OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
Izvršujemo vsakovzsHn# tlikoTlne
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 28, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 148
(P
B R O B N E P AZKE
-VATRO J. GRILL
Ko sem pred nekaj meseci pisal o možnih kandidatih za pred-i sedništvo, ki jih ima demokratska stranka—to je bilo, predno je predsednik Truman naznanil, da ne bo več kandidat—sem poudaril, da je med njimi eden, ki prihaja iz države Illinois, ki je dala Ameriki in svetu Abrahama Lincolna.
Omenil sem, da je to mož "velikega formata"—governer Adlai Stevenson.
Tisti, ki ste bdeli prošli petek pozno v noč, ali pravzaprav do Zgodnjih jutranjih urah v soboto pri svojem radiju ali televiziji in dočakali, ko je Steveson stopil pred konvencijo, ki ga je maT6 prej nominirala, ste nedvomno občutili, kakor sem to občutil jaz, da stopa na ameriško, tribuno nova, velika osebnost.
Če bo Stevenson prihodnji ameriški predsednik, bodo odločili volilci v novembru, a sigurnost, da bo general Eisenhower kar jurišal v Belo hišo, je iz-plahnela kot bi trenih z nominacijo Stevensona.
Zanimivo je to: neki radijski Reporter je med poročanjem o Stevensonovem prihodu v kon-Venčno dvorano dvakrat govoril o njem kot o "predsedniku." Po-%oto je seveda hitro popravil, a instinkt, ki mu je položil na je-besedo, je odkril a"eport„%j^-^0 pravo razpoloženje!
s svojim govorom, v katerem k nominacijo formalno sprejel, Stevenson določil raven in postavil standard volilne kampanje za predsedništvo. Ta raven iti standard je tako visok, da se opozicija ne bo zlahka približala.
Škoda Eisenhowerja! Kot vojak je bil nesporno mož na svojem mestu, priljubljen in spoštovan. Republikanski politiki, ki so Sa pregovorili, da se je podal v njemu tuje vode, mu niso napravili nobene usluge. Tudi, ako bi bil v novembru izvoljen, oziro-Aia v takem slučaju celo ne.
Eisenhower je imel prav, ko je pred štirimi leti odklanjal politična vabila, ker vojak je in ostale vojak in ni treniran za visoke politične položaje v demokratični državi.
# * *
V govoru, v katerem je naznanil sprejem nominacije za pred Sednika, je Adlai Stevenson par-krat posegel v bogato zakladnico sv; pisma, ko je podčrtal svoje razpoloženje do časti, katero je izrekla konvencija.
To je bil opasen posel, ki bi se *ia jeziku človeka* s plitvim duhom spremenil v demagoštvo in banalnost. A iz ust Stevensona besede zvenele resnično in
^ftiele so moč prepričevalnosti. * * *
Slovenci smo imeli enega mo-^a, ki je bil dovolj velik, da je v tonu in jeziku bil sposoben zajemati iz sv. pisma. To je bi: Ivan Cankar, največji mojster slovenske besede.
Ta njegova posebnost in vrlina opazljiva v skoro vseh knji Sah Cankarja, a še prav posebno V njegovem poslednjem delu, ki ^osi naslov "Podobe iz sanj."
EN KRAIJ MANJ NA PRESTOLU
CAIRO, Egipt, 27. julija—-Egiptski vojaški upor je prisilil kralja Farouka, da se je odpovedal prestolu. Za njegovega naslednika je bil imenovan, njegov sinček princ Ahmed, ki je star sedem mesecev in kateremu so dali uradni naslov "Faud II, kralj Egipta in Sudana." Kralj Farouk je kot begunec odšel v Italijo.
S kraljem Faroukom je šlo nekaj njegovega kraljevskega spremstva in sorodstva.
Revolucija v Egiptu se je izvršila nekrvavo. Sedanja kraljica Narriman, druga žena Farouka,
je ostala v Egiptu, da "skrbi za vzrejo in vzgojo svojega sinčka prestolonaslednika." Kje biva, ni bilo javljeno.
Bivši predsednik— "
sedanji predsednik
Aly Mahar Paša, ki je bil že ministrski predsednik pod Faroukom, je prevzel posle ministrskega predsednika. Mahar se je obrnil s proklamacijo na egipf-sko ljudstvo, katerega je pozval na mir in k sopomoči, da se Egipt mirno reši sedanjih kriz.
Dogodki v Egiptu in Angleži
Britansko vojaško poveljstvo je alarmiralo vse svoje oborožene sile, tako v Egiptu, Sredozem-ju in na Srednjem vzhodu, naj-30 pripravljeno, da ščiti britanske interese za slučaj, če bi se ponovili v Egiptu dogodki kakor jred meseci, ko je bilo v nevarnosti življenje in imovina britanskih podanikov. To vest je objavilo kot uradno britansko zunanje ministrstvo v Londonu.
Kralj Farouk se je odpeljal v Italijo. Ko je moral zadnji italijanski kralj Emanuel oditi s prestola, ker so se Italijani izrekli za republiko, se je bil nastanil v Egiptu. Ali bo Farouk zbral Italijo za svoje stalno bivališče, še ni znano. Razširjale so se govorice, da pridejo v poštev tudi Zedinjene države, ker ima Farouk dovolj naloženega premoženja, da bo lahko shajal.
Mossadegh se pogaja z Angleži
TEHERAN, 27. julija — Novi in stari ministrski predsednik Mossadegh je javil odpravniku poslov britanskega poslaništva v Teheranu, da je pripravljen pogajati se z Britanci o odškodnini za nacionalizirano anglo-iransko petrolejsko družbo in o tem, koliko petroleja bo v naprej dobivala Velika Britanija iz Irana.
Tudi britanski uradni krogi so vesti o tej ponudbi potrdili in pravijo, da jih britansko zunanje ministrstvo v Londonu študira. V podjetje "anglo-iranske petrolejske družbe v Iranu," je bilo vloženega $1,500,000,000 kapitala, računano v dolarski valuti.
Pogajajo se o Trstu
GLINA, Jugoslavija, 27. julija—Maršal Tito je govoril pred ogromno množico poslušalcev, ki se ceni na 150,000 do 200,000 prisotnih. V svojem govoru se je Tito dotaknil razmer med Jugoslavijo in Italijo, posebno pa tržaškega vprašanja. Tito je pozval Italijo na direktna pogajanja med obema državama, da se reši vprašanje Trsta in je poudaril dvoje:
Jugoslavija je pripravljena na taka pogajanja, toda Jugoslavija od danes ni Jugoslavija izpred vojne.
Odmev nominacij v Evropi
PARIZ, 27. julija—Evropsko časopisje se tako o republikanski nominaciji, ki je postavila Eisenhowerja za svojega predsedniškega kandidata, kakor o demokratski s Stevensonom na čelu, izruža na splošno:
Moskva odklanja oba, češ, da sta oba vojna hujskača in ne dela razlike med Stevensonom in Eisenhowerjem.
Večina evropskega časopisja izraža svoje zadovoljstvo zlasti v tem, da na republikanski strani ne kandidira izolacionist Taft, marveč Eisenhower in dalje trdi, da se v slučaju zmage Eisenhowerja, ameriška zunanja politika itak ne bo spremenila.
Delavski listi presojajo ameriško delavske razmere predvsem s politične strani, ko ameriško delavstvo nima svoje lastne politične stranke. Norvežani na primer pravijo, da so zadovoljni nad obema kandidatoma, Nemci pa da so veseli kandidature Stevensona, ki garantira Nemcem, da ne bo spremenjene politike do Zapadne Nemčije, predvsem kar se tiče organizacije splošne varnosti.
ZLOČINSTVO V ŽENSKIH VRSTAH NARAŠČA
"V desetih letih, to je od 1940 do 1950, se je število aretacij vsled storjenih zločinov v ženskih vrstah v St. Louisu pomnožilo za 150%," pravi policija v St. Louisu.
V Washington^, D. C., pravi policija, da je bilo v zaporu pridržanih žensk in aretiranih letno povprečno 3,850. Leta 1951 pa že 8,068. Ameriška prestolica dolži ženski svet, da je bil udeležen s 13% izvršenih zločinov.
Ženski oddelek preiskovalnih zaporov v Philadel-phiji je tako prenapolnjen, da morajo varnostni organi, čeprav je podlaga podana, najprvo prositi za dovoljenje, da lahko izvršijo žensko aretacijo, ker je vprašanje, kakn bodo aretirano žensko spravili pod streho.
Pred vojno je prišla ena ženska na deset moških, zapletenih v zločinstvo, sedaj je razmerje že ena ženska na štiri moške. Aretacija mladih žensk in deklet je lanskega leta poskočila kar na 34.7%.
Ženske so pozabile, da so ženske in kaj je njihova prava vloga pravi pojasnilo.
Gov. Stevenson za predsednika-
sen. Sparkman za podpredsednika
"NUDIM VAM VSE, KAR IMAM, DAJTE MI VSE, KAR IMATE"
IZ
EISENHOWER JE SAMOZAVESTEN
DENVER, 27. julija—Republikanski kandidat Eisenhower je po postavitvi demokratskih kandidatov na mesta predsednika in podpredsednika napovedal, da bo potolkel tako Stevnsona, kakor Sparkmana in da bo napravil Ameriko bogateljšo, srečnejšo močnejšo in boljšo, kakor je bila kdajkoli popre je.
ZAKAJ JE ZNOVA KRADEL ...
CANAAN, Conn., 27. julija— Robert Bohman, ki je uslužben pri policiji, je zasačil nedoletni-ka, ki je kradel drva. Ko ga je zasliševal, Je nedoletni kriminalec povedal, da je kradel drva, da bi ga dobila v roke oblast, kateri bi potem povedal celo vrsto zločinov, ki jih je storil eno leto in pol nazaj.
V	Floridi
Mrs. Anna Stakich, 1923 Taylor Rd., soproga James Stakicha, ki vodi poznano trgovino s po hištvom, Stakich Furniture Co. na 16305 Waterloo Rd., se je otroci podala z letalom za tri tedne v Miami Beach, Fla. Tja je odšla s svojim svakom in svakinjo, Mr. in Mrs. Peter J. Stakich, ki sta se nahajala v Cleve-landu na obisku pri sorodnikih
V	Miami bivajo zadnja leta In tam lastujejo veliko apartment poslopje. Želimo jim mnogo zabave in razvedrila ter srečen po-vratek!
75-letnica rojstva
Danes obhaja poznani Mr. Joseph Vene, bivajoč na svoji farmi v Geneva, Ohio, 75-letnico svojega rojstnega dne. Doma je iz Leskovca pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Ta dogodek je včeraj obha jal v veseli družbi svojih sorodnikov in prijateljev, kateri slav-Ijencu čestitajo in želijo še mno go let zdravja, sreče in zadovolj-'stva!
Jeklarji gredo na delo
WASHINGTON, 27. julija — Unija CIO s predsednikom Mur-rayem na čelu, je formalno odredila, da se jeklarji vrnejo na delo, ker so bile sporazumno urejene še zadnje potankosti načelno doseženega sporazuma o prenehanju stavke. Stavka je tako trajala 55 dni in se je za dva dni zakasnila radi nove mezdne pogodbe delavcev, ki delajo v železnih rudokopih. Tudi na tem polju je prišlo končno do sporazuma.
Po sporazumu med unijo CIO in jeklarnami se je že včeraj delavstvo po televiziji kakor tudi po radiju poživljalo, da se danes vrne nazaj na delo. Trdi se, da bo preteklo teden dni, predno bo obrat povsem normalen.
Demokratska konvencija je izbrala governer j a Illinoisa, Adlaia Stevensona za svojega predsedniškega, senatorja Johna Sparkmana iz Alabame, pa za podpredsedniškega kandidata. Predsednik Truman je konvenciji zagotovil, da bo dal vse svoje moči na razpolago demokratski stranki, ki bo pri novemberskih volitvah zopet zmagala, kakor je zmagala leta 1948.
Nastop governerja Stevenso
Eva Peron umrla
BUENOS AIRES, 27. julija— Včeraj, 26. julija ob 8.25 minut je umrla Eva Peron, žena argentinskega diktatorja in predsednika Juana Perona. Po uradnem poročilu je umrla na neozdravljivem raku. Bila je 30 let stara.
Pokojna Eva Peron je bila zelo iniciativna delavka v režimu Perona in se je udejstvovala zlasti na polju organiziranega argentinskega delavstva,' seveda v podporo režima njenega moža. Peronova ni bila dobrodošla v argentinski prestolnici in tipični argentinski družbi, je pa potovala po Evropi in je bila sprejeta na važnih mestih.
VIHAR V
MASSACHUSETTS .
SALEM, Mass., 27. julija—Vihar, ki je divjal v tem zgodovinsko znanem pristanišču, je prevrnil več malih ladij in povzročil več smrtnih slučajev. Do sedaj je znano o pet takih smrtnih slučajev.
Na obisk
Mrs. Frances Frank iz Chickasaw Ave. je odšla na obisk k sorodnikom in prijateljem v Wau-kegan, HL, in Milwaukee, Wis., kjer namerava ostati nekaj časa. Želimo ji mnogo zabave.
na, ko je sprejel nominacijo, je bil izredno posrečen in simpatičen. Stevenson je v svojem govoru podčrtal ideje demokratske stranke, kateri je predafi. Govor sam je bil mojstrovina političnih govorov in se da primerjati z govori Abrahama Lincolna.
Stevenson m ljudstvo
Kakor rdeča nit je šlo skozi govor governerja Stevensona dvoje idej: Stevenson prizna samemu sebi, da ima vso voljo, da dela za splošno blaginjo; se ne boji težav, katerih se zaveda, ne sili pa svoje osebe v ospredje, marveč se o sebi izraža ponižno, kakor vsi veliki predsedniki Amerike, na primer Jefferson in Lincoln, pa tudi Franklin Roosevelt.
Druga ideja pa je bila ideja ameriškega ljudstva. "Ameriško ljudstvo je bolj pametno kot o njem mislijo repubhkanci. Ameriška demokratska stranka je ljudska stranka. Ni izključno delavska stranka, ne agrarna stranka, ne stranka delodajalcev, skratka ni stranka samo enega razreda, marveč stranka vseh," je razvijal svoje misli Stevenson, ko je šel proti višku svojih političnih izvajanj, ki jih je zaključil:
"Dajte mi vse, kar imate in jaz vam dam vse svoje moči na razpolago, prav, kakor je to delal in dela tisti, ki je prispel nocoj sem in me počastil, kakor je počastil vas predstavnike demokratske stranke in to ves čas svojega življenja. Zgodovina ga bo imela zapisanega na svoji strani kot takega, ki ostane neizbrisen v zaslugah za ameriško republiko in za demokratsko stranko—Harry Truman."
Prvi nastop governerja Stevensona je bil značilen še v drugem pogledu. Tudi potem ko je dobil nominacijo, je Stevenson vztrajal na tem, da mu ni bilo za to nominacijo. Če pa ga je demokratska konvencija nominirala za predsedniškega kandidata, to kandidaturo sprejme in gre na odprto morje in s polnimi ter razvitimi jadri v volilno borbo za demokratsko zmago.
Nadaljnja poteza Stevensona, ki je najugodnejše vplivala na konvencijo, je bila take: Konvencija je razpravljala s kandi dati in protikandidati, je imela na dnevnem redu predloge in protipredloge, se je torej vršila na liniji dokazov in protidoka-zov, skratka svobodnega debatiranja, Ici je lastno ravno demokraciji. Če so napake, se morajo priznati. Demokrati morajo imeti pred seboj idealne programe za boljšo Ameriko in za boljši svet in gledati vedno samo naprej in ne nazaj.
Boljše je, da je pri volitvah propade, kakor pa, da stranka zavaja ljudstvo. Boljše je ne priti na vlado, kakor pa slabo vladati ljudstvu v škodo.
Kandidat Stevenson se je ostro zagnal proti vsaki demagogiji v političnem življenju, pa tudi v volilni borbi, ker se demagogija ne sklada niti s splošno člo->yeškim, še manj pa z ameriškim človeškim dostojanstvom. Ameriškemu ljudstvu je treba povedati resnico, mu je treba prikazati, da ni uspehov brez težav, da stojimo na pragu velikih odločitev, ki ne bodo lahke in da gledamo v oči borbi, ki zahteva potrpežljivost in žrtve, ki pa edina lahko dovede do končnega triumfa nad velikimi sovražniki človeštva, ki so vojna, pomanjkanje in tiranija. Volilno borbo naj demokrati smatrajo ne kot sredstvo, da se uniči sovražnik, kot to mislijo republikanci, marveč kot priložnost, da se ljudstvo vzgojuje k vodstvu, ki ga čaka v današnjem razburkanem svetu.
Da je Stevenson na mah postal centralna osebnost, se je pokazalo v tistem momentu, ko je konvencija brez ugovora sprejela kandidata Sparkmana za pod-predsdenika, kakor je' to želel Stevenson.
toda naknadni dogodki so jih morah prepričati, da so bili v zmoti.
"Garantiram vam, da bomo zmagali leta 1952, kakor smo zmagali 1948, da bo zmagal Stevenson, jaz pa mu nudim vso pomoč!" je zatrdil Truman.
Truman garantira zmago
Predsednik Truman, ki je na konvenciji formalno predstavil novega demokratskega kandidata za ameriškega predsednika Stevensona, je analiziral borbe in uspehe demokratske stranke zadnjih dvajset let. Uspehe, da je sedaj v Ameriki 62,000,000 delavnih rok zaposlenih; da se je dvignilo ameriško farmarstvo in iz prezadolženosti svojih kmetij prišlo do stanja, blagostanja in take km iiske pn idukciie, da je Amerika z živežem preskrbljena ne samo za mir, ampak tudi za vojni čas, farmar pa ve zekaj da dela.
Tudi ameriški podjetnik poslovni človek in srednji stan morejo kazati na demokrate kot na stranko, ki jih je vodila iz popolne depresije in negotovosti pred dvajsetimi leti, samo navzgor.
Ponosen na zimanjo politiko
Truman je govoril o ameriški zunanji politiki pod vod-vanja priznal, da je ponosen na to zunanjo politiko. Ameriška zunanja pohtika je ena največjih pridobitev tako Zedinjenih držav, kakor tudi ostalih držav, kar se tiče ameriškega vpliva v svetu, ki se ne da primerjati z nobenim listom knjige človeške zgodovine. Uspehi v zunanji politiki pa so bili možni le, ker so bile Zedinjene države progresivne, programatične tudi v notranji politiki.
Stevenson bo zmagal
Predsednik Truman se je obrnil na dogodke leta 1947 in ponovil takratno svojo napoved, ki jo je dal podpredsedniku Barkleyu, da bodo demokratje zmagali. Mnogo je bilo takih, ki so v njegovo napoved dvomili,
JOHN HOMOVEC
V	soboto popoldne ob 3. uri je preminil na svojemu domu John Homovec, star 59 let, stanujoč na 7711 Colgate Ave. (na zapadni strani mesta). Podlegel je 27 let trajajoči bolezni. Doma je bil iz vasi Stara Vrhnika pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je član društva "Brooklyn" št. 135 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Frances, sestro Mrs. Mary Butya v Moon Run, Pa., brata Lovrenca v Pittsburghu in brata Matijo v Sloveniji. Pogreb se vrši v torek ob 2, uri popoldne iz pogrebnega zavoda Lang na 9437 Lorain
Ave. na West Park pokopališče. *
HENRY ZALOKAR
V	St. Alexis bolnišnici je umrl včeraj zjutraj ob 10. uri Henry Zalokar, stanujoč na 1135 Addison Rd., kjer je zadnjih 30 let vodil delikatesno trgovino, preje pa gostilno. Doma je bil iz Sodi-nje vasi pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko leta 1899. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ.
Tukaj zapušča otroke: Mrs. Anne Gabrenja, Mrs. Ursuline Widmar, Henry, Joseph, Mrs. Emily Simončič in Raymond, 10 vnukov, tri pravnuke, dva brata in dve sestri: Joseph, Mrs. Mary Milner, Mrs. Rose Yanchar in John. Soproga Uršula je umrla leta 1944. Pogreb se vrši v četrttek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v
torek popoldne ob 1. uri.
#
MIKE TERAS
Zgodaj včeraj zjutraj je umrl v Charity bolnišnici, kamor je bil prepeljan tri dni preje Mike (Matija) Teras, stanujoč na 1578 E. 31 St. Doma je bil iz vasi Rogatica, fara škocjan pri Mokronogu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. Delal je mnogo let pri Corrigan McKinney Steel Co., zadnjih 20 let pa je živel v pokoju. Žena Mary, rojena Robek, je umrla leta 1927. Družina je živela preje okrog E. 39 St. in St. Clair Ave., E. 53 St. in St. Clair Ave., zadnja leta pa na zgornjem naslovu.
Tukaj zapušča otroke: Mrs. Uršula Chuch, Mrs. Angela Bo-nacci, Mary, Mrs. Anna Valentino, Anthony, Rose, Joseph, John, Mrs. Jennie Grether in Walter ter 10 vnukov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Ko-lumbkila in nato na pokopališče Calvary.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POŠTA
28. julija 1952
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—{Za šest mesecev) For Three Months^Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
"NAŠ PREDSEDNIK STEVENSON"
"Ce so časi pod vladajočo stranko dobri, bo ta stranka še nadalje ostala na krmilu Amerike. Ce pa je s svojim delom dokazala, da ni sposobno voditi državljanov do boljšega življenja, marveč je šla pot navzdol, ta stranka mora izginiti in se odstraniti od odgovornih mest.." To sodbo beremo v ameriških političnih knjigah, ta sodba je vodilo, smernica ameriškega volilca, ki naj zopet odloči, koga naj voli za prihodnje važno razdobje štirih let, ko gre za volitev ameriškega predsednika.
Toda v volilnem boju ne gre samo za uradni program stranke in za to, kar je stranka do sedaj napravila. Uspe sna volilna propaganda prikaže lahko črno kot belo in obratno. V volilnem boju je tudi taktika in propaganda nadvse merodajna. Saj pravimo tudi, da 99 filozofov ne zgradi tega, kar lahko en norec podere. Ozirati se je na vse okolnosti, pripraviti volilno propagando, ki bo že v naprej taka, da bo programsko in tudi taktično tolkla volilnega nasprotnika. V pripravljanju volilnega boja demokratske stranke za volilno leto 1952, je bil še vedno najvidnejši član stranke predsednik Truman velemojster. Ne samo v povdarku, da se sodobna načela brezpogojno ohranijo, marveč tudi v izbiri oseb, ki naj uspešno nadaljujejo demokratsko politiko in zoper katere bo nasprotna propaganda brez moči.
Republikanski "šlagerji" o korupciji, trošenju denarja, znižanju proračuna, so plehki. Lahko pa bi bolj vlekla volilna parola, da je treba novih ljudi na odgovorna mesta in da naj stari predstavniki izginejo. Tudi v stvarnosti je na odgovornih mestih potrebna sveža kri, kakor tudi je resnica, daje le malo živahnih politikov, ki bi bili v visoki starosti sposobni, da ob vsakem momentu zajamejo veter v svoja jadra.
Truman je za sebe najavil, da ne bo več kandidiral, čeprav bi mu tudi po zadnjem dopolnilu k ameriški ustavi bilo mogoče. Truman je star 68 let. Njegov podpredsednik Barkley ima 74 let. Truman ga je kot sodelavca do dobra poznal. Časi, ki čakajo Ameriko v neposredni bodočnosti, bodo zahtevali iziVjdljivost in iniciativo. Na stranko ne sme pasti očitek starosti. Ce ?e po lastni, odločitvi mora stopiti Truman v ozdaje, naj po odločitvi drugih odstopi s pozornice tudi Barkley. To se je po volilni strategiji tudi zgodilo.	^
Truman, ki je imel spoštovanje za velikega učitelja Franklina Roosevelta in ki je popolnoma osvojil njegove ideje, se je obrnil na konvencijo demokratov predvsem programsko. Hotel je izbiti tla vsaki nasprotni propagandi. Kajti demokratska stranka na poti Roosevelt je, ali pa je ni! Truman je streljal s težkim topom. Niti korako nazaj! Vpliv poslanice je bil kakor razčiščavelni ogenj. Se celo senator Russell, ki ni vedel kam s Taft-Harleyevim zakonom, se je naenkrat kot južnjak odločil za ukintev tega zakona!
Treba pa je izbrati osebo, ki bo garantirala nadaljnjo izvajanje sodobne demokratske politike, ki bo v volilni propagandi kos nasprotniku in ki bo—za Trumana slednje ni bil absolutni predpogoj—v danih možnostih ohranila udarnost in enotnost 'demokratske stranke.
Že v predpripravah za demokratsko konvencijo je bil v ospredju governer Illinoisa Adlai Stevenson. Ne slučajno. Dobro je za ameriškega politika, če ima lepo zgodovino svoje družine. Absolutno potrebno ni, toda Stevenson jo ima. Stevenson v ameriški zgodovini ni ne neznanka, ne uganka; Patriotje, ki so se izkazali vredni za domovino. Governer Adlai Stevenson posebej, ki je doma v zun-nanjih in notranje političnih poljih, ki je programski, a ki začrtane ideje tudi praktično izvaja. Človek, ki je leta 1948 naravnost pometel nasprotnika v volilni borbi za mesto governer j a Illinoisa; mož, ki se ne hvali v tem, kar je bilo storjenega, marveč kaj je zasnovati in zasnovano dalje izvršiti. Mož velikih idej, kar je pokazal z vsakim svojim nastopom, skratka "naš bodoči predsednik." Ko si je izbral podpredsednik^, od konvencije enostavno ni bilo več ne ugovora, ne protipredloga.
Abraham Lincoln ni bil rojen v Illinoisu; iz Illinoisa pa je prišel v Washington kot predsednik Amerike v eni najbolj kritičnih dob njene zgodovine. Adlai Stevenson ni rojen v Illinoisu; zibelka mu je tekla v Los Angelesu. Kakor Lincolna, vodi tudi Stevensona pot v Washington iz Illinoisa. Tudi časi, ki stojijo Stevensonu nasproti, so več kot odgovorni.	L.C.
S POTOVANJA PO JUGOSLAVIJI
BOROVNICA —v prvi vrsti se moram zahvaliti Mr. Kollan-dru za tako točno in izvrgtno postrežbo, ki je bila tako točna in izvrstna prav do domačega kraja.
Iz Clevelanda smo odpotovali ob 8. uri zvečer, v New York smo dospeli prihodnje jutro okrog 8. ure in morali smo kar pohiteti z našo prtljago na avtobus, ki nas je peljal do pristanišča, kjer so ladjo že nakladali. Na tako velikansko ladjo se naloži ogromno stvari. Čakati smo morali kako uro, da smo prišli na vrsto. Z nami je šel tudi Mr. Hollander, in ko je videl, da je vsak na svojemu mestu, se je poslovil od nas in zapustil ladjo. Ladja je odplula okrog 1. ure popoldne.
Kmalu smo se Slovenci iz vseh krajev Amerike znašli skupaj. Bilo nas je prav lepo število. Vožnja kot postrežba je bila izvrstna, kar se tiče morske bo-
lezni, so pa ženske vse po malem občutile jo. Seveda, nekatere so bolj tožile, ker so bile bolj občutljive. Na morju smo bili pet dni. Vseskozi je bilo mirno, le zadnji dan pa je ladjo precej zibalo sem in tja. Zvečer, ko smo se podali k počitku, smo morali tisti, ki smo spali v vrhnjih posteljah, prijemati se, da se nismo zvalili iz postelj, tako je nagibalo ladjo. Tisto noč nismo mogli spati, zjutraj smo pa zagledali suho zemljo.
Ladja je pristala ob 11. uri zjutraj dne 2. junija. Izkrcali smo se v Cherbourghu, kjer nas je že čakal zastopnik Kollandro-ve družbe, ki se je peljal z nami do Pariza. Prihodnji dan je nam preskrbel avtobus, ki nas je vozil po Parizu, šel je z napii tudi ta zastopnik, ki je nam pojasnjeval in razkazoval zanimivosti Pariza. Zvečer smo se odpeljali iz Pariza z vlakom, ki je vozil eno noč in en dan skozi lepe in
Ali se bo vršil skupen koncert" v prid okteta iz stare domovine?
CLEVELAND, Ohio—Med pevskimi zbori v Clevelandu je nastalo gibanje, da se priredi skupen koncert v prihodnjem letu. Na seji tozadevnega odbora, vršeča se 12. julija, je bilo sklenjeno, da naj se ta koncert vrši prihodnje poletje zunaj v naravi, če mogoče na rekreacijskih prostorih SNPJ.
Zarja, katera je bila tudi udeležena na tej seji, je priporočala, da bi se vršil prvi skupen koncert prihodnjo pomlad in sicer bi šel prebitek koncerta za kritje morebitne izgube, če res pride oktet iz stare domovine. O temu predlogu Zarje bodo poročali zastopniki pri svojih zborih in pride na razpravo na prihodnji seji.
Pri zarji so mnenja, da je dolžnost pevcev, kot tudi vseh drugih kulturnih in prosvetnih skupin, pomagati uresničiti to vzvišeno zamisel, da dobimo sem oktet, kateri nam poda našo pesem. To bi bil za nas ameriške Slovence tak doživljaj, kakršnega še nismo doživeli. Slišali bi slovensko pesem tako, kot jo zna zapeti samo skupina izbranih pevcev iz domovine, katere poznajo in priznavajo kot pevske prvake tudi izven Slovenije.
Z priredbo skupnega koncerta v ta namen, bi dali javnosti vspodbudo in tudi potreben sunek, da se kolo prej in hitrejše zavrti v to smer. Res, da smo imeli med nami razne odlične osebnosti in tudi posamezne pevce, katere smo vzljubili, noben-krat pa še ne tako skupino pevcev.
SANS je pred kratkim naslovil pismo na javnost s vprašanjem—če li pride oktet iz domovine. Pismo naglaša, da je pripravljen priti oktet prihodnjo pomlad, če smo tukaj pripravljeni jih sprejeti in pripravljeni delovati tako, da bodo koncerti uspešni. Vedeti tudi hočejo —če so društva in posamezniki pripravljeni kriti morebitni primanjkljaj.
Kakšen odziv bo na ta pisma, se sedaj še ne da dognati. Društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ je pripravljeno, v slučaju zgube, prispevati $50. Podoben sklep ima tudi društvo Naprej, št. 5 SNPJ.
Brez dvoma bi ta pevska tura zopet poživela naše naselbine in vezi med seboj. Zanimanje, da naši ljudje slišijo te pevce, bi bilo tako, da bi napolnili sleherno dvorano. Vstopnina in tro-šni listki bi donašali dohodke za kritje izdatkov. Teh bi bilo brez dvoma veliko. Nekateri menijo, povprečno $100 in več dnevno. Pri temu nastaja vprašanje, kako kriti morebitni deficit. Odbor SANSa uvideva možnost defi-
cita, zato se obrača na javnost za podporo.
Eden izhod iz tega bi bil zbrati po naselbinah 500 podpornikov, kateri bi se zavezali kriti zgubo z vsoto do $10 vsak. Ta obligacija bi znesla $5,000. Prepričan sem, da bi v Clevelandu in iz drugih naselbin dobili to število podpornikov, ki bi ris-kirali desetak za dobro stvar. Za enako vsoto se pa lahko zavežejo tudi društva in organizacije. Zelo dobra stvar pri tem bi bila, ker bi s temi podporniki imeli 500 dobrih agitatorjev.
Sicer osebno verujem, da bi se dalo z vsestransko kooperacijo iz leve in desne po naselbinah in z intenzivnim organizatorič-nim delom in vodstvom širših odborov izvesti tudi v mejah dohodkov.
Vsi, ki soglašate z idejo, da gostuje oktet pri nas—postanite z desetakom podporni člani in se prijavite pri SANSovem tajniku John Pollocku, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Clevelandski pevci pa na plan za skupen koncert v ta namen!
Leo Poljšak.
čudovite pokrajine. V Sežano smo prišli ob 2. uri popoldne. Tam je meja Jugoslavije.
Tam so nas prav lepo sprejeli T^ne Seliškar, Zima Vrščaj-Holy, Vinko Kroll, Etbin Kristan in več drugih, katerih imena ne vem. Bilo je veliko ljudi in šolskih otrok, ki so nas obdarili s cvetjem in nam zapeli več narodnih in partizanskih pesmi. Med tem so prišli carinarji, ki so pregledali naše potne liste in prtljago, kar je bilo bolj površno in ni bilo tako hudo kot so nas nekateri strašili, da bo. Zvečer ob 8.30 uri smo se pripeljali v Ljubljano, kjer so nas čakali sorodniki. Podali smo se v hotel Slon, kjer smo se dobro odpočili, drugi dan pa se podali vsi na domove svojih dragih domačih Snidenje ž njimi je bilo prav prisrčno.
Prve dni sem samo ogledovala grozote vojne in obiskovala sorodnike, kjer pa sem sUšala same pritožbe, da kako hudo je bilo in koliko so morali prestati. To je tudi res^ kajti ta vojna je bila nekaj strašnega. Tudi sedaj imajo še težkoče in se pritožu jejo, nekateri pa tožijo tudi iz navade ter ne bi bili nikdar zadovoljni.
V torek, 18. junija je zopet dospela skupina Amerikancev. Ž njimi je bila tudi naša glavna tajnica Progresivnih Slovenk, Josie Zakrajšek. Imeli so lep sprejem v Sežani, zvečer, ko so prišli v Ljubljano, smo jo pa nekateri Amerikanci čakali in jo spremili v hotel Slon. Tam bo njeno bivanje za časa obiska v Jugoslaviji.
Ogledali smo si že nekaj lepih stvari v Jugoslaviji in se čudimo, da so si v tako kratki dobi mogli zgraditi tako velike tovarne, v katerih že izdelujejo velikanske stroje in mašinerijo.
Za danes naj bo dovolj, morda se ob priliki zopet oglasim. Ob koncu priporočam, da kdor misli potovati v Evropo, naj se obrne na Mr. Kollandra, ker tam bo najbolje in pošteno postrežen. Pozdravim vse Clevelandčane!
Helen Mikuš,
članica Progresivnih Slovenk, (6607 Edna Ave., Cleveland, O.)
Don't gamble with fire— the are ogainst you I
Šolske potrebščine za Vipavo dospele
CLEVELAND, Ohio —Vsem tistim, kateri so odboru za zbiranje v preteklem letu prispevali za šole v Vipavi, sporočam, da je ta nam vsem zelo neljuba zadeva končno rešena.
Naj na kratko opišem to. Potom naših časopisov sem se zavzel, da bi med prijatelji in domačini zbral nekaj gotovine, da se nabafi potrebščine vipavskim šolskim otrokom. To se je vleklo skoraj leto dni. Kot sem že tedaj obvestil javnost, je ta pošiljka, nad 1,600 funtov, bila odposlana iz Clevelanda dne 5. oktobra, ker je pa tedaj bila stavka pristaniških nakladalcev v New Yorku, je to že tedaj tam zaostalo skoraj dva meseca in je bila ta pošiljka izročena na jugoslovansko ladjo šele 2. decembra. Ladja Makedonija, s katero je to blago bilo prevoženo na Reko, je tedaj prišla v Reko dne 21. decembra, kot smo bili informirani, ni pa pri tem bilo nič slišati o tej naši pošiljki. Otroci vipavskih šol so zaman čakali, kdaj dobe te potrebščine iz Amerike. Pri tem naj pripomnim to, da če je bila komu nerodna ta zadeva, je bila spodaj podpisanemu. Koliko truda ter skrbi je bilo vse te dolge mesece, pisanja na levo in desno, kje in zakaj je zadržek, da te naše pošiljke se niso tam sprejeli.
Pisal sem na razne firme, preko katerih smo mi odposlali, pisal na Izseljensko matico v Ljubljano, tamošnjemu Prosvet-
nemu odboru v Vipavo, da naj se oni potrudijo in preiščejo, da od naše strani je vse izvršeno in odposlano. Vzlic temu prizadevanju se je vleklo več mesecev. Končno je ta zadeva povoljno rešena.
Zato naj o tem v celoti tudi objavim pismo, katerega mi je prinesel osebno Mr. Joseph Okorn, kateri se je nahajal na posetu v stari domovini, od tovarišice Zime Vrščajeve-Holy, katera je sedaj vposlena v uradu Izseljenske matice v Ljubljani kot tajnica. Pismo se glasi;
"Mr. Joseph Durn,
Cleveland, Ohio.
"Dragi rojak in prijatelj!
"Prijela sem Vaše pismo, in se za stvar takoj zanimala. Lahko Vam odgovorim, da sem pošiljko od 38 zabojev za Vipavske šole zasledila v javnih skladiščih na Reki. Pojasnim naj Vam, kako je to mogoče, da je toliko časa pošiljka ležala v javnih skladiščih.
"Kot v vseh lukah na svetu, imajo tudi na Reki javna skladišča, v katere pride vsa roba, ki jo brodovi iztovorijo. Naloga ni javnega skladišča blago razpošiljati na namenjene postaje. To odpravo vrše razna spediter-ska podjetja in agencije, katere imajo za dvig blaga v javnih skladiščih potrebne , sprejemne listine. Tako Vaša pošiljka, kakor tudi pošiljka za šole 'Ig' in 'Iška vas' in še druge so pa bile brez vsakršnih dokumentov. Zato javno skladišče blaga ni mo-
Od 24. do 31. julija 1927
Ameriški imperialisti so bili ostro ožigosani na kongresu Pan-ameriške delavske federacije.
Sprejeta je bila resolucija, v kateri se ostro kritizira poslu-ževanja Monroe-ove doktrine za protekcijo ameriških investicij v južno-ameriških deželah. Isto je bila sprejeta resolucija, v kateri se žigosa sporazum med reakcionarnim režimom predsednika Diaza v Nikaragui in newyorski-mi bankirji s pomočjo katerega je dobil Wall Street absolutno kontrolo nad financo omenjene republike.
Dr. Caleb R. Stetson, rektor Trinity protestantovske cerkve, pravi, da so razkošne cerkvene poroke bogatašev vulgarne in paganske.
Cerkev se izroči cvetličarju, ki stori vse, kar je v moči, da zakrije vse, kar spominja na svetost kraja. Zberejo se velike množice, ki pasejo zijala na nevesti, o kateri ne vedo ničesar drugega kot, da je bogata.
Odvetniški izpit sta napravila Mr. Joseph J. Ogrin, sin poznane Ogrinove družine iz Parmalee
Ave., in Mr. John J. Prince, sin Prinčeve družine iz E. 63 St. .
Pri družini Frank Kuhar na 5811 Bonna Ave. so se oglasile vile rojenice in pustile zalo hčerko.
Štorklja je prinesla krepkega sinčka družini Mr. in Mrs. Frank Hočevar v Olmsted Falls, Ohio.
Rojenice so prinesle družim Smrdel na 1254 E. 5 5St. trojčke—fantka in dve deklici. V družini je sedaj 10 otrok.
Oglas: Proda se krasna papi* ga, ki govori in tudi kolne p" slovensko in angleško. Proda® jo, ker nujno rabim denar. Z» naslov vprašajte v uradu tega lista.
Ženitna ponudba:
Ker preveč sem sam zvečer, ko zatone dan,
zato želel bi družice, da vedri mi tožno lice.
Ti tam, cvetka ob potoku, odzovi se srca moj'ga zvoku, in piši na Enakopravnosti urad
pismo na ime John Strnad.
PRED DESETIMI LETI
Od 10. do 26. julija 1942
Vsi narodi Evrope nestrpno čakajo invazijo kontinenta po zavezniških četah. Po vsej Evropi vre, na čelu pa stoji Jugoslavija, ki je s svojimi junaškimi četami odprla drugo fronto in vdira v Italijo.
Kampanja proti komunističnim partizanom v Jugoslaviji. Je obžalovanja vredna, a potrebna, ker Mihajlovič ne sme diskredi-tirati svoje četniške akcije.
Ukaz za "čistko" je dala jugoslovanska vlada v Londonu. Število patrizanov se sodi, da je več tisoč.
Lastniki hiš se pritožujejo radi nastavljene kontrole najemnin. Pravijo, da so določbe krivične in najemnine ne odgovarjajo porastu cen.
Anton Mervar, znani trgovec
z muzikalijami na St. Clair Ave., in njegova žena sta se smrtno ponesrečila. Nesreča se je zg"' dila v državi Kansas, kjer j® zdrknil njiju avtomobil s ceste, ki je bila polita z oljem.
Ž njima je bila tudi Mrs. Spe' hek iz Collinwooda, ki je ostala nepoškodovana.
Dva dni kasneje je podlegel radi žalosti njiju sin Anthony, I ^s|jir 31 let. Bil je skupen pokop- ^
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs, John Plu^ ml., 1113 E. 67 St., in pustile j krepkega sinčka-prvorojenca. j
Prostovoljno je odšel v ameri' ško bojno mornarico Louis Je' rič, sin Mr. in Mrs. Tony Jeric, 730 E. 157 St.
Piknik društva Cleveland, št. 126 na farmi SNPJ.
glo izdati. Zagotavljam Vam, da je Slovenska izseljenska matica že od same prve Vaše urgence se vsestransko za to pošiljko zanimala, to se pravi iskala jo je po vseh podjetjih in agencijah, katere bi utegnile imeti to robo ali dokumente za njo.
"Od vseh je Matica sprejemala vedno isti odgovor, to je, da o tej pošiljki nič ne .vedo. Matica ni mogla vedeti, da je bila roba odposlana brez brodarskega manifesta. Vse zaostalo blago oziroma roba, ki se nahaja, oziroma se je nahajala v javnih skladiščih na Reki, je povzeta od e k s p o z i t ure Jugoslovanskega rdečega križa na Reki, ki mora blago prijaviti kot dospelo, nakar bo roba odposlana, kamor spada. Lahko Vam zagotovim, da bo v tem mesecu izvršena dokončna odprema vsega zaostalega blaga. Slovenska izseljenska matica sc zaveda, da obstojajo povsod strogi uvozni in luški predpisi, vendar pa bo kljub temu pokrenila potrebno, da se ta slučaj razčisti, razišče in strogega izvajalca predpisov v luki pokliče kljub vsemu na odgovornost."
"Zelo nas veseli uspeh Vaše akcije za Kulturni dom v Trstu, Vaše vztrajno delo za rojstno domovino nas navdaja z ponosom. Zato se tudi Slovenska izseljenska matica pridružuje zahvalam vseh Slovencev, posebno pa tržaških Slovencev. Imeli smo priliko spoznati se osebno z rojakom Mihom Lahom, Gorjan-čevo in njenim soprogom Andrejem. Rojaki, kakor tudi pred-
stavniki Matice se bodo sestali v Trstu s tamkajšnjim odborof Kulturnega doma, kjer se bod" neposredno pogovorili in osebno spoznali.
"Ko pišem to pismo tik pred odhodom prve skupine vračajo' čih se rojakov v Ameriko, ne morem obširneje pisati, ker g^ bom oddala rojakom, da ga po' neso Vam, tako da boste v naj' hitrejšem času obveščeni, kak" je z Vašo pošiljko. Po redni pO' šti Vam bom pa itak obširneje javila.
"Bodite iskreno pozdravljeni!
"Zima' Vrščaj-Holy'
(Pismo, kot rečeno, je prinesel Mr. Joe Okorn, ter tudi nekaj spominčkov iz Sodražice. Hvala, Joe)!
To je pismo, ki pojasni in pov® zadostno o tej mučni zadevi. Me" ni je bilo vedno zelo mučno ii^ žal, da nisem mogel preje obvestiti o tej nerodni zadevi. No, končno sem prepričan, da bodo te šolske potrebščine tudi sedaj, po skoro letu časa, ravno tako prav prišle. Upam tudi, da bond od odbora iz Vipave o prejem^ obveščen o vsem.
Toliko torej, sem mislil obvestiti javno vse, kateri ste me vedno spraševali, kaj je s pošilj' ko, če so prejeli ali kaj je vzroK itd. Upam, da se boste vsi z menoj vred bolje počutili. Izseljenski matici v Ljubljani, posebno pa njeni tajnici ga. Verščaj' Holy kot tudi Tonetu'Seliškarju, kateri me je tudi obvestil, topla zahvala za njih poizvedovanje in trud.
Joseph F. Durn-
ii
ENAKOPRAVNOST
BTRSN 3
f'Mj Milčinski:

Cvetje in trnje
O življenju Frana Milanskega
v Enakopravnosti že nekaj časa priobCujemo zanimive povesti iz knjige "Cvetje in trnje" ter razne druge privlačne spise. Iz komentarjev naših čitateljev, menimo, da so ta dela ugajala.
Avtor te knjige, Frank Milčinski ali Fridolin Žolna, je bil odličen humorist; umrl je pa pred drugo svetovno vojno. Njegova dela uživajo sloves priznanega umetnika in radi tega je tudi pravi, da bi čitatelji njegovih povesti zvedeli nekaj o avtorjevem lastnem življenju.
V naslednjem priobčujemo "življenjepis mojega peresa," ki ga je o sebi spisal sam Milčinski.—Uredništvo.
Pisateljsko pero mi ni ne po- bilo "pero." "Pero" me ni nik-
ne kruh; nikdar mu pa tudi ■iisein pripisoval one važnosti, bi njemu na ljubo količkaj zanemarjal poklic, ki mi daje kruh.
Tako je pošteno. "Umetni-
ško
seveda ni. Sicer pa menim.
so tudi "umetniki" lahko po-8teni in delavni ljudje in ker jih poznam, jim tega svojstva ne °^ekam.
Pisal sem, ker me je veselilo. V Razvedrilo mi je bilo po utrudljivem poklicnem delu. Kar je dru-Sun pagat in riba in lov, meni je
dar utrudilo. In moram povedati peresu v čast, da moje pero ni bilo mrtva stvar nikdar ne, nego mi je marsikateri osnutek obrnilo kar po svoje in je bilo včasih to, kar mi je zapisalo pero, bolje nego to, kar sem si bil zamislil. (Primerjaj "V gorskem zakotju!") Po sem, po pravici povedano, včasi tudi grešil, zanašajoč se na imenovano lastnost svojega peresa.
Čim je bilo delo izvršeno, me ni nič več zanimalo. Nikdar ni-

01

Eggjy
' ...x.
A FOUR-FOOTED FRIEND in a foreign land lends aid to the U. S. Marines. This is a picture which could have been taken almost anywhere and almost any time in the past ten years . . . there may very well be others like it taken in the next ten years ... or more.
For in a time of unrest such as this, our country must be alert on many fronts—to keep the restless peace. This takes strength. Strength in manpower, strength in our national economy, represented by YOU!
For you are an important part of our country's economy. .When you have a sturdy backlog of savings you are secure—and so is your country. And one of the best ways for you to build up and keep such security is by buying United States Defense Bonds—regularly. Your bonds and other forms of saving make you a solid, dependable citizen of an economically strong nation. And peace t ^ only for the strong!	„ %
Buy Defense Bonds today . . . and buy them regularly through the Payroll Savings Plan where you worl:. Strengthen your own future and that of your country L ■ saving your money through bonds.
HERE'S HOW E BONDS ' NOW EARN MORE MONEY FOR YOU!
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an ever better return than ever before . . . thanks to 3 brand-neii) , money-earning features just announced by the U. S. Treasury.
1	. Now every Series E Bond you buy begin« earning interest after only G months. It earns 3%, compounded semiannually, when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger nt the starti
2	. Every Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger!
3. During the 10-year extension period, every unmatured bond earns at the new, higher interest (average 3% compounded semiannually). Your original $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in betterrpaying Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
Peace is for the strong ...
for peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
The U. S. Governmpnt doet not pay for this aduertiaing. Tht Treaaury -Deparimvnt thankB, for their patriotic donation,	B ' ^
Tht Advertising Council and
ENA KOPRA VNOS T
sem štel za "razvedrilo," stikati za založniki in se z njimi pogajati.
Založnikom na ljubo nisem napisal ničesar.
Pisal sem v prvi vrsti zaradi sebe, da se iznebim, kar me je tiščalo v možganih. Niti nisem rad obetal, da bom kaj napisal. Obljuba dela dolg, dolg pa me ni nikdar bodril k ustvarjanju.
Pisal sem sicer zaradi sebe. Toda mi je tičalo že v pojmu pisanja, da je pisanje namenjeno za branje; oni pa, ki bodo brali, mi niso storili nič zlega, zato nisem imel povoda, da jih mučim in dolgočasim. To stališče je nemara zopet "neumetniško." Toda naj mi služi v opravičbo in za izgovor, da bas nisem umetnik in nisem literat. Brali so me pa ljudje radi, namreč oni ljudje, za katere sem pisal. Za kritike nisem dosedaj pisal ničesar, morebiti še kdaj bom, kadar ne bom imel drugega opravila.
Dasi moje življenje ni bilo posvečeno zgolj ali tudi le v upo-števni meri peresu, pa vendar ni ostalo brez vpliva na pero. Naravno je to. Saj je tudi pisanje del življenja one osebe, ki piše in se mora pisanju poznati to življenje in so občudovanja vredni oni pisatelji, ki pišejo, pa bi lahko to, kar pišejo, napisal tudi kdorkoli drugi. Popis mojega življenja bi se dal v dobrem delu posneti iz mojih spisov.
Oče je bil Čeh, davkar, služboval je na Brdu, potem v Črnomlju, naposled v Ložu na Notranjskem, kjer sem prišel na svet. Pisal se je oče prvotno in pravilno Milčinsky; toda domače prebivalstvo ni bilo kos zadnji črki njegovega imena, pa je oče izpremenil svojemu imenu pisavo tako, da je ustrezala potrebam prebivalstva. Ko sem bil star štiri leta, smo se preselili v Ljubljano, v Krakovo, kjer smo stanovali kakih dvajset let v isti hiši. Življenje mi je teklo skromno in v omejenem krogu. V "Ptičkih brez gnezda" je nekaj spominov izza onih dni.
Oče je bil tih, resen čfovek, rad nas je imel, le očital nam je včasi, da premalo molimo, zato da smo vzrok, da nobena naših srečk ne zadene.
Mati je bila dokaj let mlajša od očeta, *doma je bila iz postavne, ugledne hiše v Lukovici. Dobrosrčna je bila, požrtvovalna, skrbna, delavna. Tudi za šalo je imela smisel. V "Muhobor-cih" sem po njeni podobi naslikal Podržajevo mamico.
V šolo sem pričel hoditi k Sv. Jakobu. Ko sem bil za tretji razred, je bila zgrajena in otvor-jena nova šola na Cojzovi cesti in smo se semkaj preselili šolar-čki od Sv. Jakoba.
Tukaj se je zgodilo v tretjem razredu, da sem v svoje veliko presenečenje opazil, da imajo pesmi rime. Tega nam ni bil se nihče povedal, sam pa tudi nisem bil videl dosihmal. Posebno bister nisem bil—menda sem bil prezgodaj pričel pohajati v šolo, trije meseci so mi se nedostajali do šestih let. Zdi se mi: vseskozi in v vseh stvareh sem bil za eno leto premalo zrel.
Igrat smo se hodili na Mirje itd., itd., k šmarnicam smo zahajali v Trnovo itd., itd., in sem one dni znal trdo spati tudi hodeč, kadar sva z mamo šla kam v poset. Kar pa je končno vse brez važnosti. Nego je zastran mojega pisateljevanja važna le ta ugotovitev, da takrat še nisem pisateljeval. Le pisati sem se učil, to pa z jako slabim uspehom.
(Dalje prihodnjič)
YOU
can be the woman of the year
PMPAM FOR NURSING— Ih# mott naadad profeulon for woman In a National Em«rganey
©
Talk to Ih# Director of Nuru* at your local hoipltal, or apply to ■ collaglat« or howiM Sdioei of Nunlnfl.
Nekdanja m sodobna pokrivala
Ljudje, ki so si že v davni preteklosti napravljali primitivna oblačila, niso pozabili tudi na glavo. Glava je bila že od nekdaj in je še danes "glavni" del telesa. Človek lahko živi brez roke ali noge, toda ne more živeti brez glave. Razumljivo je torej, da so si že naši davni predniki pri-krojali pokrivala za glave, da se ubranijo pripeke sončnih žarkov ali da se zavarujejo proti dežju in drugim izpodnebnim padavinam.
Polagoma pa so se ta bolj ali manj potrebna pokrivala glav izpremenila v nakit. Glavarji rodov in plemen so si začeli venčati glave s cvetjem, z rastlinskimi plodovi, z rogovi divjačine in s ptičjim perjem. To jih je razlikovalo od navadnih plebejcev. Glavarji so bili dostikrat tudi narodni svečeniki, ki so posredovali med ljudmi in bogovi in tisočerimi dobrimi in zločestimi duhovi, in so si za take prilike primerno okrasili glave. Tako okrašeni so s plesi in popeva-njem rotili neznane sile, naj jim omogočijo dober lov ali dobro letino ter jih varujejo bolezni in naravnih katastrof. To je pri nekaterih primitivnih ljudstvih še danes v navadi.
Znano je, da so si v davni preteklosti na en ali drug način krasili glave le moški. Ker so po večini moški tudi "vojske peljali," so bolj ali manj primerna pokrivala prešla na vse vojnike. Še iz nedavne preteklosti vemo, na primer, da so si ameriški Indijanci za prilike vojnih pohodov okrasili glave s ptičjim perjem. Ako pogledamo slike vojaških pokrival, starih nekaj sto let ali morda komaj 50 let, vidimo, da se je takim pokrivalom posvečala posebna pažnja, ki ni imela vselej praktične straai.
Nekdanji "vitezi" in roparski baroni so nosili s perjem okrašene klobuke ali čelade. Visoki vojaški poveljniki evropskih armad so še pred par sto leti nosili široke trivoglate klobuke. Bogati maharadže v Indiji so se še do zadnjega časa pokrivali z našopirjenimi in z dragulji okrašenimi turbani. Papeži še vedno nosijo tiare, kardinali široke rdeče klobuke, škofi mitre, kralji, kolikor jih je še ostalo, zlate krone; seveda ne vsak dan, ampak le ob slovesnih prilikah.
V zvezi z vsem navedenim pa je zanimivo dejstvo, da je moda razkošnih in okrašenih pokrival prešla večinoma na ženske. Celo pokrivala modernih vojakov od prostakov do generalov so preprosta. Še bolj preprosti pa so klobuki moških civilistov, vse od farmerjev in tovarniških delavcev do predsednika Zedinjenih držav.
Na drugi strani pa so ženske kopirale skoro vse oblike moških pokrival od davnih časov do danes. Pri njih smo .videli ali vidimo kopije pokrival primitivnih ljudskih glavarjev in svečenikov, vojaških čelad, s perjanica-mi okrašenih klobukov davnih kavalirjev in vitezov, čepic ene ali druge vrste, širokih kardinal-skih klobukov, turbanov, fesov, vojaških čak, napoleonskih klobukov, miter, tiar, kron in navadnih moških klobukov. Vse to, seveda, z večjimi ali manjšimi modifikacijami in okraski ene ali druge vrste.
Tako se je izpremenilo. Petelini še vedno nosijo večje in lepše grebene kot kokoši, pavi se ponašajo s "kronami" na glavah, ki jih pavice nimajo, levi imajo bujnejšo grivo kot levin je, toda pri človeškem rodu se je ta pre-drugačilo. Moška pokrivala se ne morejo niti. od daleč kosati z ženskimi.
—NOVA DOBA
Oglašajte v Enakopravnosti
CEMENTARNA V TRBOV-LrJAH TEŽKO ZMAGUJE
Trboveljski cement je po svoji kakovosti znan ne samo doma, marveč tudi v tujini. Letos prihajajo naročila za ta cement v čedalje večjem obsegu ne le iz Jugoslavije, marveč tudi iz tujine, tako Italije, Avstrije, Brazilije, Egipta, Cipra in še od drugod. Kolektiv tovarne le s težavo zmaguje vsa ta naročila, ker je trboveljska cementarna vezana na pogodbe za dobavo cementa za ključne objekte ne samo v Sloveniji, marveč tudi v drugih republikah, zlasti v Srbiji in Makedoniji. Prav tako mora trboveljska cementarna dobaviti velike količine cementa za gradnjo ceste Vrhnika-Logatec in ceste Celje-Vransko, kjer uporabljajo specialni cement C-500 iz Trbovelj. Proizvodnja te vrste cementa terja večjo skrb v pripravi, izdelavi kakor tudi v laboratoriju.
Delovni kolektiv trboveljske cementarne je izvršil veliko naročilo, ko je izdelal za Italijo 2,000 ton cementa za poplavljene kraje v Padski nižavi. Upravni odbor in delavski svet podjetja stalno skrbita, da se naročila v redu izvrše, da se dobava čim bolj pospeši in da je hkrati zagotovljena dobra kakovost, kajti le ob takem skrbnem delu je kolektivu zagotovljen zadovoljiv pločni fond.
Žal tovarna ne more proizvajati več tega dragocenega gradbenega materiala, ker so stroji že stari in izrabljeni. Zastarele so tudi naprave na nakladalni rampi, kjer jih bo treba nadomestiti z novimi, da se pospeši odprava cementa. Tudi železniški tir pri nakladalni rampi je prekratek, ker se tu razklada tudi drug material za podjetje. Včasih je treba čakati tudi na ran-
žirno lokomotivo, kar pomeni izgubo dragocenega časa. Pri nakladanju cementa v zadnjem času zelo pazijo, da ne poškodujejo vreč, ki vsaka stane 70 dinarjev, kajti zaslužek delavcev pri tem delu je odvisen od tega, koliko vreč se pri transportu poškoduje.
Cementarna je lani izvozila mnogo cementa v tujino, ni pa mogla dobiti iz tujine prepotreb-nega obratnega materiala, kakor na primer specialne opeke za obzidavo peči. Razne 'težave so nastale pri letošnji nenadni spremembi cen raznega materiala, ki je postavila na glavo marsikateri račun in kalkulacijo. Za izboljšanje dela v kamnolomu bo tovarna kmalu dobila nov bager, ki bo delo v kamnolomu znatno olajšal.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
Društveni koledar
AVGUSTA
3. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
17.	avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA
7. septembra, nedelja—Piknik
■ Mlad. pev. zbora na farm;
'SNPJ.
28. septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
OKTOBRA
18.	oktobra, sobota—Jesenska veselica društva Brooklyski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
19.	oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
19. oktobra, nedelja—Jesenski koncert in 15-letnica obstoja zbora Planina v Slov. nar. do-
NAZNANILO
Cenjenim prijateljem in znancem sporočava, da sva prevzela od Mr. in Mrs. Mike in Molly Fuches njuno gostilno
MOLLY'S CAFE
na 7508 ST. CLAIR AVE.
kjer bova odslej skušala postreči vsem gostom najboljše Vedno bova servirala prvovrstno pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Prijazno se priporočava v obisk.
STANLEY URBiC in BILL H RASTER, lastnika
ur country is
UNITEU
Of course we don't agree on everything—never have—never will—and wouldn't like it if we did ;.. t\*:ept about one thing—our right to disagree; and way so loudly. Fools—and enemies—sometimes think those loud sounds mean we are not united ... but we know our basic unity is there; as strong as the day our name was chosen—actually stronger, because now there are so many more of us agreeing on that one important thing.
Listen! Read! Look! ' '
> Talk! Argue! Think! fv | Then VOTE	^
e

The late John Doe
When he came to the intersection he was late for an appointment. Now he's late—for life. Walking in city traffic, be careful—look both ways, watch the lights, cross safely. You're way ahead to stop, look, and live I
e

Be Careful—the life you save may be your own!
Sponsored in the interest of your safety by
ENAKOPRAVNOST
mu, Stanley Ave., Maple Heights, O,
NOVEMBRA 2. nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave.
2. novembra, nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave.
9. novembra, nedelja — Igra dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Recher Ave. 9. novembra ,nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 15. novembra, sobota—iO-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave. DECEMBRA 13. decembra, sobota—Domača zabava krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A-GRDINA^J^SONS Funeral directors
»VKNITUKL DCALCAS tOM CMI 62* »T.
jCBwww bS$90

OFFICE GIRL WANTED
SOME TYPING AND BOOKKEEPING Call
A. J. BUDNICK 663t St. Clair Ave. — UT 1-4492
Zemljlsce in dohodek
To 4-stanovanjsko poslopje je zidano in najboljši nakup v okolici Ansel Rd. 2 stanovanja s 5 sobami, 2 s 6 sobami. Vsako stanovanje ima gorkoto samo zase. Ne morete napraviti napako, ako investirate vaš denar v ta nakup. Cena $23,000.
Mr. Shemkunas P O R A T H 2828 Euclid Ave. SU 1-6600
LOTE NAPRODAJ
v lepi rezidenčni naselbini se proda pet lotov, posamezno ali več skupaj. Blizu busov, trgov in parka. Za podrobnosti se zglasite na 17902 Nottingham Rd.
IŠČEJO STANOVANJE
IŠČE SE STANOVANJE S
4 sobami za' tri odrasle osebe. y st. clairski naselbini med E. 55 in E. 79 St. Kdor ima za oddati naj sporoči Veroniki Severinac 968 East 70th St. UT 1-9290
NAPRODAJ
NAPRODAJ JE
delikatesna trgovina,
ki ima opremo za izdelovanje sladoleda. V slovenski naselbini. Lastnik živi izven mesta in mora prodati, žrtvuje za hitro prodajo. PokliCito Mr. SANO RE 1-9861
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo. dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J, V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 • vogel East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
STR AN A
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
P O V E S Tj
(Nadaljevanje )
"Če sem, tebi nič mar."
Tevž je prižvižgal. Mica ga še pogledala ni.'Vedel se je, kakor bi bil samo on obvaroval krave nesreče.
Tomaž ga je ustavil: "Tretji-nek! Ti pa za Balantovega junca spleti venec."
Tevž se je razkoračil: "Za junca že vse poletje po najhujših strminah trga rože Primožev Marko, ker ga je rešil pomladi na Gojzdecu medveda. Jaz bom pa ovenčal Podlipnikovo lisko, če ste ve nanjo pozabile. Lisko bo
najbrže privezal. Cena za An-čkine bale, ki jih bodo pred pustom vozili k Višnarju v Žirovnico." In -se je škodoželjno smejal.
Kakor bi jo bil pičil gad, je poskočila Mica in namerila Tev žu: "Tako te bom počila po gobcu, da ga ne bosta ne ti ne tvoja mati nikoli več odprla. Vso planino nam je skazil, sedaj ga bo pa še stegal in se nad Markom ujedal, katerega vsi pogrešamo, ker je izza Šije rajši gnal na Zelenico kakor nazaj na Jezerca, samo da ni pri istih kočah s ta
kimle usmrajenim tretjinkom kakor si ti. Prav ima."
Tevž se je smejal.
"Proč! Če ne, boš še enkrat govno žrl, kakor si ga takrat, ko te je Marko pestil."
Oglasil se je črednik: "Tevž! Svetogejeva junica stoji v vodi. Poženi jo vun, da se ne prehladi."
Tretjinek je odhajal: "Saj vem, da me vsi grdo gledate. Sram vas bodi."
Mica pa je zakričala za njim: "Kdo te bo maral. Pustuh, pusti!" Togotna je odšla.
V koči pa je napol mislila, napol godrnjala: "Tako hudo naj se godi Podlipnikovi prevzetnici pri Višnarju, da bo vsak dan trikrat jokala. In večkrat naj bo tepena kakor sita. Če ni mislila z Markom zares, naj bi ga ne bila motila. Saj nič ne rečem Jožu, se bo že naredil in bosta z Rezko zadovoljno živela, ampak Marko ni. In gotovo bi se bila Marko in Rezka drug drugega
Globoko užaloščeni in neizmerno potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog *n dobri, skrbni oče in stari oče
1952
1897
f02iep|) Partio
Zatisnil je svoje mile oči dne 26. junija 1952.
Pogreb se je vršil dne 30. junija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo položili njegovo truplo v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 10. marca 1897 leta v vasi Pod-beže, fara Hrušica na Primorskem.
V dolžnost nam je, da izrečemo globoko zahvalo vsem dragim prijateljem, k) so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, kakor tudi vsem, ki so darovali v gotovini.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsi, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Posebno zahvalo izrekamo sosedom: Mrs. Addo, Mrs. Ter-bizan, Mrs. Crumpakus in Mrs. Viccheo za vso veliko pomoč, ki jo zmore le srce, ki čuti bolečino bližnjega. Hvala čst. g. Matiji Jagru za tolažilne obiske in čst. g. Victor Cimpermanu za opravljeno zadušnico in cerkvene obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb.
Iskrena hvala kadetom sv. Jožefa za častno stražo ob krsti pokojnega.
Hvala bodi izrečena vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in pomoč na en ali drugi način v dneh bolezni in smrti.
Kako strašno nas je zadela Tvoja izguba, se ne da popisati. Živeli smo lepo, mirno življenje in bili srečni. Pa je prišla bolezen, ki je uničila Tvoje življenje. Trpel si in trpeli smo mi, ko smo gledali Tvoje trpljenje. Sedaj je končano vse. Počivaš v grobu, kjer ni več gorja. Tolaži nas lavest, da smo storili za Tebe vse, kar je bilo v naših močeh.
Ostal nam boš v najlepšem spominu. Ti naš dobril, nepozabni soprog in oče, dokler se ne snidemo enkrat večno združeni—nad zvezdami.
Spavaj mirno in snivaj sladko večni nezdramni sanj!
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, soproga JOSEPH, sin
JOSEPHINE, poročena TEKAVČIČ
in ANN, hčeri HENRY, zet ANNE, sinaha
BARBARA in HENRY, vnuka
Cleveland, Ohio, dne 28. julija 1952.
navadila, če bi ne bila Podlipni-kova motila fanta. In meni bi ne bilo treba skrbeti, pod katero streho naj jima posteljem. In pomladi bi Marko že lahko odpeljal s svojim vozom na Trst. Od samega ta spodnjega je svet."
To jo je bolelo, to. Zato se je znašala za slovo od planine kakor še nobeno leto ne.
Tudi mlade tri planšariee so odhajale na molžo. Konjar Tomaž se je postavil pred nje, kakor bi še vedno nosil kiras in čelado in jim je na pol tiho zaupal: "Naj nikar ne misli Viš-narjev, da kmiški fantje tako brhkega dekliča kakor je Ančka kar tebi nič meni nič pustimo oditi v drugo vas. Šimen, ne boš vo-glaril in pristavljal lestev. Če so vsi za nič, pa jaz nisem. Krajc-pataljon!"
Navihano so se namuzale dekleta in odšle.
Konjar Tomaž pa je počil z bičem, da se je razleglo v Bukovo peč in Pod javor in v Srednji vrh in morda je slišal tudi Marko na Zelenico.
"Krajcpataljon!"
*
Zjutraj ob molži so planšariee navezale kravam, ki so se v planini najbolje ponašale, vence. Izmed Podhpnikovih ga je nosila cika.
Ovenčane živali so ponosno nosile glave, kakor bi se zavedale pohvale.
Opoldne, ko so napajali na Kališčih, je tretjinek odvezal venec Podlipnikovi ciki in ga na vezal liski. Cika je spet povesila glavo, liska pa je ni dvignila, ker ni znala nositi venca.
Na vrhu Komuna so pogledali pastirji v vasi in na polje. Jeda je že črnela in delala zrno, lipe so se že prav razločno ločile po za-rumenelem listju od hrastov, kateri so bili še vedno polno zeleni, kakor bi se ne brigali za priha jajočo jesen.
Čopov Jaka, potepenil je tisti dan, bil je najbolj izurjen poma-gač pastirjem, je stopil na skalo, zahohohojev in zajukal. In ljudje po polju, ki so sušili otavo, so hiteli pripovefdovati drug drugemu : "S kravami so že na Vrheh. Gredo."
Vodiifska pot z Vrhov v polje vidi medlo, kakor bi bil otrok s šibo potegnil po pesku. Pozno popoldne, sonce se je skrilo že za oblake nad triglavskimi gorami, so prizvonile okrog ovinka nanjo krave. Kakor bi nabiral rdeča jabolka na trto in jo vlekel preko meli v zeleno Reber, je prihajala čreda s planine.
Na LočUu so okrog črednika kričali rodinski otroci nad mlajšo živino, ki ni zavila rada iz vrste
in je hotela oditi s čredo v Krnice namesto domov na Rodine. Voliče je ugnal šele potepenjek Jaka.
V obeh vaseh, v Krnicah in na Rodinah, so bahavo odvezovali gospodarji vence kravam z rogov in jih obešali na hlevne duri, kjer naj ostanejo pozno do jeseni, da bo vsak lahko videl, kdo ima boljšo živino.
Črednik in tretjinek sta bila tisti dan pri Podlipniku na reji. Ančka jima je prinesla najprej skledo pšeničnega soka. Tevž se je hotel prikupiti:
"Ančka! Vašaplanšarica Frannca je ciki navezala venec, jaz sem ga pa na Kališčih preve-zal na lisko. Ali veš zakaj?"
"Ne vem."
"Pred dobrim tednom je bil Višnarjev na Jezercih in mu je bila izmed krav najbolj Uska. Kar stavim, da jo boš dobila za bale."
Ančka je prebledela: "Kaj pa so Višnarjevemu naše krave mar. Trot! S pomivavko naj te očofa zato Franca."
Odšla je, zaloputnila vrata in se ni več pokazala. Krape in mleko jima je mama prinesla na mizo.
Ančka je priprla okno in legla. Čimdalje bolj naredko so se oglašali zvonci v hlevu, dokler ni zvonkljanje obmolknilo. Zamiža la je. V rahli dremavici je videla dolgo vrsto cikaste govedi otve-zene k jaslim in kar slišala, kako živad spokojno prežvekuje.
Naglo, kakor bi jo bil sunil, se je prebudila. K njenemu oknu je nekdo pristavljal lestvo. Potrkal je: "Ančka! Ančka!"
Ančka je spoznala Višnarjeve-ga Šimna: "Le kdo mu je pove dal, da sama ležim." Huda je bila na Rozalko, ki jo je zapustila, in namenila se je, da bo tudi Marka oštela.
"Ančka! Ančka!" Višnarjev ni odnehal.
"Stopila bi k oknu in bi ga sunila z lestve. Nič. Se bo že naveličal."
In se je. Ko je začutila, da je odšel, je okno spodaj in zgoraj zapahnila.
*
Obrnjena z Zelenice v goščave Srednjega vrha sta Volkun in Hrust vznemirjeno renčala in nekajkratov grozeče zalajala. Jok je vstal, razbrskal pepel na ognjišču, razživil ogenj in naložil nad plamen nekaj dolgih polen.
S pograda se je oglasil Marko: "Grem pogle&at, kaj imata psa."
"Sem te pravkar hotel poklicati."
Marko je prišel med tamore. Psa sta utihnila, pritekla k nje-
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 EAST 152nd STREET 16201 WATERLOO ROAD 712-714 EAST 200th STREET
0ROCERIJA IN MESNICA
PIVO IIV VIXO
samo na
667 East 152iid Street,
kjer lahko kupite za vzeti iz prostora, ali vam dostavimo v zabojih na dom.
BEER & WIIVE TO TAKE OUT Pokličite GL 1-6316
Se priporočamo za naročila
mu ip se mu dobrikala. Jarci v tamorih so mirno počivali.
Psa sta zginila V temo proti Srednjemu vrhu, Marko pa je čakal pred kočo, če bosta znova zalajala. Ozek krajec lune je visel nad Pokluko. Na blejskem gradu je gorela luč. Po vaseh pa je bila povsod tema."
"Bog ve, ali Ančka spi?"
Živo jo je videl pred sabo. žalostna je bila in huda obenem. Smilila se mu je.
Veter je gnal oblake po jugu.
Psa sta molčala. Marko se je spomnil Višnarjevega: "Mar je Ančki za ovčarja."
Stopil je v kočo: "Nič ni. Vreme se bo spremenilo."
"Škoda. Ker bo potem toplote za letos konec." Jok je zazdehal in zopet legel.
Marko pa je pravkar začel utrijati polena, da jih pogasi in zagrebe žerjavico pod pepel, ko sta zunaj zarjula Volkun in Hrust tako togotno, da sta oba ovčarja na mah segla po robev-nicah, pograbila vsak svoje ža-
Chicago, 111.
REAL ESTATE FOR SALE
For sale by owner — BRICK BUILDING — 2-6 room flats, 1-4 room in basement, and laundry. On IV2 lot. See to appreciate.
2736 So. Central Park Ave.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Partners disagree. Business district. Reasonable rent, long lease. Best offer. Must see to appr&iate. Call 1 p. m. to 11 p. m.
Lincoln 9-8454, 914 Belmont Ave.
SACRIFICE FOR QUICK SALE — SHOE REPAIR SHOP — Fully equipped, including stock and supplies. Machines in good condition. Established 30 years. Steady trade. Good income. Living quarters in rear. Reasonable rent. — 9043 Monroe Ave.
Brookfield 8933R
Good opportunity for couple to buy well equipped' RESTAURANT in Bowling Alley. Good location near N.W. Highway. Steady live trade established. Selling, other interest. See to appreciate.
656 N. Pearson, VAnderbilt 4-7182
reče poleno z ognjišča in planil' iz koče.
"Medved!"
Tekla sta k tamorom, kričal« in vihtela žareči poleni v kolo* barjih, da je bilo kakor bi vrtili kolesi gorečega Elijevega voza po Zelenici.
Pregnala sta merveda in zakit rila kup hoste, da bi ogenj odga"' jal zverjad. Jok se je za] v dolino, kakor bi bil zahre] iz samote po druščini. Stresel g" je hlad: "Zverina že čuti zi®' in ve, da je prešel pastirjem Zato tišči iz goščav in hoče sp^ sama zagospodariti nad vseU Zavrhom. Če ti je prav, Markft ženiva jutri pod noč na Jezerca-
"Prav."
"Lahko noč!"
(Dalje prihodnjič)
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 13 old son, need 4-5 room nished, 2 bedroom apartmc® N.W. prefer Avondal distriC" Moderate rental.
Call RAndolph
RESPONSIBLE Adults, I"", school daughter, need 5 unfurnished apartment or Prefer 3 bedrooms, but will 2 bedrooms and 1 dining roo^ Oaklawn - Oak Park - Cicero Austin.
ROckwell 2-03«'
RESPONSIBLE Employed SkiU^ Worker, wife, 5 children, 6 room unfurnished apartin®"''' W. preferred. Moderate renta*' VAn Buren 6-82^'
RESPONSIBLE Middle-aged pie need 4 room unfurnisl heated apartment.. Good Sout''' , west location. Moderate rental' WEntworth 6-91'^^


HELP WANTED MALE
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
EXPERIENCED
MAINTENANCE MAN
STEADY WORK GOOD WORKING CONDITIONS 40 HOUR WEEK — SOME OVERTIME PAID HOSPITALIZATION — PAID VACATION CAFETERIA PLANT
APPLY:
INDUSTRIAL CONTAINER % PAPER CORP.
1717 W. 74th STREET
INTERNATIONAL
Harvester Company
MOTOR TRUCK ENGINEERING DIVISION
NEEDS AT ONCE
Chassis - Body Engine Layout Men
LONG RANGE PROGRAM EXCELLENT OPPORTUNITY
GOOD WORKING CONDITIONS IN A NEW MODERN AIR-CONDITIONED ENGINEERING DEPARTMENT
WRITE OR CALL EMPLOYMENT OFFICE
INTERNATIONAL HARVESTER COMPANY
PONTIAC STREET AND BUETER ROAD FORT WAYNE 1, INDIANA