URADNI LIST VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA Leto IV Koper. 30. maja 1950 Štev. 8 VSEBINA ODREDBI INSPEKTORATA PTT VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE STO Odredba štev. 12 o I. redni izdaji VU JA frankovn.h znamk. Odredba štev. 13 o izdaji priložnostnih znamk >0. maj 1050- . PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA 36. Odredba o reviziji katastra in upostavitvi soglasja katastra s stanjem v naravi. 37. Prav.lnik o arbitražnih taksah 38. Odločba o ustanovitvi sveta za varstvo matere in otroka. OGLASI IN OBJAVE Odredbi inspektorata P ГТ Vojne Uprave JA Jugoslovanske cone STT ODREDBA ŠT. 12 o 1. redni izdaji VUJA frankovnih znamk Na podlagi odobritve Vojne Uprave JA štev. 1665 od 5. IV. 1949 bo Inspektorat PTT izdal I. redno serijo frankovnih znamk v osmih vrednotah. Osnutke za znamke je izdelal ing. Strenar Maks, Radovljica. Znamke so izdane v sledečih količinah, barvah, osnutkih in napisih: 99.000 komadov od 0.50 Din, temnosive barve — predstavlja istrsko ženo na osličku, obloženem s tovorom. V levem gornjem kotu je označena vrednost 50 para, v spodnjem delu znamke je napis v hrvatskem jeziku S. T. Trsta — VUJA; 158.000 komadov od 1 Din. medle vinsko-rdeče barve — predstavlja petelina z razprtimi peruti. V levem gornjem kotu je označena vrednost 1 Din, v spodnjem delu znamke je napis v italijanskem jeziku: T. L, Trieste — VUJA; 159.000 komadov od 2 Din, temnomodre barve —• predstavlja gos z razprtimi peruti na vodi ter v ozadju plavajočo manjšo gosko. V levem gornjem kotu je označena vrednost 2 Din. v spodnjem delu znamke je napis v slovenskem ieziku: S.O. Trsta — VUJA; 495.000 komadov od 3 Din, rjave barve — predstavlja tri čebele na satju. V gornjem levem kotu je označena vrednost 3 Din, v spodnjem delu znamke je napis v hrvatskem ieziku; S. T. Trsta — VUJA; 190.0(H) komadov od 5 Din, petrolej-zel»ne barve — predstavlja par volov v jarmu. V levem gornjem kotu je označena vrednost 5 Din, na spodnjem delu znamke je napis v italijanskem ieziku: T. L. Trieste — VUJA; 194.000 komadov od 10 Din. temno-rjave barve — predstavlja purana z razprtim repom. V levem gornjem kotu je označena vrednost 10 Din, v spodnjem delu znamke je napis v.slovenskem jeziku: S.O.Trsta -— VUJA; 65.000 komadov od 15 Din medlo vijoličaste barve — predstavlja dva kozlička v skoku. V levem gornjem kotu je označena vrednost 15 Din, v spodnjem delu znamke je napis .v hrvatskem jeziku: S.T.Trsta — VUJA; 108.000 komadov od 20 Din temnozelene barve — predstavlja sviloprejke in bubo na murvinem listu. V levem gornjem kotu ’je označena vrednost 20 Din, v spodnjem delu znamke je napis v italijanskem jeziku: T.L. Trieste — VUJA. Znamke je tiskala tiskarna »Ljudske Pravice« v Ljubljani v bakrotisku, na polah po 50 komadov, dočim je gumiranje in perforiranje izvršil »Zavod za izradu novčanica« Beograd. Perforacija je glavničasta 12 Vs mm. Znamke bado stavljene v promet 7, aprila 1950. Sedaj veljavne frankovne in portovne znamke VUJA — jugoslovanske s pretiskom — bodo ostale v prometu do popolne porabe. O stavljanju teh znamk iz prometa bo Inspektorat PTT izdal naknadno odredbo. Koper. 4. aprila 1950. Inspektor PTT Rupnik Andrei 1. r. ODREDBA ŠT. 13 o izdaji priložnostnih znamk »1. maj 1950« Ob priliki proslave 1. maja, praznika delovnega ljudstva, bo izdal Inspektorat PTT — z odobrenjem Vojne uprave JA — serijo priložnostnih znamk: »1. maj 1950«, katera bo imela dve vrednosti. Osnutek, ki ga je izdelal Krošelj Rado iz Ljubljane, je enak na obeh znamkah. Na znamkah je simbolično prikazan motiv: Pohod delovne brigade na delo in v ozadju zadružni dom v Bujah, v gradnji. Znamke so izdelane v sledečih količinah, barvah in napisih : 40.000 kom. od Din 3, svetlovijoličaste barve. V levem spodnjem delu je označena vrednost 3 Din, na spodnjem robu znamke je napis v hrvatskem jeziku, STT — VUJA 1. V. 1950. 40.000 kom. od 10 Din., v karminasto-rdeči barvi. V levem spodnjem delu je označena vrednost 10 Din in na spodnjem robu znamke je napis v hrvatskem jeziku: STT - VUJA 1. V. 1950. Znamke je tiskala tiskarna »Ljudske Pravice« v Ljubljani v bakrotisku na polah po 50 komadov, dočim je gumiranje in perforiranje izvršil »Zavod za izradu novčanica« v Beogradu. Zobčanje je linijasto od 12 V2 mm. Znamke bodo v prometu od 30. IV. do 31. V. 1950, a za frankiranje bodo veljavne še do 30. junija 1950. Koper, 10. aprila 1950. Inspektor PTT Rupnik Andrei 1. r. Predpisi izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora 36 Na podlagi odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO o reviziji katastra in upostavitvi soglasja katastra s stanjem v naravi 1. člen Zaradi ugotovitve osnovnih elementov načrta za pospeševanje kmetijstva in kmetijske proizvodnje se odreia revizija katastra v Istrskem okrožju. 2. člen Revizije organizira in vodi statistički urad Istrskega okrožnega ljudskega odbora, izvršijo pa jo organi katastrske službe na podlagi obstoječih katastrskih operatov. Okrajni odnosno krajevni ljudski odobori moralo sodelo-’ vati z omenjenimi organi in jim nuditi vsestransko pomoč. 3. člen Lastniki, posestniki, upravitelji in oskrbn.ki gospodarstev ljudskih odborov odnosno zadružnih ali zasebnih gospodarstev so dolžni dati revizijskim organom potrebne podatke in pojasnila. 4. člen Kdor namenoma onemogoči revizijo ali odreče podatke, ki jih je dolžan dati. ali da neresnične podatke ali pa na kakršenkoli drug način ovira revizijo, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000.—• dinarjev ali s poboljševalnim delom do dveh mesecav. Podrobna navodila za izvajanje te odredbe izda statistični urad Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 5. člen Ta odredba stopi v veljavo takoj. Koper, dne 10. maja 1950. Tainik: Predsednik: 4 Petrič Vladimir 1. r. Beltram Julij 1. r. 37 Na podlagi 25. člena odloka o javni arbitraži z dne 16. januarja 1950 predpisuje izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora PRAVILNIK o arbitražnih taksah I. Splošni dèi., 1. člen V postopku po javni arbitraži se plačajo takse po predpisih tega pravilnika. 2. člen Taksam po tar.fi tega pravilnika so podvrženi vsi spisi in vsa opravila v postopku javne arbitraže. Listine in drugi spisi, ki se predlože javni arbitraži kot dokazila, niso podvrženi taksi po tem pravilniku, temveč veljajo zanje splošni taksni predpisi. Za dovoljenje in za ves postopek izvršitve se plača skupna taksa po tar. štev. 2 tega pravilnika ne glede na to, kateri organ jo izvede. 3. člen Taksna obveznost nastane v trenutku: a) ko se odločba oziroma sklep izroči arbitražni pisarni v odpravek, b) ob poravnavi ko se sklep, s katerim Se poravnava potrjuje, izroči v odpravek, c) ob umiku oziroma ustavitvi tožbe - ko javna arbitraža izroči pisarni v odpravek sklep, s katerim se potrjuje umik oziroma ustavitev, d) glede takse po tar. št. 2 - ko se dovoljenje za izvršitev izroči pisarni v odpravek. 4. člen Taksni zavezanec se določi z odločbo, s katero se reši spor, oz.roma s posebnim sklepom arbitraže. 5. člen Takso je treba plačati v desetih dneh po vročitvi odločbe oziroma sklepa taksnemu zavezancu. Taksni zavezanec, ki ne plača predpisane takse v roku iz prednjega odstavka, plača poleg redne takse še povišano takso, ki znaša 20°'o od neplačane ali premalo plačane redne takse. 6. člen Vselej, kadar ni taksa popolnoma ali pravočasno plačana, mora javna arbitraža poslati pismeni zahtevek okrajnemu ljudskemu odboru, pristojnemu po bivališču ali sedežu taksnega zavezanca, zaradi prisilne izterjave redne in povišane takse. O poslanih zahtevkih vodi arbitraža posebno evidenco, okrajni ljudski odbor pa mora arbitražo pismeno obvestiti o izvršeni izterjavi. To pismeno obvestilo priloži arbitraža spisu, na katerega se nanaša izterjana taksa. 7. člen V odločbi arbitražnega sveta, s katero se dokončno reši zahtevek stranke, se prav.loma ugotovi: vrednost spora, kdo ie taksni zavezanec in kakšen znesek redne takse mora plačati. Odločba naj ima tudi opozorilo na določbo 5. člena tega pravilnika. V primerih iz točk b). c), d) 3. člena tega pravilnika izvrši to arbitraža s posebnim sklepom, ki se pošlje taksnemu zavezancu. 8. člen Predpisi o osebni in stvarni taksni oprostitvi ne veljajo v postopku pred javno arbitražo, razen predpisov iz 9. in 10. člena tega pravilnika. 9. člen V postopku po zadnjem odstavku 11. člena odloka o javni arbitraži so stranke oproščene taks. 10. člen Arbitražni svet sme stranki oprostiti taks, če ni nobena stranka odgovorna za nastanek spora. 11. člen Za podlago arbitražne takse se vzame vrednost, ki jo ima sporna zadeva ob izdaji odločbe oziroma posebnega sklepa, s kater m se odloči o stroških postopka. 12. člen Vse takse v arbitražnem postopku se poberejo v gotovini na tale način: taksni zavezanec iz okraja Koper nakaže takso Istrski banki v Kopru, v dobro računa štev. 1-807-5 poverjeništva za finance Okrajnegà ljudskega odbora Koper, taksni zavezanec iz okraja Buje pa v dobro računa štev. 11-807-5 poverjeništva za finance Okrajnega ljudskega odbora Buje. ki se vodi pri Komunalni banki v Bujah. Taksni zavezanci izven Istrskega okrožja plačajo takso v dobro gori omenjenih računov glede na to, iz katerega okraja je nasprotna stranka. Pri vplačilu je treba natančno navesti zadevo, za katero se taksa plača. Taksni zavezanec pošlje pobotnico o plačani taksi arbitražnemu svetu, pri katerem se vodi spor. Ko prejme arbitražni svet pobotnico o plačani taksi, napiše na njej vse podatke, na podlagi katerih morejo nadzorstveni organi natančno identificirati spis, na katerega se nanaša plačana taksá. To klavzulo podpiše stalni član svetaa. Nato se pobotnica o plačilu priloži spisu, za katerega je taksa plačana. 13. člen Zneski takse pod dinarjem se zaokrožijo navzgor na celi dinar. 14. člen (diede povračila taks in vsega drugega, kar ni urejeno s . tem pravilnikom, se uporabijo predpisi, ki veljajo za sodne takse. 15. člen Uslužbenec javne arbitraže, ki ne opravi svoje dolžnosti po 6. členu tega pravilnika v 15 dneh po izteku roka za plaćanje takse ali opravlja to dolžnost malomarno, ~ se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000.— dinarjev. Kazen izreče predsednik zadevne javne arbitraže. 16. člen Navodila in pojasnila za pravilno uporabo tega pravilnika izda poverjenik za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. II. Prehodne določbe 17. člen Višina taks je predpisana v tarifi, ki je sestavni del tega pravilnika. . 18. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 24. maja 1950. Tajnik: Predsednik: Petrič Vladimir 1. r. Beltram Julij 1. r. III. Tarifa Tar. štev. 1 Za spise in opravila v arbitražnem postopku se plača skupna taksa glede na vrednost spora: do 5.000,— dinarjev 4%, vendar ne manj kot 100.— dinarjev nad 5.000,— do 10.000.— dinarjev 3.8%, vendar ne mani kot 200.— dinarjev nad 10.000,— do 50.000,— M 2%. ,, „ »» 380.— »f nad 50.000,— do 100.000.— ,, 1.5%. ,, „ 1.000,— nad 100.000,— do 500.000.— „ 1%, ,, ,, „ „ 1.500.— nad 500.000,— do 1.000.000,— „ 0.8%. ,, „ 5.000.— nad 1,000.000,— do 5,000.000.— 0.6%, ,, ti 8.000,— nad 5,000.000,— do 10,000.000.— it 0.5%, „ ,, »» 30.000,— nad 10,000.000,— do 25,000.000,— „ 0.4%, „ ,, it 50.000.— nad 25.000.000,— „ 0.3%, „ „ „ 100.000,— a ne več kot 150.000,— - dinarjev. OPOMBE: 1. —■ če se tožba umakne ali ustavi, preden je razpisan prvi narok, se plača 25% od ustrezne takse iz te tarifne številke. [I. — Ce se tožba umakne na prvem naroku ali takoj po njem, se plača 50°/» od takse iz te tar. številke. III. — Če se spor poravna med arbitražnim postopkom, se plača 75% od takse, ki bi se plačala za odločbo ali za sklep. IV. — Za sklep predsednika javne arbitraže po 15. členu odloka o javni arbitraži se taksa ne plača. Tar. štev. 2 Za dovoljenje za Izvršitev in za ves postopek izvršitve, se plača skupna taksa, ki znaša 50% od takse za izvršilni naslov (odločbo, sklep, ali poravnavo). 38 Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora je na svoji seji dne 10. V. 1950 izdal sledečo ODLOČBO o ustanovitvi sveta za varstvo matere in otroka 1. člen Zaradi č.in ožjega sodelovanja in koordinacije pri izvaia-nju celotnega socialnega, zdravstvenega in moralnega varstva matere in otroka v Istrskem okrožju se ustanavlja pri taj- ništvu izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora svet za zaščito matere iu otroka. 2. člen Naloga tega sveta ie, da: a) predlaga izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora in ustreznim poverjeništvom konkretne ukrepe, katere je treba podvzeti za reševanje vprašanj s področja varstva matere ¡n otroka, ter pomaga pri izvajanju teh ulce-pov ; b) skrbi za skladno delovanje oblastnih organov in družbenih organizacij na področju varstva matere in otroka; c) sodeluje pri sestavljanju pravnih predpisov, ki se tičejo matere in otroka; d) proučuje posamezna organizacijska vprašanja v zvezi z varstvom matere in otroka ter podaja oblastnim organom in družbenim organizacijam konkretne predloge za h,tro reševanje le-teh; e) organizira obenem z drugimi oblastnimi organi in družbenimi organizacijami občasne akcije za pomoč in varstvo matere in otroka. 3. člen Svet za varstvo matere in otroka sestavljajo predsednik, tajnik in člani, katere imenuje izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Praviloma so člani sveta: poverjeniki za zdravstvo in soc. skrbstvo, za prosveto, za trgovino in odkup ter za delo in zastopniki Rdečega križa za Istrsko okrožje, Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze, Zveze antifašistične mladine in Enotnih sindikatov. Po potrebi lahko predsednik izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora delegira tudi predstavnike drugih oblastnih organov ali družbenih organizacii v ta svet. 4. člen Predsednik vodi posie sveta, sklicuje in vodi seje sveta in skrbi za izvedbo njegovih sklepov. Tajnik, opravlja tekoče posle sveta s pomočjo administrativnega osebja. 5. člen Svet za varstvo matere in otroka se pri svojem delu oslanja na aparat ustreznih poverjeništev in na strokovnjake iz posameznih sektorjev varstva matere in о;.Г" Po potrebi lahko svet osnuje komisije za proučevanje posameznih problemov. Prav tako lahko svet izvede ankete potom družbenih organizacii in poverjeništev zaradi boljšega spoznavanja poedinih problemov iz področja varstva matere in otroka. Za organiziranje in vodstvo občasnih akcij, ki jih prireja svet, se lahko formirajo posebni odbori. 6. člen S