberje ; Partizan Celje-mesto 14:12 (3:5), Partizan Celje-mesto : Garnizija Celje 19:13 (11:6). Vrstni red: 1. Partizan Colje Kladivar : Krim 13:0 Gaberje,- 2. Partizan Celje-mesto, 3. Garnizija Celje. Celje, 9. avg. V prijateljski nogometni tekmi je ljubljanski Krim doiživieil pravo katastrofo. Celjani, ki niso pokazali vseh sposobnosti, so zasluženo aanagaili z visokim rezultatom 15:0 (5:0). Gostje, so tokrat odpovedati na vsej črti in s talko Po tekmovanju je zvezni kapetan Veka Ilič takole sestavil mladinsko reprezentanco Jugoslavije: 100 m: Kovač, Korošec (Lj), 200 m: Korošec (Lj), Menhart, 400 m: Pilgram, Ta-800 m: Ingolič (Oh), Hat (oba Lj), , fStiglmajer, ' 1590 m: Naraks (KI), Radmanovič, 3000 m: Dujič, Stojiče-vič, ilOm ovire: Hofman, Simovič, 400 m ovire: Kovač, Konig (Lj), višina: Majtan, Novakov (ali Jovanovič), palica: Kunc (01.), Sašič, tro- daljina Koražija 6.00, troskok mec 12.70, pionirji 300 m Vrabl 60 m Kave (Žalec) 7.7, Tome 'e 60 m ovire Pohole 10.5, kopje 39.80, mladinke — krogla šek (Žalec) 11.41, višina Canter ^i, Urbajc 140, disk Medvešek_ pionirke 60 m ovire Urbanu^ ^0, pionirke 60m ovire Urbančič višina Urbančič 140, daljina 8[K 4.10, krogla Urbančič 9.38. Mladinsko državno prvensL v veslanju igro lahko z bojaznijo pričakujejo skok: Pucelj (01.), Milosavljevič, Kovinar KOŠARKA (Š) : Partizan start v slovenski conski ligi. Gostje daljina: Kovač, Ledič, krogla: To-niso izkoristili dveh enajstmetrovk. (Ž) 21:14 Gote so dosegli Hribernik. Hočevar in Marinček po štiri ter Sega enega. masovič, Rapovič, disk: Tomasovič, Uršič (Lj), kopje: Kač (KI), Lončar, kladivo: Ledinek (Ml.) in Rojko (01.). NAJVEČ USPEHA ZA RRAN1^ . ■ Zagreb, 9. avgusta — Danes ierv,cir v Zagrebu končano državno P t stvo v veslanju za mladince. -j j< : lani so se tudi letos mladi ve? ,,,jill Maribora odlično uveljavili- g(j' prvo mesto pri mladinkah 11 |(1|;i' iših mladincih, pri mlaj«1 J ttergm GLUKOZA. O VITAMIN. COFPEIN POVEČU3S VAŠO TELESNO ODPORNOST IN ŠČITI PRED 1; UTRUJENOSTJO. . . .. . .... . ... i_*-.■ i SO rejših mladincih, pri dinoih pa je bila prva Mladost. zagr Italija 19:2'’ Jugoslavija Zagreb, 9. avgusta — Ate vodo med eddrž®; lij1’ dvoboj v skokih v vu-.ju iri ] ugoslavi jo se je končal 'i Italije 25:19. Pr imoških so ^ Italijani 12:10, pri ženskah Pa