P.b.b kulturno -politično glasilo • Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather KlagenEurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). 1'onni uud l-elovcc Z — Verlagsposlamt klagenturt 2. izhaja v Celovcu — Erscheinuugsort Klageniun LETO XIV. / ŠTEVILKA 49 CELOVEC, DNE 6. DECEMBRA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Prof. dr. Pavle Zablainik - 50-!etnik Pred 50 leti, 4. XII. 1912 je bilo v Bil-njovsu p. d. pri Kumru veliko veselje. Dobili so sina, ki je pri svetem krstu v Bilčov-su sprejel ime velikega apostola in svetnika Pavla. Kdo si je tedaj ob zibki mislil, da bo postal iz fantka duhovnik, professor in jezikoslovec. Tako je vsakemu otroku Bog zarisal pot do cilja. Začel je z drugimi otroki hoditi v Bilčovs v ljudsko šolo. Kmalu se je videlo, kako je fant nadarjen in Kumrov oče, priden kmet so si mislili, naj pa gre študirat. Začel je leta 1925 s študijem na celovški gimnaziji. V teh letih priprave je večkrat moral v bolnico, a študiral je tako pridno in marljivo, da je še zdrave učence prekosil. Z odliko je leta 1933 maturiral kot primus inter pares. Na praznik svetih apostolov Petra in Pav-l,i' leta 1938 je bil posvečen v duhovnika. -Jikšna čast in veselje za blago Kumrovo družino in za vso bilčovsko faro! Po dolgih letih zopet novomašnik! V nedeljo 1. julija je nato pred župniščem na prostem zapel svojo prvo glotijo. Slavnostni pridigar je bil rajni g. dekan Kristo Košir. Po primiciji je moral takoj prevzeti težko faro št. Lenart pri sedmih studencih, kjer je požrtvovalno deloval kot provizor. Dalje ga je vodila pot v šmarjeto pri Velikovcu, kjer je bil več let dušni pastir. Leta 1946 pa je šel v Graz na univerzo, kjer je vpisal filozofijo, klasične jezike in Se slavistiko. Dokončal je svoj ogromni študij s profesuro in doktoratom. Njegova disertacija: »Duhovni doprinos koroških Slovencev« obsega nad 600 strani. Izčrpno je obdelal velikansko kulturno polje slovenskih šeg, navad, pesmi, običajev, za kar mu moramo biti zelo hvaležni. Nekaj časa je deloval v Šmihelu na Dravi m bil poklican na celovško gimnazijo kot profesor verouka. Ko je začela slovenska gimnazija svoje poslanstvo, je bil naš dr. Pavle Zablatnik med prvimi, ki so se trudili, da nudijo naši mladini najboljšo izobrazbo in vzgojo. Sedaj uči latinščino, grščino, slovenščino in ruščino. Letos bo peljal kot razrednik prvi osmi razred k maturi. Poleg tega vodi zelo požrtvovalno in Uspešno kot predsednik Krščansko kulturno zvezo. Mnogokrat smo ga slišali v slovenskih radijskih oddajah in na raznih prosvetnih prireditvah, bil pa je tudi urednik m eden glavnih sotrudnikov mesccnilka »Vera in dom« skozi več let. Nasmejanega lica, jeklene volje in vedno veselega značaja, je naš slavljenec velikan v vrstah slovenskih rojakov- akademikov. Ko mu vijemo venec zlatih rož, prosimo Boga, da naj ga nam ohrani čvrstega m čilega še drugo polovico stoletja: v blagor dijakom, v korist slovenskemu narotlu in v čast božjo. Ad multos et fclicissimos annos! Na mnoga zdrava in srečna leta! ZALIMA ZVESTOBA Veliko zgodoviiino ima naša narodna igra o Miklavi Zali. V Svatinah in 'Veliki vasi, dveh malih naseljih Šentjakobske fare v Rožu, se je skozi številne rodove ohranilo ustno izročilo o Tožanskem dekletu, ki so ga bili odpeljiah Turki v sužnost in ki se je relšilo nazaj v domovino. To zna biti tudi resnično ozadje enega dogodkov izza'krvoločnih vpadov Turkov v naše kraje v drugi polovici (petnajstega stoletja. Ljudska domišljija je dala resničnemu dogodku o-kvir nasilno prekinjenega poročnega svato-vanja Serajnikovega Mirka in Miki ovc Zale in zločinske igre židovskega Tresoglava in njegove Almire 'ter iizračunala še sedmo leto Zalinega povratka iz harema. Najibrž je bil šentjakobski odbornik družbe sv. Mohorja, naše stoletne kulturne matice v Celovcu, Šimen Janežič, ki je pripovedoval svojemu prijatelju prof. Jakobu Šketu bb razpisu družbine književne nagrade 200 goldinarjev o šentjakobski Zait. Z ljubeznijo je Šket proučeval v Rdžu 'in še drugod po arhivih ozadje narodnega izročila. Za leto 1884 je nato izšla njegova »iMiklova Zala« v 38. zvezku Slovenskih Večernic. Po svoji poljudnosti in živahnem slogu je postala ta zgodovinska povest pravi cvbestseller« in je doživela šest izdaj samo v okviru Mohorjeve založbe ter bila prevedena tudi v češčino. Šketa so hvaležni šentjakObčani imenovali za častnega občana. V letu 1908 je povest o Zali dramatiziral naš rojak Jaka Špicar. V igri je mnogo njegovih lastnih prav posrečenih domislic, njegov je predvsem domači kolorit ohceti, njegovo je razporedje neposrednega dejanja. Nadvse posrečeno odrsko delo je nastopilo slavno pot: 1909 prvič na odru na Jesenicah in nato zapored na gorenjskih odrih, leta 1911 uprizori »Miklovo Zalo« celovško Slovensko krščansko-socia 1 no delavsko društvo v dvorani pri Toralbesingerju, sledijo Zali ni nastopil na domala vseh več jih ljudskih odrih slovenskega jezikovnega ozemlja. Po številu prireditev in še po Ika-kovosti priredb prvači seve skozi celo pet- desetletje rožanSki št. Jakob. Svoj prvi vrhunec doseže marljivo kulturno društvo z Zalo na odru ljubljanskega narodnega gledališča v letu 1934, edinstveno posrečena je v povojnih letih njegova igra »Miklove Zale« na prostem na zgodovinskih deh v Svatnab. Drugi višek svqje prosvete pa dosega društvo »Rož« sedaji s prireditvijo Zale na odru gledališča 'koroškega deželnega mesta na praznik Brezmadežne 8. decembra 1962. Ta dan 'bo 'letos hkrati naš narodno-kulturni praznik, naši Zali se bo poklonil 'tudi nemški kulturni Celovec. Kaj je nenavadni čar rožamske Zale? Nedvomno je domače ozadje, domača zgodovina in še domača govorica nadvse privlačna. Dejanje o ugrabljenem lqpem dekletu in njenem trnjevem potu je vobče človeško 'pretresljivo. Prežihov Voranc je zapisal, da si je ljudstvo v Zali ustvarilo lik plemeni-toGti, ljubezni in zvestobe do domačih ljudi in do rodne zemlje. V njeno podobo je ljudstvo vložilo vse tiste občutke, želje in hrepenenje, ki je njega samega navdajalo do svoje lepe, male domovine. »Miklova Zala je večna, živa vera koroških Slovencev v pravico, v zvestobo, v ljubezen do domovine«. Slovenski pesmik-prvak Oton Župančič, nekdanji dramaturg ljubljanskega gledališča, je sledili igri šentjalkobčanov v beli iLjulbljandi in je vzhičen nad koroško Zalo tedaj, zapisal posvetilo dekletu, ki mu je v svoji molitvi v turški sužnosti razsvetlilo dušo in »kadar me skrb za nas napade in več nikjer ne bode nade, se spomnim Zale na kolenih, spet upov sem ognjenih in vem: naj pride kar še koli, za nas še izvesta Zala moli.« Naj sledimo preroškemu prividu obeh slovenskih kulturnikov. Verujemo v Žalimo zvestobo, v zvestobo naših mater, žena in deklet. Miklova Zala je živo oznanilo kulturno razbičanemu in ponižanemu narodu, da v njegovih najboljših še živi, kar je naj-dragocencjše v človeškem in tudi narodnem življenju: zvestoba, žrtev, ljubezen, molitev. To j,e Zalina oporoka, to je njeno naročilo na letošnji praznik Brezmadežne, dro OBJAVA Prvo tromesečje zaključimo letos 15. decembra. Dijaki dobijo 14. decembra »Šolska poročila«. V soboto, 15. decembra, je na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence »Dan staršev«. V času od 13. ure do 16. ure dobijo starši pri vseh profesorjih pojasnila glede učenja in vedenja dijakov v šolskih prostorih, Lerchenfeldgasse 22, 2. nadstropje. V soboto, 15. decembra, dopoldne pa je v Modri dvorani Doma glasbe občni zbor Združenja staršev. Začetek točno Ob deseti uri. Ker so na dnevnem redu važne zadeve naše šole, so vsi starši naprošeni, tla se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence Jakob Špicar dramatizator koroških zgodovinskih in radijskih iger. Naš koroški rojak Jakob Špicar je gotovo eden najplodovkejšib slovenskih dramatikov, saj so njegove igre poplavile odre prosvetnih društev iv zadnjih 50 'letih in imajo še danes velik uspeh. (Naj tukaj navedemo izmed njegovih pre-jnnogih iger le tiste, Iki j,ih je posvetil Koroški ali zajema snov iz koroške zgodovine ali življenja. »Miklova Zala«, najbolj poznana in največkrat igrana'. »Zadnji vitez Rebrčan«, uprizorjena letos na Rebrci, prej pa v 'Globasnici. »Zlato iz Jepe« iz življenja rajnega loškega župnika Lajlčaherjia. Zala obljubi Mirku zvestobo »Drabosnjak« iz življenja koroškega ljudskega pesnika Andreja Šuster-Drabosnjaka, deloma uprizorili dijaki slov. gimnazije. »Pod bičem«, o izseljevanju koroških Slovencev in trpljenju (pod nacizmom. »Cesarski ukaz« »Nmav čez izaro«, igra s petjem iz preteklega stoletja iz okolice Baškega jezera. Radijski prizori, ki nam jin je prinesel celovški iradio v slovenskih oddajah: Hema Krška, Osojski spokornik, Dva koroška pesnika, Skočitlolski čebelar, Šentjur je pomagal, Na Višarje, Semenj, Šentjurja jahajo, Pust, Zvonovi so se vrnili, Sartcl in krajčič, Terke, Kres, Krst, Ob meji dn druge. Z jubilejno predstavo »Miklove Zale« v mestnem gledališču, kateri bo prisostvoval tudi avtor, se skušamo vsaj malo oddolžiti g. Jaku špicarju za njegovo kulturno delo za Koroško. Serajnikov Mirko, vodja Roianov, prisega na Gradišču zvestobo tovarišem in ^ domači zemlji v borbi proti Turkom Krčanska kulturna zveza Slovensko prosvetno društvo »Rož« v St. Jakobu bo proslavilo 50-letnico igranja Miklove Zale v soboto, dne 8. decembra 1962, ob eni popoldne v Mestnem gledališču v Celovcu z zgodovinsko igro v štirih dejanjih in osmih slikah (JžaLa” Po Sketovi povesti dramatiziral Jaka Špicar. Med odmori igrajo združeni tamburaški zbori. Vstopnice dobite v predprodaji pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu in pri domačih društvih. Politični teden Po svetu KUBA Z madalljno sovjetsko odločitvijo, da umakne s Kube poleg že odpeljanih raket 'tudi bombniiška letala, tipa »Iljušin 28< ter strokovno vojaško osebje, je kubanska kriza, kakor povsem zgleda, praktično dn diplomatsko premostena. ZDA so od svoje strani ukinile pomorsko dn zračno blokado okrog otoka, ki je trajala skoro štirideset dni. Pridržale so si le pravico do letalskih liizjvklniiškilh poletov, dokler kubanska vlada ne dovoli mednarodnega nadzorstvi na licu mesta nad izvajanjem sporazuma med Kennedyjem in Hruščevom o odpravi raketnih oporišč ter ostalih vojaških objektov. Sovjeti so od svoje strani kolikor toliko zadovoljili Amerikance ter dovolili njihovim ladjam, da so se približale sovjetskim, ki so peljale domov vodljive izstrelke. Na ta način so se lahko prepričali o verodostojnosti sovjetskih obljub. Drugače pa je z mednarodnim nadzorstvom na kubanskem ozemlju samem, o katerem sta se Kennedy ■in Hrušč e v sicer načelno sporazumela, toda praktično ga je onemogočil Fidel Castro, ki je predlagal, da če se izvede nadzorstvo nad Kubo, naj se izvede tudi nad tistim de lom ZDA, ki je najbližji Kubi. KENNEDV - MIKOJAN V zvezi s krizo okoli Kube se pogajanja med ZDA din SZ nadaljujejo v New Yonku. Ameriški predsednik je sprejel na dolg razgovor podpredsednika sovjetske vlade Mdkojana, ki se je bil po dolgem bivanju v Havani vrnil v New York. Mikojan m Kennedy sta govorila tudi o razorožitvi, predvsem o prekinitvi jedrskih poizkusov in o Laosu. Dogovorjeno je bilo, da sc bodo 'pogajanja nadaljevala med predstavniki v New Yorku. Mikojan se je sestal tudi z državnim tajnikom Deanom Ruskem, 1. decembra pa je zapustil ZDA. REŠITEV OSTALIH PROBLEMOV Po ugodnem Izteku kubanske krize so se pokazale precejšnje možnosti za dosego sporazuma na ostalih spornih področjih. V poštev pridejo v prvi vrsti razorožitvena pogajanja, ki so se pravkar obnovila v Ženevi, ter vprašanje Berlina. (Kubanska kriza je namreč koristila obema velesilama, čeprav »o Sovjeti na zunaj morali več popustiti kakor Amerikanci, saj so sprejeli nič manj 'kot vse ameriške zahteve o demilitarizaciji Kube. Kennedy se čuti močnega, da je od sebe dn vsega svobodnega sveta odvrnil veliko nevarnost — čeprav za ceno tveganega spopada s Sovjetsko zvezo — dn je obenem dal dopovedati Hruščevu, da se z ameriško odločnostjo ne da šaliti. Hruščev pa od svoje strani prikazuje umik s Kube kot nesebično »žrtev za svetovni mdr« ter ga spretno (izkorišča v svoje propagandne namene, (bodisi pred svetovno javnostjo, bodisi pred svojimi notranjimi, stalinističnimi nasprotniki. Zaradi toga bi verjetno rad razširil dn poglobil pogajanja tudi na ostala m ednarodm a vp raš an j a. ZDA pa so od svoje strani dobile pogum in so pripravljene sesti s Sovjeti za zeleno mizo. V rešitvi kubanske krize vidijo pre-okret v sovjetski mednarodni diplomaciji. Predno resno začnejo pogajanja, se hočejo, posvetovati s svojimi (zavezniki in določiti skupno zahodno politiko do komunističnega tabora s Sovjetsko zvezo na čelu. V tem okviru je že napovedan obisk angleškega miinisterskega predsednika Macmillana v Washinigitoniu za konec decembra. Se pred tem pa se bo Maomiillan sestal z de Gaul-lom, da talko 'posreduje njegovo gledanje Kenmedyju. Indijsko kitajski obmejni spor ter ideološko politični spor med Pekingom in Moskvo sta pri obeh velesilah še okrepila ugodne perspektive, 'ki, se obema odpirajo z nadaljevanjem politike sodelovanja m ohranjevanja pollitično-vojaškega ravnovesja. KONFERENCA V ŽENEVI Razorožitvena konferenca v Ženevi je po enajstih tednih prekinitve začela z nadaljevanji del v konstruktivnem An optimističnem ozračju. Sicer pa je optimizem nenehni An nujni spremljevalec začetka pri vseh razorožit v en ih konferencah. Predlog nevezanih držav je dobil letos jeseni važno podporo OZN. Po njem naj bi od 1. januarja 1963 ustavili in prepovedali vse jedrske poizkuse. ČJlanice Združenih nairodov vztrajajo tudi pri drugih vidikih razorožitve. Jedrske sile imajo torej pri prizadevanju, da bi našle sporazumno rešitev, poleg obveznosti tudi krepko podporo svetovnih organizacij'. Sicer pa je Ženevska konferenca neposredno odgovorna Organizaciji združenih narodov. Sedemnajst udeleženih držav — Francija je po lastni volji zavrnila udeležbo — tvori odbor OZN za razorožitev. Seveda so važni tudi drugi vidiki razorožitve, vendar pa je očitno, da morajo dobiti prednost prizadevanja za (pospešitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Tukaj so se stališča obeh strani precej približala. Edino večje vprašanje, o katerem razpravljajo, so podzemeljski poizkusi. Američani trdijo, da lahko odkrijejo skoraj vse .podzemeljske ‘poizkuse; vendar pa še vedno vztrajajo pri mednarodnem nadzorstvu. Sovjetska zveza je vnovič predlagala, naj bi opravljali to nadzorstvo z zapečatenimi seis-mološkilmi skrinjicami, ki bi jih postavili v strateških predelih Sovjetske zveze in ZDA. Skrinjice naj bi registrirale pod-izemeljske poizkuse. V' rednih časovnih razdobjih naj bi jih odpirali in pregledovali. Zahod je pokazal, da ga ti predlogi zelo zanimajo. ... in pri nas v Avstriji PO NOVI STARI POTI Ministrski svet je predpretekli teden sklenil »vojo razpustitev. Dosedaj vladajoči kahinet se je obvezal, da bo provizorično vodil vse državne posle, dokler ne bo novi zvezni kancler predložil zveznemu predsedniku ministre nove vlade. Državni predsednik je poveril dr. Alfonsu Gorbachu kot predsedniku najmočnejše stranke nalogo, naj sestavi novo vlado. Vodilni ovp-j.evski ljudje so se začeli pogajati s predstavniki socialistične stranke. Osnovna pogajanja so se vršila od 30. novembra do 3. decembra. Gre za notranjo ureditev in ravnovesje strankarskih sil. Marsikaj se bo spremenilo, nekateri ministri bodo zapustili svoja dosedanja mesta. Sledili jim bodo drugi, 'stolčki so pač minljivi! Izgledi FPČ)-Jevških vrst za soudeležbo pri vladi so zelo majhni. V političnih krogih govorijo o tem, da bi morala FPo na vsak način imeti moč, da nagne to ali drugo skodelico na politični tehtnici, kar pa omenjena stranka nikakor ne zmore. Zato njena prisotnost, v vladi ne bi bila zadosti utemeljena. AVSTRIJA NA OZN Najnovejši nastop bivšega državnega podtajnika za zunanje zadeve Gschnitzerjia si nekateri ital jamski (poročevalci razlagajo tako, da se bo Avstrija verjetno zopet obrnila na OZN zaradi Južne Tirolske. V svojih izjavah je bil Gschnitzer zelo oster. Italijo je obtožil, da izvaja taktiko odlašanja, v resnici pa ne naredi ničesar, da bi prišlo do rešitve. Avstrijci so se med zasedanjem OZN pokazali popustljive. Tako so Italijani zopet odložilli pogajanja z Avstrijo, ki bi morala biti že 7. novembra v Salzburgu. Sicer ne potrebujemo več potnega llista za potovanje v Italijo, toda italijanska policija je sestavila »črno listo« Avstrijcev. Gschnitzer zahteva za Južno Tirallsko 'priznanj e popolne avtonomije, vendar obsoja uporabo nasilja. SLOVENCI doma. in po sneta Turneja slovenskega ckteta po Rusiji Velik uspeli je imela turneja Slovenskega okteta in plesnega orkestra Radia Ljubljana po Sovjetski zvezi, kjer so slovenski umetniki v pol drugem mesecu navduševali rusko ljudstvo s pesmijo in glasbo. V tem času so priredili 37 koncertov po največjih mestih Rusije in povsod so ieli velike uspehe. O umetniški kvaliteti nastopov so poročali zelo pohvalno največji sovjetski časopisi in tudi zanimanje za te nastope je bilo veliko, saj so bile vstopnice za nastope povsod že predhodno razprodane. Obe umetniški skupini sta nastopili tudi na sovjetski televiziji. Slovenski misijonar na Madagaskarju Mlad slovenski misijonar č. g. Ivan Stanta pojde na otok Madagaskar v misijone. t.e dolgo je gojil ta poklic in svoje predstojnike — lazariste je prosil, da bi smel oznanjati Kristusov evangelij med pogani v Indoneziji, kar mu je bilo dovoljeno. A malo j>red odhodom na otok Java je bil izdan odlok indonezijske vlade, ki prepoveduje tujcem misijonariti po Indoneziji. Sedaj so mu določili predstojniki otok Madagaskar za misijonsko polje. Ivan Stanta je bil rojen v Mirnu pri Gorici, kjer je tudi leta 1939 slovesno obhajal novo mašo ob asistenci številnih duhovnikov, ki so izšli iz te verne lupnije. Slikar Jaki v St. Moritzu Na mednarodni razstavi grafične umetnosti v St. Moritzu je razstavljal svoja dela tudi slovenski grafični slikar Jaki. Njegova izvirna dela so povzročala mnogo pozornosti, ker kažejo nekak odklon od do sedanje evropske grafične tradicije in se odlikuj^, z izrecno domišljijskimi motivi. Kritika ocenjuje njegova dela zelo pohvalno. Slovenska slikarka v argentinski televizijski oddaji Začetkom avgusta letos je imela lastnica nekega hotela v Tilcari v Argentini predavanje o Til-cari z ozirom na turizem in lepote pokrajine sploh. Poudarjala je, da tja prihajajo Amerikanci bolj kot Argentinci, pa tudi Jugoslovani. In tu je navedla ime akademske slikarice Bare Remec, katero je označila kot odlično moderno slikarico, ki se je vživela v indijanskega človeka in njegovo okolje ter podaja v svojih podobah s čudovitimi barvami bistvo jujujske pokrajine. Obenem s pripovedovanjem je pokazala gledalcem več kot 20 Barinih akvarelov in risb iz Tilcare, tako da je bilo več kot polovica predavanja posvečenega njeni umetnosti. Ista je ponovila predavanje s še več zgledi v Buenos Airesu, kjer je govorila o temi folklora v umetnosti", vse izključno na priu^ ru Barinih risb, olj in akvarelov. ROMAN RUS: VESTI O KONCILU Koncilska dela v V ponedeljek, 19. novembra, so imdi kom-cilislki očetje 22. koncilsko sejo. Na njej so nadaljevali ,s proučevanjem osnutka o virih razodetja. 'Govorili so tudi o ekumenskem gibanju, ki .je v izadnjih (letih postavilo na nove oisnove razgovor z ločenimi brati, tako s pravoslavnimi kot protestanti. Da bi prišli do boljših odnošajev, kolt so billi v preteklosti, ki bi lahko pokazali pot zedinjenja, mora vsak jasno prikazati svoj nauk na miren, objektiven in jasen način, pri čemer pa mora spoštovati Stališče drugih in iskati psihološki stil, ki ne bi ločili, marveč združeval. Seji je predsedoval kardinal Spellman, sveto mašo pa je daroval avstralski škof msgr Beovich. V dvorani je billo 2.197 koncilskih očetov. V debato je poseglo 18 koncilskih očetov. V torek, 20. novembra, so koncilski očetje na 23. seji nadaljevali s proučitvijo osnutka o virih razodetja v njegovi celoti. V teku debate tega dne je govorilo 16 koncilskih očetov; navzočih pa je bilo 2.211. Seji je predsedoval kardinal Frings, sveto mašo pa je daroval nadškof iz Kostarike msgr. QuirO'S. V sredo, 21. nov., se je vršila 24. koncilska seja. Predsedoval ji je kardinal Ruffini, sveto mašo je daroval v bizantin-sko-ukrajinskem obredu beograjski pomožni škof msgr. Bukatko. V debato je poseglo 16 koncilskih očetov, med njimi zagrebški nadškof msgr. Šeper. Navzočih je bilo 2.185 koncilskih očetov. Kot običajno v četrtek ni bilo koncilske seje. V petek, 23. 11. se je vršila 25. koncilska seja. Razpravljali so o dekretu o edinosti Cerkve, ki ima naslov „Ut unum sint“, na- preteklem tednu to pa o osnutku konstitucije, ki se tiče brezmadežne Matere božjie, „De Beata Maria Virgine". Seji je predsedoval kardinal Caggiano, nadškof iz Buenos Airesa. Sveto mašo je daroval nadškof msgr. Tredici, ki je ta dan praznoval 60- letnico svojega duhovniškega posvečenja. Koncilskih očetov je bilo 2.153 od katerih je govorilo 17. V soboto, dne 24. novembra, se je vršila 26. koncilska seja, na kateri so nadaljevali s proučevanjem sheme o sredstvih družbenega obveščanja. Koncilski seji je predsedoval kardinal Alfrinlk, sveto mažo je daroval švicarski škof msgr. Charriere. "Koncilski očetje so ta dan poslali svetemu očetu brzojavko k njegovemu rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval v nedeljo dne 25. novembra. Vseh koncilskih očetov je bilo 2.136. Govorilo jih je 24. Prešeren v angleščini Profesor dr. Janko Lavrin, ki je kot slavist deloval na angleških univerzah in je sedaj upokojen, je obiskal Ljubljano ter izjavil, da pripravlja v Londonu novo izdajo Prešernovih pesmi v angle ščini, ker so dosedanje le pošle. Znana ne?nška založba Rouiolt v Hamburgu je izdala Lavrinovo razpravo o Tolstoju v nakladi 40.000 izvodov. Knjiga je bila kmalu razprodana. Za isto založbo pripravlja Lavrin študijo o Dostojevskem. Begunsko taborišče v Avstriji je sedaj še samo v Traiskirchenu pri Dunaju. Kdor prekorači mejo in se javi oblasten' kot begunec, je usmerjen v to taborišče. Tam preiskujejo njegov slučaj in presodijo po svojih vidikih, ali mu bodo priznali begunsko zaščito ali ne. Vedno je tam tudi več Slovencev. Kolikor jih ne vrnejo nazaj, čakajo na razne komisije, ki jim utrejo pot naprej v Avstralijo ali kam drugam. Rimskim Slovencem je zadnjo nedeljo oktobra maševal sam mariborski škof ilr. Maksimilijan Držečnik, ki je sedaj v Rimu na vesoljnem cerkvenem zboru. Med mašo jim jc tudi pridigal in poudarjal potrebo molitve in denarne akcije za pospešitev dela za proglašenje škofa Slomška blaženim. Po maši je v dvorani zbrane rojake nagovoril tudi ljubljanski generalni vikar dr. Jože Pogačnik, nakar so navzoči gledali skioptii' ne slike iz mladosti škofa Slomška. Med rojaki v Belgiji je močno odjeknila smrt rudarja, pevovodja in kulturnega delavca Stefana Roglja, doma z Dolenjskega, ki je bil dolga leta eden voditeljev katoliških slovenskih rudarjev v pokrajini Limburg s središčem v Eisdenu. Podlegel je rudarski bolezni. Zelo veliko rojakov se je zbralo na njegovem jiogrebu-Združene slovenske pevske zbore iz Belgije in Holandije je pri petju žalostink vodil rudar in pevovodja Ivan Kodeh iz okolice Charleroi v Valoniji. John Steinbeck OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA KNJIŽEVNOST John Ernst Steinbeck, ki mu je bila prisojena letošnja Nobelova nagrada za književnost, izhaja po očetovi strani iz nemškega rodu; priimek se je prvotno glasil Gros-steinbeck. Po materini strani pa je v njem irska kri. Tej evropski mešanici pa se pridružuje ameriški element, ker je njegova stara mati po očetovi strani pripadala stari ameriški družini, ki se je že v 17. stoletju naselila v Massachusettsu. Steinbeck se je rodil 27. februarja 1902 v majhnem kalifornijskem mestu Salinas. Oče je bil tam uradnik, mati Olive Hamilton pa učiteljica. Mladi Steinbeck je hodil v šolo brez posebnega navdušenja in bolj kot šola mu je ugajalo življenje na konjih. Kljub temu pa je le diplomiral na neki višji šoli 1. 1918. Naslednje leto se je vpisal na univerzo v Stanfordu kot avditor, to sc pravi, da izpiti zanj niso bili obvezni. Tu je prebil štiri leta in zanimal se je zlasti za naravoslovje in predvsem za morsko biologijo. Bilo je 1. 1925, ko je nenadoma prekinil študije, in se odločil za življenje literata. Poln upanja se je vkrcal na neko trgovsko ladjo in se skozi Panamski prekop peljal v Nc\v York. Toda to veliko mesto mu je nudilo le razočaranja. Postal je kronist nekega velikega lista v New Vorku, toda kmalu so ga odpustili, ker je kazal preveč neodvisnega duha. Da je lahko živel, se je lotil raznih del. V zimskih mesecih si je našel službo paznika na nekem posestvu v Sierri Nevadi ob obrežju jezera Tahoe. Tukaj je dolge zimske mesece samotnega življenja izkoristil s tem, da je napisal leta 1929 svojo prvo knjigo »Rdeča svetnica«, ki so mu jo navdihnili spomini iz Paname. Gre za ' Pgrafski roman sira Henryja Morgana, angleškega pustolovca iz 16. stoletja, ki se je odpravil osvajat Panamo, ki se je tedaj imenovala »Zlata čaša«. Našel je založnika, ki je rokopis sprejel in knjigo izdal. To je bil četrti Steinbeckov rokopis, toda za prve tri ni bilo založnika. Ko je zapustil mesto paznika, je odšel v neko ribogojnico za postrvi in pozneje na razna kmečka posestva. Leta 1930 se je oženil s Carlo Henning, s katero se je naselil v majhnem pristanišču Monterey. Imela sta čoln in večino svojega časa sta porabila za ribolov, da bi si tako povečala svoje zelo skromne dohodke. Pozneje, pre-nen sla se ločila, sta se preselila v bližino San Francisca v Los Gatos. Leta 1932, še v Montereyu, je Steinbeck napisal »Pašnike na nebu«, zbirko novel o življenju majhne kmečke skupnosti. Delo je naslovil po imenu (Prerija na nebu) neke doline v bližini Za pisateljevo sedemdesetletnico rojstva V soboto, 24. novemibra, je GmldadeLski oder aprfeoril v režiji g. Spaha na novem odru na prostem v Slomškovem domu dramo Antona Leskovca „Dva bregova“. Pisatelj je Skofjeločan, ki je 1. 1930 umrl kot vodja davčne uprave na glavarstvu v Radovljici, ko mu je billo komaj 39 let. Kot dijak je spadal v Krekov krog ;in se je uveljavljal kot igralec v okviru Slovemislke dijaške zveze, kot dramatik pa se je pojavil 1. 1927 v Domu šn svetu in takoj žel uspeh z dramo Dva bregova diz L 1928, ko je prišel z njo na deske Narodnega gledališča v Ljubljani. Dva bregova je drama dz življenja beračev, najnižjega sloja „na dniu“ naše družbe, ki 'jdh Macafur organizira v nekakšno stanovsko zvezo, sovražno naperjeno proti sloju bo-gaJtinov. Dva bregova sta diva razreda, v katera je razdeljena družba. Macafur je neke vrate nekronani „kralij“ beračev, katerega najvnetejši pristaš je Flore, dz-občine izgnani ndadli berač, smrtno izaljubUjem v Rono, hčerko žganjarke Komposarice. Pri njej se je vzgajal tudi najdenček Krištof, katerega J c neznan dobrotnik spravil v šole in se zdaj vrača kot advokat domov. Ta je že stopil na „drugi breg“, pa ima vendar že stik iz razredom beračev. Zaljubi se v Rono in jo hoče pripeljati „čez most“. Sprva z zapeljevanjem, ki mu Rona ne nasede, po-lem, z ljubeznijo. Za Rono pa se peba tudi fanahilk Flore, prifcaš Macafurovega gesla, da >-ni preboda iz -razreda v razjred. Kdor je že tam, naj se ne vrača, in kdor je tu, naj ne hrepeni čez most." Roma Visi v sredinii. Zadnje dejanje je groteskno vizionarmi beraški ples v maskah, na katerega prideta tako 'izgnani Flore, kakor tudi Rona, tedaj že v mesta Salinas. Leta 1933 je bil objavljen njegov drugi roman »Neznanemu bogu«. Kljub svoji literarni kakovosti predstavljajo prve tri Steinbeckove knjige finančno popoln neuspeh: prodanih ni bilo vsega skupaj niti 3000 izvodov, vendar pa ni bil več daleč trenutek zmagoslavnega uspeha. Praktično je bil Steinbeck vse doslej neznan, a postal je na mah slaven leta 1935, ko je objavil »Polentarsko polico«. Knjiga je zelo hitro dosegla osem izdaj in neka filmska družba iz Hollywooda si je takoj zagotovila pravico za filmsko predelavo. Steinbecka je nenadna slava kar oplašila in umaknil se je v Mehiko. Od burleskne epopeje svojih »paisanov« v Montereyu je Steinbeck leta 1936 prešel k socialnim temam z delom »Negotova bitka«. Za to knjigo je prejel zlato medaljo »Commomvealth Ciuha«, ki jo podeljujejo vsako leto najboljšemu kalifornijskemu romanu. Še večji uspeh pa ga je čakal na- V marsikaterem oziru spominja usoda Ladincev na Južnem Tirolskem na usodo Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Tudi ladinščina je bila ves čas zapostavljena in preganjana. V 18. stoletju so v Monta-vonu na iPredarlskem govorili Se romanšči-no. številna imena krajev, gora in polj na Predarlskem sjpominjajo na staro romansko prdbivavstvo. Marija Terezija pa je prepovedala romunščino v Montavonu v vseh šolah, uradih in cerkvi. Tudi v Vale Vanostu na Južnem Tirolskem je bila- romanščina za časa Marije Terezije prepovedana in je najbrž zamrla okoli leta 1800. Na severnem Tirolskem so ■še v 14. stoletju govorili v nekaterih dolinah romansko; tako v Stubaitalu še v 16. stoletju. Jeseni 1959 se je podala avstrijska študijska komisija v zgornji Imntal, da bi (raziskala in dognala ostanke romunščine v narečju tamkajšnjega prebivalstva. Okoli leta 1570 so okoli Merana še govorili romansko. Prav tako tudi v vaseh Tau-fers, Mals, Burgeis, M-atsch, Scbludens in Laas. V Tauifersu je izginil jezik leta 1750. Samo v Valle Gardena in Valle Gader vzhodno od Božena se je romanski jezik obdržal Še do danes. Dokaz odpornosti romanščime so številna, moremo reči -pretežni del krajevnih imen in imen gora na Tirolskem, posebno pa na Južnem Tirolskem, šele po letu 1200 mestni službi, ta divje pleše, da se razvname vse v prepiru, ali naj jo trpe med seboj, ali naj jo spoide, ker spada že v drugi sloj, zlasti še, ko j-e -znano, da ljubi Krištofa. Ko pa se -poljavi ikidi Krištof v maski in izares zasnubi Rom o, je vsa srečna in pripravljena za beg „na drugi breg“. Tedaj zapove Macafur ijiulboisuimnemu Floretu, naj kaznuje Rono ea njeno razredno izdajstvo. Toda Flore ne more usmrtiti Rone, zabode pa Krištofa. In tedaj -se izda skrivnost, ki leži čez vso dramo: Krtišto-f j-e Macafurjev sin in ta „kralj beračev" je bil oni, ki je šolal „naj-denčka" in ga tako postavil na drugi breg, nasprotno pa je hermetično zavajal svoj sloj diktatorsko in s silo in ni hotel, da bi s/i njegov sin iskal nevesto na „tcm bregu beračev". To je konec in smisel drame. Kdor spočetka misli, da gre -za resnični razdor sveta v dve polovici, da ise pripravlja socialna revolucija proti 'bogatim, se prepriča v koncu, da sami voditelj,i revolucije mislijo drugače im bi samo radi prepeljali svoje n-ajbližje brez trenj v tabor bogatih. Zavist do bogatega sloja je samo hrepenenje vključiti se vanj čimprej. Tako drama ni socialna drama, temveč drama Človeških strasti in ljubezni, najbolj pa tragedija „ -kralljh beračev", ki ni uspel v svoji egoistični težnji priti v ta sloj — s sinom. On je žrtev lastnega sovraštva. Drama j-e močna slovenska moderna drama z etično vsebino. Čudimo se pa, da ta v bistvu romantična, pa naturalistična, z ozirom na okolje socialnega dna, toda z mogočnim andr-ej-evskim plesom mask, še ni našla operne oblike. Prav je, da se je s to dramo Ciudadelski oder spomnili velikega slovenskega dramskega /umetnika. slednje leto (1937), ko je izšla knjiga »Ljudje in miši«, v kateri še vedno opisuje življenje potepuhov in kalifornijskih kmetov. Delo jc doseglo velik uspeh tudi v gledališki predelavi. Leta 1939 so ga izvolili za člana National Institute of Arts and Letters in v tem letu je tudi objavil »Sadove jeze«, epski prikaz zgodbe kmečke družine, ki jo jc uničila gospodarska depresija in ki je izgubila svojo zemljo, nakar se je morala izseliti. Ta strasten opis življenja kmeta, ki vidi, kako se od dne do dne trgajo vezi, ki ga priklepajo na zemljo, je dvignil silna nasprotovanja, toda avtorju je prinesel Pulitzerjevo nagrado 1940. Po dveh manjših delih »The Forgotten Village« in »Sea of Cortez« je pisatelj leta 1942 objavil knjigo »Luna je zašla«, zgodbo o norveškem odporu. Po vstopu ZDA v vojno in po priložnostnem delu »Bombs Away« je Steinbeck postal posebni dopisnik lista »New York Herald Tribune« za Evropo; poslan je bil v Anglijo, nato pa na severnoafriško fronto ter v Italijo. Ko se je vrnil v Ameriko, je od leta 1944 vse do 1961 objavil še mnogo raznih del. je nemško, oziroma iponemčeno prebivalstvo doseglo večino. Bavarski zgodovinar Riezilcr meni, da številčno razmerje med Bavarci nasproti Romancem ni bilo ugodneje od tega- Langobardov v Lombardiji, Trditev je verjetno resnična, ker je okoli 80 odst. krajevnih imen romanskega izvora. Tudi Hugo Hantsčh piše v svoji knjigi Geschichte Ostorrei-Chs, Rd. I, 1950: » . . . Stairk kann d-ie Zahl der Einvvan-derer nich-t igevvesem sein, denn di-e Eigen-art der mediteranen Rasse drang durch und isčhuif in Verbindung mit amderen Eigenschaften einen dcut.sche-n MensChen ganz eigenen Typus; denn der tirolische Bauer unterscheidet sicli oft mehr vom -bayrischen Bauern als etwa der nieder-osterreichische oder steiris-che . ..« Isto velja za prebivavstvo zgornje Koroške, kjer imamo nešteto slovenskih rimen vasi, gora, rek in 'ledin, ki so zadostni dokaz, da nemška prisi-ljenost ni bila tako velika. Današnji Ladinci so ‘torej ostanlki nekdanjih južnotirolskih Roman-oev, katerih zgodovina sega zelo dalleč nazaj. Danes živijo ipod italijansko oblastjo in zato ni -več nevarnosti, da bi Ijih Nemci ponemčili, čutili so se pred letom 1918 tudi manjvredne, ker so tvorili samo majhno narodno skupino na Južnem Tirolskem. Soseščina 400.000 Italijanov v Trentini zanje ni bila nobena opora, saj so ločile visoke gore enega od drugega. Tudi takratnim oblastnikom ni bilo nič na tem, da bi ščitili njihovo posebnost ali da bi gojili in pospeševali njihovo kulturo. Pa saj doživljajo isto danes koroški Slovenci. Zanimivo je ipripomniti, da najdemo v avstrijskih časopisih od časa do časa članke o južnotirOlsk-ih Ladincih, ki poudarjajo, da se -ta skupina ne da potujčiti od Italijanov. To Nemci iposehno poudarjajo in priznavajo. Da -tiči za vsem tem poseben namen, je znano. Saj gre Nemcem pred vsem za to, da ne bi prišel kak voditelj Ladincev in rekel: Mii smo vendar ostanki germaniziranih Romanov Južne Tirolske in kot taki imamo tudi prvo -pravico, da upravljamo deželo mi in ne Tirolci, Nekoč je na Koroškem nekdanji voditelj Hitlerjeve mladine in sedanji predsednik »Zveze vindišarjev« Einspieler omenil, da je trdba koroške vindišarje obvarovati pred slovenizacijo, tako kot se morajo varovati Ladinci pred italijanizacijo. Pred nekako šeistimi leti je bila v nekem avstrijskem radiu oddaja, kjer je nastopil nek Laldinec in trdil, da so se Ladinci v isrednjiam veku umaknili v doline Gader in Gardena -prod navalom Bavarcev ter, da so Romanci potomci starih Retov, Kekov in rimskih vojakov. Nekaj 'podobnega trdijo gotovi krogi tudi Se dandanes na Koroškem, da 'so Slovenci baje mešanica Kekov, Rimljanov, Germanov im -priseljenih Slovanov. Vendar vemo visi, da to ni rek. FERDO GODINA: ,,Pravljica o logarnici" Sveži -in dz pristnega doživetja obliikovain svet Godinove pripovedi o sodniku za prekrške, ki si je šel -pomirit živce vsem Sirnem svetu do skrajnih mej' .Sibirije ali avstralskih planot. Drugo moderno sredstvo, ki danes talko močno pospešuje širjenje najrazličnejših naukov, so brez dvoma tudi udobna in nagla prometna sredstva. Nekdanji oznanjevalci vere so porabili ogromno časa za svoja misijonska potovanja, danes je to mnogo olajšano. Tako se 'zares uresničuje gornji pregovor, da postaja ves svet prav majhna vasica. Novi časi To dejstvo je (povzročilo marsikatero spremembo v sožitju sodobnega človeka v družbi. Od nekdanje patriarhalnosti ni preostalo ničesar več An stari ljudje se kar nekam prestrašeno sprašujejo, kam bo to privedlo, ko je še v njihovi mladosti bilo vse drugače. Domače kulturne (vrednote so vse pd t)pl etene s paberki iz najrazličnejših delov sveta (poglejmo samo našo ljudsko pesem in razne indijanske popevke). Broz dvoma vpliva ta sodobni mednarodni značaj kulturne mešanosti tudi na ver-slko življenje 'sodobnika. Že obe svetovni vojni sta ljudi raznih ver močno med seboj pomešali in sodobno mednarodno gospo-darslko življenje (preseljevanj,a) ito še vedno bolj pospešuje. Saj že v naših vaseh najdemo ljudi različnih var, pa tudi oznanjevalce vodno bolj (vsiljivih verskih sekt moremo že vsak hip srečati po vaških domovih. Tako pride katoličan v vsakdanjem življenju neštetokrat v stik z drugoverci, pa naj je to na delu v tovarni ali pri zabavi ali na cesti. Pri tem pa nastane, vprašanje, kako se naj katoličan zadrži v odnosih z drugoverci. Zlasti je važno, v koliko sme katoličan sodelovati z drugoverci pri verskih opravilih. Svoboda Tolikšne svobode, 'kot jo uživamo danes, še menda nikdar ni iimt|l evropski človek. Znano je, da so nekoč proslavljali svobodo, ki vlada že dolga desetletja v Severni Ameriki. Zlasti v zadnjih dvajjsetih 'letih pa je ta neomejena svoboda zajela itUdi vso za padno Evropo in vobče tako imenovani Zajpadlni svet. Ta svoboda je najbolj vidna v najširši demokraciji Ikulturnega življenja. Svoboda tiska in svoboda kulturnega udejstvovanja — seveda v mej alb državnih zakonov, kii ščitijo posameznika in družbo pred krivico, je slehernemu zajamčena. Nikogar ni mogoče klicati na zagovor ali ga ovirati pri njegovem kulturnem udejstvovanju, pa naj je to še 'tako samoraslo in izven običajne linije. V območju svobodnega 'kulturnega delovanja je dopuščena danes popolna sproščenost in državne ustanove nikakor ne posegajo, da bi tudi preprečevale kulturni konkurenčni boj'. Vsakomur je dlovoljeno svoje ideje razširjati neovirano in tudi izbira sredstev v tem konkurenčnem boju je prepuščena prosti iznajdljivosti posameznika. Vemo, da smo te svobode delležni le v deželah, kjer ne (Vlada diktatorski režim. Ljudje v komunistJčnlih državah so izgubili še t listo malo svobode, ki so jo že nekdaj uživali. Pa tudi pri narodih, ki so se komaj še 'le otresli nasilja' -nacizma ali fašizma, se mnogi še vddno ne morejo otresti bojazni, da morda ne bo kmalu zopet kraj svobode zapravljen. V njih kosteh je še vedno sled preslanega strahu in njih spomin se nehote in kultura vedno znova povrača v tiste čase, ko je bLIo nevarno že samo miislLti drugače, kakor je bilo od zgoraj narekovano. To velja zlasti pri nas na Koroškem, kjer je nacizem žalostnega spomina zarezal tako globoke rane v kulturno življenje našega (ljudstva. Prestani strah zaradi nacionalnega in kulturnega zapostavljanja slovenskega življa skozi deset (in desetletja kar noče zapustiti naših ljudi. Vsi ti še vedno menijo, da. živimo v neki diktaturi, ki slicer •nii tako divjaško okrutna, temveč bolj tajno zakulisna, a nekoč more zopet z vso okrutnostjo zqpet na dan. Zato si ti ljudje pri-šepetavajo: bodite previdni in nikar se ne pokažite, da boste še enkrat trpeli . . . Toda časi so ise spremenili in to, kar se je dogajalo pod' diktaturami, se ne bo več povrnilo. Nastopili so časi svobode in demokracije, /ato je pa tudi kulturno udejstvovati j e velikim in malim zagotovljeno. V kulturi vobče veljajo povsem drugačna merila kot v političnem življenju. Tam pravzaprav ni velikih in malih po številu, marveč vse bolj po globini kulturne moči. Zato se tudi najmanjšemu narodu ni treba bati pred velikim na kuturhem področju in vsak čut manjvrednosti je tu odveč. Pogosto je celo nasprotno, da mali narodi kulturno daleč presegajo velike. (Štabi Grki, Irci, Slovenci, ki že tisočletja (kljubujejo velikim). Tudli koroškim Slovencem velja poziv: 'Sinovi ste naroda, ki se s ponosom sklicuje na svojo kulturo; bodite ponosni in krepko zagrabite za delo, saj, danes uživate svobodo, iza katero so se borili vaši očetje! Pravila sožitja Brez dvoma ho katoličan v vseh odnosih do nekatoličana spoštljiv An dostojen. Jzoglilbail se bo vsake ostrejše debate iln vsake žalitve. Razpravljanja z drugoverci, posebno še z ra.znimli sektaši (jehovci) navadno ne prinesejo nič pozitivnega, zato jih Cerkev odsvetuje; javne debaite z drugoverci pa celo prepoveduje, (kajti vero napadati ni težko, mnogo težje pa jo je hraniti, za ■kar j;e potrebna zadostna izobrazba. Isto velja tudi za čitanje nekaloliških knjig, če te razpravljajo o veri. Tisti namreč, ki v knjigah napada ali smeši katoliški nauk, je svoje trditve gotovo podprl z navideznimi »dokazi«, katere pač ne more vsak posamezni vemliik kontrolirati. Le versko globoko izobraženi dobijo dovoljenje čitati take knjige. JANEZ JALEN: 10 CVETKOVA (ŽilklL »Aha-, že vam, Rdbalrjlav Martin gt.e, zato se ti talko dldbro adi.« M inča je odlomila spet košček sira in ugriznila v črni kruh. Sestri sta jle bili kar veseli. Vsaj dolgo ni nobena spregovorila. Mlinca pa ni mogla; jle imela kar naprej polna usta. Bič je poikal vedno 'bliže, dokler ni pod Gvetikovim listjem sam od sebe Obstal Robarjev Ikonj-. Martin ga ni pognal. Sc mu nikamor ni mudilo. Prisedel je k dekletom. Predan se je utegnil začeti pogovor, j'e pa Minca velela vsem, naj molče: ».Pssvt!« Mlinca si je pritisnila desni kazalec na usita. Z levim je kazala podlasico, k' j,e švigala okrog koles pdd vozom. Molče so vsi opazovali urnost strunastega Života in se Čudili konju, ki je mirno gledali, kako se je podlasica vzpela tik Ob kopitu njiegojve prve noge in dlje 'časa oprezovala naokrog. Pa se je Martin premaknil, podlasica je šinila proti -listju, priskakljala v nekaj vitkih skokih na vrh kupa in skoči la M inči naravnost v naročje. Minca je zacviHiilla. Grižljaj ji je pade! iz ust in skoraj: zaletelo se ji 'jle. Planila je pokonci. Zdrsno listje se je pdd premikajočo se težo razmaknilo in Minca je omahnila pod konja. -Cilka in Rozalllka sita od strahu obe hkralti zavpili, Martin pa ni utegnid nič reči. Pognali se je h konju, z mdčnO 'roko ujel brzde, da obdrži fodnjb vsaj dotlej, dokler se Minca ne izmota iz- Drži se svojega! (Čeprav ije danes razmerje med pripadniki raznih ver mmolgo umirjen ejš e, kakor je to bilo nekoč — salj v Nemčiji mnogokje dajo katoličani protestantom svoje cerkve na razpolago za (bogoslužje in prihajajo v Vatikan predstavniki raznih ver k papežu — je vendar še vedno v veljavi načelo, da (katoličanu ni dovoljeno se udeleževati bogoslužja nekatoiičanov. Taka navzočnost katoličana pri -neka tol iškem 'bogoslužju bi namreč lahko pomenila nevarnost za katoličana 'samega ali pa M lahko bilo povod za pohujšanje. Le v izjemnih slučajih — iz službenih ali 'družabnih razlogov — bi bila dovoljena pasivna, to je brez vsakega sodelovanja, udeldžba pri nekatoliških pogrebih, pordkah ali podobnih slovesnostih. Pravtaiko bi smel katoličan biti navzoč tudi med konjskih kopit im izpred voza. -Konj pa je sam Od sebe stal mirno kakor prikovan. še celo z nogo, za (katero se je bila Minca nehote ujela, da ni zdrknila pod pot, ni ganil. SamO glavo je dvignil, ni mdgel drugače, je Martin pretrdo nategnil brzde. Urno se je Minca izkobacalla dajiod konja, popravila zavihano krilo, vstala in se zasmejallia: '»Aha, ste se ustrašili, kaj?« Mlinci se jie dldbro zdelo, kk> je videla, da jo imajo visi, sasitri in Martin, radi in se 'zanj|o bojč. Pa že jo je premagala radovednost; »Kam pa je smuknila podlalsica?« Izkazalo se je, da nihče ni Utegnil paziti, kam in kdaj se jle (podlasica izgubila. »Aha, ste vsi samo gledali, kaj bo v. mano? Vas je skrbelo, kaj?« Minca j|e že spet lezla na listje -in gledala po kruhu in siru, ki sta ji bila v prejšnjem strahu padla iz rdk. »še nagajaj nam navali,« je hotela biti Cilka huda, »ko venldar ni dosti manjkalo, da ne 'umiraš sedaj poteptana im povožena (tamle na poti. Boga zahvali!« »-Saj ga!« Mlinca je dvignila iln sklenila -roki, kakor jlo je majhno učila Cilka, da je (treba Boga zahvaliti. »Kar verujem, d'a se mA zato mi nič zgodilo, ker -som bogca ovenčala, čeprav satao z narejenimi rožami. Selm že razmišljala, da bi papirno cvetje spet snela im odnesla v stan na Jelju, ko jie bilo Cilki talko malo všeč. Pa naj le ostane, čeprav bi ga še nocoj, faz močil dež in razitrgal veter.« »Še Mairtimovemiu konju se zahvalil, 'ki je pri slovesnostih, ki so povezane s patriotič-nAimii navadami in Običaji, čeprav so sprem-ijani z verskimi obredi ali celo v verskih prostorih. Načelo v odnosih katoličana do nekatoiičanov je Sledeče: »Svoje ljubim, tuje pa Spoštujem!« Dvoumna zadrega Znana Elza Bergner se je pred kratkim vrnila z nekega 'gostovanja na Dunaj. Povabljena je bila h krstni slovesnosti v neko znano 'družino. To je bil Že četrti krst, pri katerem je bila soudeležena (tudi ona. »Prav v zadregi -sem,« je rekla ob prihodu, »ko sem že četrtič Ob talki slovesnosti v vaši 'družimi. — Saj ne vem, kako bi vam naj to prijaznost vsaj enkrat povrnila ...« tako pameten, da se ni splašili ob tvoji vihri,« je opomnila Rozalka. »Bom.« 'Minca je pravkair pobrala izgubljeni kruh im ga i]x)ivršno očedila listja in prsti, ki sta se bila prijela božjega daru. Kruh je poljubila, kakor bi ga hotela sama (pojesti. Stopila j|e -h konjju, odlomila droblja-nec od še precej obilne pel te im mu ga ponudila na odprti dlani, da bi jie konj: me ugriznil v prste. »Kako mu je ime, Martin?« jie hotela vedeti. »Vran.« Konj jle postrigel- z uhlji. »Čim kakor vran. Kdo mu je dal tako 'lepo ime? Na, Vran.« »Sam,« je Odgovoril vsem trem Rozalkim fant. »iP-rav za prav sem ga le prekrstil. Prej je moral imeti drugačno im prav posebno (ime. ,švorc’ mi bil, kakor pravijo navadno Nemci črnim konjem. Vsaj pokazal 'tega ni. No, saj1 ,Švare’ se pri nas kaj grdo Sliši.« »Od -kod si ga pa dobil, da ti niso povedali, IkakO ga- nagovarjaj.?« »Iz Nemčije je bil1 poslan k nam za vojno odškodnino. Živo blago 'brez imena. Tudi nekaka žrtev vojske. Da morejlo ljudje biti (taki! Človek, ki ga zanese v tuje kraje, vsaj, 'tistim redkim, ki mu hočejo biti dobri, lahko pove, kako naj! ga ogovarjajo. Živali pa ne more. Konj, ne kaka mrha, zares konj, ki je zrasel pri dobrih ljudeh, se /boga ih splaši iln se dolgo me more navaditi ma nov red, čeprav pride pametnemu človeku v roke. K muhavosti c)z filmskega sneta Hollywood — kravja vas Danes šteje filmsko mesto llollvivoo-d preko 250.000 prebivalcev, dočim je pred. 50 leti samo 500 ljudi živelo v tej vasici blizu Los Angelesa ob izapadni obali Amerike. Takrat je bil HoiHywood navadna (kmečka vas, kjer so kmetje gojili mnogo živine. Da je ta vasica postala metropola ameriškega ifil-ma in sedež bogatih 'filmskih podjetnikov in zvezdnikov, je bil le slučaj. Neki imister Christie je kot lastnik malega gledališča zaradi dolgov moral izginitti iz -New Yorka 'in je (taval po Ameriki, dokler ni prišel v iHoi!lywood, kjer mu je kar ugajalo Z vaščani je začel zopet gledališko delovati, čqprav je imel le majhno izbiro igralcev. Saj ni imel -denarja, da bi povabil imenih nejše igralce. Z nekaterimi nadarjenejšimi vaščani se je kmalliu lotil izdelovanja filmov. Zavedal se je, da morajo biti ti filmi zanimivi in poceni. Snovi j,e imel dovolj v ‘takrat najbolj čka-nih romanih »dz divjega zapadli«. In v tem je (Stoodstotno uspel. Od njegovih prvih sodelavcev — vaščanov ilz Hollywooda — so nekateri postali svetovno znani cowbo- jl; Tudi v Nervv Yofku so sedaj postali pozorni na Hollywood in neki Carl Laemmle se je pridružil (Mister Christieju. Že leta 1912 je v :Hollywoodu ustanovil znamenito ameriško lOimsko firmo »Uniiversal-Interna-'tional«. Tam je tri leta pozneje začel graditi posebno filmsko -naselbino »Umiversal-Cky«, iz katere je nato z neverjetno naglico začelo rasti novo mesto — mesto sanj. in središče 'svetovne filmske industrije. DUNAJSKI KINO-PODJETNIKI I; SO VZGLEDNI Ob priliki nekega zborovanja »Dobrega filma« na Dunaju Se Ije odzvalo povabilu tudi precejšnje število kino-podjetnikov. Tudi: ralzna ministrstva in dbčima je poslala svoje zastopnike. Na (povabilo predsednika Adolfa iHaiuerja so kinopodjetnilki sklenili, da bodo v vsakem dunajsketn okraju (22 okrajev) v vsaj eni kimo-dvorani predvajali film, iki ga priporoča akcija »Dobrega filma«. BEBA LONČAR V AVSTRIJSKEM FILMU Beba Lomčair je mlada jugoslovanska filmska igralka, ki je sedaj- prvič presenetila filmsko javnolst na festivalu v Cannesu s (filmom »Ona in on«. Svojio kariero je začela z nastopi na televiziji, ko je otrokom pripovedovala pravljice. Kmalu n^t , je nastopala v raznih filmih in končno 'j sprejela sodelovanje pri dunajski Delita-dmžbi iv filmu po zgodbi koroškega pisatelja J. F. Perkoniga «... und ewig knal-len die Raulber«. (Film so snemali na Bledu in na Dunaju. nagnjeni konji začno brcati in gristi. Biča in surovosti vajeni (konji pa se sprevržejo v uponneže. Ne, ne delajo Ijludjie prav. Konjem, ki jih pošiljajo v tuje kraje, Ib' morali privezati v grivo medeninaste (tablice z 'vsekanim imenom, še na drevesa, Iki nič ne čutijo, jih obešajo.« Minca je pdkrtmila (konju ves kruh, dr obijam ec za -drobljanceni. Kazala mu je le še prazne dlani: »INimam, nič več nimam, Vran.« Kakor bi bil Vran razumel Minčino besedo, ni več približal gobca; k dlani. Naslonil j'e glavo Minči na ramo in tiho za-rezgetal. Čudno. Morebiti ga je spomnila mlada postava iMince na kako drugo svetlolaso odraščajočo deklico, ki ga je morda v mladih letih privajala nase s kruhom m 'koščki sladkorja 'kdo ve na kateri domačij' po obsežnih nemških ravninah. Bog ve? Videti je bilo, kakor bi bil hotel Vran Mihci povedati, naj se nič ne bdji, ne bo je po-mandral, naj še stokrat pade (podenj. »Konja imaš zares prijaznega,« sc je čudila Rozalka. Pa je povedal 'Martin, kako Vrana nihče ni maral kupiti. PrebojIač se je zdel vsem in za vse drugo prej porab en, samo za vožnjo po strmih in kamnitih bohinjskih p°' tih, speljanih db globdkilh propadih ne (Njemu samemu je pa kar nekaj reklo, da konj ni slab, da je le ves iz reda. Dobil ga je za ceno, ki bi bila še med brati prenizka Tudi očetu Robarju ni bil Vran nič všeč-Da mu /. vozom vreti pade pod Farjovec, ga je strašil, ko se je odpravljal za Ribnico vozarit hlode. Da se mu vse Skupaj tako razbije in raztrga, da mu še po komat in opre' P*l*S*A*N*0 * B * R * A * NI * J * E Adventne litanije Jagnje nam pošilja, Gospod, da zavlada vesoljstvo. Jagnje, ne leva, nam pošlji! Jagnje, ki ne iprcvara, ■čigar krqtko»t ne ipremine. Jagnje, ki nas zavije v toplo odejo, ki nas ogreje v naši mrzloti, da nas pokrije v naši goloti. Jagnje, ki se nam daje v hrano, da ne poginemo na poti domov. Jagnje, ki se vdže za nas med tigre in zmaje, ki vse vojske s svojo vojsiko premaga, pred katerim l>e/e vsi volkovi tn se pred njim zruši vsa zlobnost v prah. Pridi skrit v podobi kruha ali v žaru nebesnih zvezd. Pridi v naročju Matere ali na svojem prestolu, na žrebetu oslice ali na nosilki ke-rubov. Pridi k nam, pa ne proti nam. Jagnje božje, ki odjemljeS grehe, Jagnje božje, ki ne zabiš nikogar, Jagnje božje, ki odpiraš nebesa. Jagnje božje, kakor hočeš, pridi! Ko 'bo padla z orjaškega telesa tega sveta plameneča njegova krona, zlato sonce, ;ko bo mogočno dvignili svojo glavo poslednji dan, ko nas prestrašiš z mečem in tehtnico, ko boš odtrgal raz svoje obleke mesec in zvezde, ko se ob zvoku Tvojega glasu v grozi stisnejo v vsej svoji goloti in nagoti coni in ljudstva, bližine in daljine — tedaj se mora bati 'hudobni strahotne sodbe: ^Pojdi na levo!« Dobri in 'zvesti služabnik pa bo v veselju slišal mili Tvoj, glas: »(Pojdi, blagoslovljeni mojega Očeta, na mojo desnico!« Veliki, mogočni Sodnik, milostni, večni Bog, Tvoja volja se 'Zgodi! Pridi. Športni kotiček Jagnje, ki se pase pb tratah sveta v žalosti in bolesti kot med trnjem. Jagnje, odeto v kraljevski škrlat, da nastopi vladarstvo na veke. 'Pride naj polno modrosti, luči naj slepim prinese. Pride naj polno ponižnosti, da premaga napuh. Pride naj polno kratkosti kakor rosa na rožo. Pride naj ipoldio m Oči, | ^imagovito nad breznom. Pride naj kot žrtev nad vse draga, da nas odkupi in zveliča. Pride naj, da grešnike kliče, ne pa pravičnih. Jagnjeta nam je treba, Gospod, ne deva. Jagnje, ki je vredno, da odpre sedmero pečatov knjige življenja, ki je vredno, da prejme oblast, ki je vredno, da veki vekov pred njim kleče! O. Jagnje bdžje, pridi, pridi! Glej naše svetilke! Prižgane so. Nismo pozabili olja. Verujemo, upamo, lljhbimo. Naproti Ti žarimo, čujemo in čakamo h Ji v najtemnejši noči. Pridi, o Jezus, Pridi v platnu alli v orožju. Pridi v nizkosti alli veličastvu. Pridi v jaslih ali na Oblakih neba. Pridi v milem zvoku pastirske piščalke ali ob zvoku trombe sodnega dne. SMUČANJE: Letošnja sezona kot priprava na olimpijado 1964 Francozi pretijo z novim »raketnim« stilom! Avstrijska smučarska elita se je letos s posebno gorečim elanom lotila pod vodstvom Oberaignerja vežbanja za prihodnjo zimskošportno sezono, ki bo odločilnega pomena pri kvalifikaciji 'tekmecev za olimpijske igre v Innsbrucku. Naša elita je po vrnitvi Stieglerja in Zimmermanna iz Čila polnoštevilna. Na novo smo pridobili še Aldailberta Leitnerja, ki je prej' skozi vsa leta vozil za zapadno Nemčijo. Pr avta, ko intenzivno vežbajo tudi Švicarji, Italjani, Nemci, Amerikami, posebno pa še nevarni Francozi. Z norim t. i. »raketnim« stilem, ki so ga iznašli Francozi, upajo predrzno optimistični smučarji te »struje«, da bo v dvoboju z avstrijskimi smučarji, proti katerim so preteklo sezono docela podlegli, letos zmaga na strani francoskih smučarjev. Isto so sicer Francozi prerokovali že z lanskim, »ei-stilem«, s katerim tudi niso želi nameravanih uspehov. Letos pa se jih lahko še tem manj 'bojimo, ker so izgubil"' 'najboljša njihova tekmeca Bozona in Duvillarda; podala sta se namreč v Ameriko 'k mednarodni poklicni smučarski zvezi (iprafi) din kot taka nimata več dostopa na nobeno mednarodno tekmovanje, kaj šele na olimpijado. Odslej bosta konkurirala s telkmeci, kot so Pravda, Hinterseer, Grams-hammer, Schneider, Molterer i. dr. Tako je dosedanji svetovni prvak prafijev, Molterer (trikratni), s svojimi zmagami za nagrado dobil vsakikrait po 1200 dolarj ev (13.000 S); in to je seveda za vse dobre smučarje zelo privlačno. Tudi ljubitelji nordijske discipline (skakanje, tek v daljino) so se temeljito začeli pripravlja ti na zimdko sezono. Presenetljivo je, da sta predvidena tudi dva Korošca. Janz in Dernoschnig, za olimpijske igre. Kakor vsako leto tudi lotos trenirata v Selah tek v daljino im skakanje. Že pred štirimi leti slo cariniki zgradili pri Jugu v Flesmovcu skakalnico, ki je omogočala skoke čez 40 metrov. Dosedanji rekord te skakalnice moji Dernoschnig (44 m.). Letos so jo še nekoliko podaljšali, tako da bodo lahko skakali čez 50 metrov. Smučarski koledar: 1963: Približno 350 tekem je predvidenih za to sezono na snegu, ki se bodo odigravale na avstrijskih zimskošportnih centrih. Smu-čarslka 'zveza Avstrije je razpisala sledeče najvažnejše prireditve alpskih in nordijskih disciplin: 14. — 17. L: v Schrumsu mednarodne tekme za dame, 19. — 20. L: v Kitzbuchelu t. i. »Hahnen-kammrcmnen«, 24. — 27. L: v Saalbachu t. i. »Drei-Bi-sten-Rennen«, 7. — 10. 2.: v 'Haus im Ernsta 1 avstrijsko prvenstvo, 16. — 17. 3.: mednarodne tekme na Gold-ecku, 23. — 24. 3.: na Patscherfkoflu tekma za » Kr euzer tropha e «, 27. — 28. 4.: v Obergurglu tekma na ledeniku Gurgel, 21. 4.: v Ziirsu «LinherrjGedach'tnislauf«, liauif«, 8. — 9. 6.: rv lonslbrutku kombinacija smučanja in plavanja. 30. 12.: mednarodni smučarski poleti v Bergislu, 6. L: zaključek turneje poletov Avstrije in Nemčije v Bischofshofnu, TrW) ne bo treba hoditi, da se še njemu kaj primeri. Vrana pa, da bodo že vrani, krokarji, im Jisice pokopali'. Minca je ovila konju roko okoli vratu. Vran se j e kar potresel' od veselj a in od sa-flnega zadovoljstva porezgetaval, kakor bi se smejal. »Kdaj si ga privadil tolike prijaznosti?« n* mogla Cilka razumeti konjevega vedenja. »Marsičemu sem ga že priučil, res. To vedenje ipa mora imeti od poprej. Satan kar gledam, če bi mi kdo pravil, da je Vran prav tisti konj kakor takrat za Ribnico, bi mu kar ne mogel verjeti. Zgrda ga jaz nisem maral siliti, zlepa pa Vran ni hotel potegniti. Nazadnje smo ga tako premotili, da srno ga odvedli daleč nazaj An mu zavezali oči. štirje smo ga vodili. Sprva si nikamor tn upal. Noge smo mu morali prestavljati. Počasi se je pa le ojunačil in se začel sam prestopati. Previsno skalo je kljub zavezanim očem čutil nad glavo. Kar majhnega se je naredil, kakor bi se hotel plaziti. Od samega strahu je bil ves prepoten. Morebiti se je prav zato tako bal, ker mu nihče ni znral prigovarj a ti s pra vim imenom. Na Vrana takrat še ni bil vajen. Od takrat na-prej pa ve, da je Vran. če bi se mu pa le količkaj narobe zgodilo, bi ob besedi Vran »e danes vedno '»trepetal. Tako pa nad vsakim, še ta ko globokim prepadom stopa mirno kakor po cesarski cesti in .. . Kaj bi pravil. Samo poglejta!« Martin je pokazal z roko na Minco in 'v soncu se lesketajočo črnino svojega konja. Minca je šla ritensko po poti navkreber. Vran pa je drobenoljal za njo, kakor bi ga voz prav nič ne težil, in porezgetaval, kakor bi prosil iMinco, naj, ga vsaj še malo polljubkuje. '»Če se je konj v tvojih rokah res tako spremenil, kakor praviš, kako šele ...« Cilka je obmolknila. Premislila si je in ni hotela povedati začete misli do konca. »Hočeš reči, da šrrakoustim?« jo je Martin napačno razumel. Cilka se ni opravičila. Pogledala je sestri naravnost v oči in se počasi obrnila proti Martinu: »Dobrega moža bo dobila naša Rozalka. Kaj se ji, mara. To som hotela povedati.« »Ne vem, če je Rozalka tvoj ega mnenja. Predolgo odlaša,« se je branil Martin pohvale in skušal napeljati pogovor v svoj prid. »iPotrpi, da se še Cilka odloči,« je zavrnila Martina njegova nevesta. »Nebo vama treba več dolgo čakati.« Cilka je vstala. Spodnjo ustnico je stisnila z zobmi kakor vselej, kadar ji je bilo hudo. Naglo se je sklonila, pobrala nosilno rjnho, si jo vrgla prek rame in odšla navkreber i]>o senožeti. Martin je začudeno gledal za njo: »Nisem ji hotel reči najmanjše Žale besede.« »Molčal bi bil. Kaj priganjaš im siliš, ko me veš. Nazadnje se Cilka res zaleti, da ji bo vse življenje žal.« Rozalka je odšla za Cilko. Martinu ni kazalo drugega, kakor da je stopil za Vranom in ga prevzel Minci. In spet je zašumek) listje pod grabljami in metlo. Sonce se je začelo spuščati prati vrhovom Bukovskih gora. V košati smrek; je zacingljala črna žolna. Nad glavami grab-Ijevk je prhutnila šoja. Minca je hitela hvaliti prikupnega Robarjevega Vrana in Skušala kar se d d povečati nedkretnost težke Ravnilkove kobile. Rozalka in Cilka pa sta samo molčali. Robarjevemu Martinu pa bič ni kar nič več počil. Kaj kmalu je utonil v Sumu listja tudi ropot voza. Cilki so od napora zatrepetale noge. Tako težke ljube Listja, kakršno je pravkar razvezala in Stresla na dokaj narasli kup, ves dan ni prinesla k poti in tudi svoj živ dan še ne. Kakor cent. Pa halj ko hoja navkreber m mastil, ki ga je nosila z brega navzdol, so jo zmogle glodajoče misli in skrbi. Zadnje čase se je kar vsak dan vsaj' enkrat, 'če ne večkrat, pogovor zasukal tako, naj se odloči za Janeza ali Viktorja. Danes je pa še Martin začel. Celo Rozalka se bo prej ali slej naveličala čakati. Kdo bi jima zameril. Pri Robarju se naredi marsikatera škoda, ker ni prave gospodinje. Pa tudi zaradi same sebe mora napraviti konec tej negoto-vositi. Saj si ne more več tajiti, kako j,i od 'tedna do tedna telo vene. 'Kakor bi jo postalo sram same sebe, je povesila pogled in ugledala tik pred sabo modri cvet kocinastega jesenskega svedrca. Skloinila se je, ga odtrgala in si ga zataknila v gumbnico na prsih. »Ah!« je zamahnila z rolko in legla na prisomčno stran v listje, čez noge se je odela z rjuho, roke pa ije z razkrečenimi prsti sklenila nad glavo. (Dalje) 13. L: mednarodni smučarski poleti na Semmeringu, 17. 2.: avstrijsko nordijsko prvenstvo v Murau. Generalna preizkušnja tekmecev za olimpijske igre pa se bo vršila v času od 15. do 17. januarja v Innsbrucku (za alpsko disciplino) in od 30. L do 3. februarja pa v Saaiifeldenu (za nordijsko). NOGOMET: 6000 GLEDALCEV NAVDUŠENIH NAD ZMAGO CELOVČANOV V doslej najlepši igri je preteklo nedeljo celovška Avstria premagala, salzburško Av-strio z rezultatom 3 : 1 in se tako pomaknila na 7. mesto v 'državni ligi. Da rezultat ni bil višji, se imajo gostje predvsem zahvaliti odličnemu vratarju Sekrii (ki je iz Turčije). Že od vsega začetka so domačini obvladali igro in navdušili z lepimi napadi, vendar se jim ni posrečilo priti do vodilnega gola. .šele ko so gostje že vodili, nekoliko po sreči, z 1:0, se je Jugoslovanu Bulatoviču s prekrasnim strelom Jz 16 m posrečila izenačba. Pri tem rezultatu se je končal 'tudi polčas. Tudi v drugi polovici so se domačimi hitro znašli in zavladali na. igrišču. Že v 54. minuti so dosegli po lepi kombinaciji Vodilni gol. Zmaga pa je bila zagotovljena, ko je v»76. minuti po precizni podaji Bulatoviča Lorber II zabil tretji gol. Med majboljšimi igralci sta brez dvorimo bila Jugoslovana 'Bulatovič, ki je k vsakemu golu prispeval svoj del, ter njegov sorojak Senauer, ki je tokrat stal prvič r moštvu domačinov. Dokazal je, da je tehnično dobro 'podkovan in da mi le pregleden dirigent, ampak se tudi dvoboja ne ustraši. Le s streli ni imel sreče. V obrambi sita navdušila Riegler in Hohenberger. V vrsti premaganih pa so se odlikovali Turek Sekrii, Maček din Karel. NAMIZNI TENIS: . ST. POLTEN — določil najboljše med katoliško mladino V nedeljo im soboto (L in 2. decembra) so se v St. Poltenu odigrale letošnje tekme namiznoteniškega prvenstva med avstrijsko katoli&ko mladino. Najboljši igralci vseh zveznih deižel so tam zastopali svojo škofijo. Koroško so zastopali Sifferlinger, Hofbauer (oba DSG št. Lenart), Wassner (Borovlje) ter Partl (DSG Celovec). Prvič v zgodovini koroške kat. mladine se je letos koroškim zastopnikom posrečilo vriniti se v tekmovanju med zveznimi deželami na 3. mesto. Izid: L dunajska K M 2. 'gornjeavstriijslka K M 3. Koroška 4. mižjeavstrijska K M V tekmah med posamezniki: pa so — kot vedno — prevladovali rutinirani Dunajčani, ki so tudi zasedli prva 3 mesta. Rezultati: L Stamglica 2. Blatz 3. Pletih HOKEJ NA LEDU: KAC — zmagovalec v Beogradu Preden se je celovško moštvo (KAC) podalo na turnir v Beograd, je še na Jesenicah odigralo prijateljsko tekmo prati 'tamkajšnjim hokeistojn. Tudi izvrsten tehnik Le-mon in vratar Palmer nista mogla preprečiti poraza (jeseniški igralci SO' namreč zmagali 7:5 — lep uspeh Slovencev!). V soboto in nedeljo pa je KAC izšel po 2 turnirskih tekmah kot zmagovalec tekmovanja. V prvi igri proti en ah om učnemu moštvu iz Bukarešte je prijjomagcl do zmage edinole Kanadčan Tom Lemon — 'rezultat 7 : 2. Proti Partizanu Beograd — 2. igra — so se Celovčani prav.tako izkazali — zmagali so 12 : 2. Najboljši igralci KAC-ja so bili: Lemon, Kaki, VVilliamson ter vratar Hiib-ner, za domačine pa Anejčevič, ki je dal tudi edina 2 gola. Ril N 0 s o £ O 3 3 I | Samsiag, 15., und 22. Dezember, nachmittag geoffnet! j Herren- und Damenschirme................ 145.— 108.— 7Q.___ Herrcnpapelin-Hemdcn, I a - Qualkalt modische iDessinieritnig 126,— 89.— 75.— 69.___ Damen-Flanell-Bluscn moderne mehrfarbige Karo-Dcsslns, in alleu GroBcn alb: 74,___ Damen-Flanell-N achthemden hubsch gemustert, BaumtvoHiflaneH’, lange Armel, ab: 72.80 DameivPclschuhe echte iPelzfbtterunlg, ,in aillen GroBen, ab: 162.___ GroBauswahl an: ChrLstbaumsclimuck ■ Parfumerie-Geschenksartikeln a Spielwaren und Sportartikeln! ZAHLUNGSERLEICHTERUNG DURCH G AR A - KUNDENDIENST KLAGENFURT, BahnhofsiraBe 37 ie sedaj mislite na obdarovanje! Primerne božične darove dobite zelo poceni pri WALCHER KLEIDUNG 3Clag£jf^urt - OeLotJee, 10.-Oktobenteafie. 2 Klavirje‘pohištvo Franz Kreuzer’s Wwe. KLAGENFURT, Kardinalplatz 1 Vse proizvode J O K A - W E R K E MALI OGLAS Dralon seti — pulover in jopica — naj-novejsi ikroji m barve! Izredno nizka cena: le S 245.—, v Celovcu pri SATTLER, Heu-pliatz. S R S m m <žm I 1 I E® Ba&u slatini... WAS ES ALLES GIBI IM GROSSEN V/eihnachtsangebot fur das Kind Babviiaus THOHASIER VILLA1H, Widmanng. 33 1 K® K rt II 1 KS n m m S I u a KEHJ5EaEEE35^BEaaiEC I Najnovejši u n Mi MODELI BLUZ i ca ta Si n H a ta v najboljši kvaliteti in izbiri Klagenfurt, BahnhofsfraBe 9 fi £3 čin MeiUnacUis-fre scUenk vom Mantelfachgsschaft V. TARMANN M/iNTEL IN GROSSER AUSWAHL fur HERREN, DAMEN und KINDER MaBanifeirtilguing u. Raparaturannahme! bei Firma V. TARMANN, Klagenfurt, Vdlkermarkter StraBe 16, Telefon 52-76 Blago za jesenske obleke, posteljno perilo Velika izbira -zelo ugodne cene L Maurer Klagenfurt Alter Platz 35 SLOVENSKE ODDAJE V RADIU .NEDELJA, 9. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo An voščimo. - PONEDELJEK, 10. 12.: 14,15 'Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za našo vas. 18.00 Športni obzornik. — TOREK, 11. 12.: 14.15 Poročila, objave. — S knjižne police. - SREDA, 12. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo — ČE TRTEK, 13. 12.: 14.15 .Koračila,' objave. -Mladina za mladino. — PETEK, 14. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do pet-ika po naših (krajih in pri naših ljudeh. — To in ono. — Z gledališkega odra in z galerijskih sten. — SOBOTA 15. 12.: 9.00 Od pesmi do .pesmi — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. QLEDALISČE V CELOVCU Petek, 7. dec., ob 20,00: Elektra. Gostuje Christi' Golti/ z Dunajske Staatsopere. — Sobota, 8. dec., ob 19,30: Die Csardasfurstin (zadnjikrat). — Nedelja, 9. dec., ob 15,00: Die Ratten. — Torclk, 11. dec., ob 16,00: Bunter Abend, zaključena predstava. — Sreda. 12. dec., ob 19,30 Die Ratten (zadnjikrat). — Četrtek, 13. doc., ob 19,30: Bunte Palette aus Oper und Operette. — Petek, 14. dec., ob 19,30: Carmen (krstna predstava). — Sdbota, 15. dec., ob 19,30: Der Bettelstudent. — Nedelja, 16. dec., db 15.00: Andorra (zadnjikrat). — Za vse predstave prosta prodaja kart. KOMORNE IGRE Sobota, 8.; nedelja, 9.; sdbota, 15.; nedelja, 16. dec. (zadnjikrat) Candida. — Prosta prodaja kart. Začetek vedno ob 19,30. ^ >, i rtrmcick-Zcick- vš i ■ ii i Leo Truppe VIILACH - Oberer Kirchenpiatz STADLER Sonderangebot! Bettbankf Hartholz, erstklassige Polsterung, modernstb Stolfmusfer in allen Farben ab S 975.- „H aus der guten Nobel" Klagenfurt, Theatergasse 4, Telefon 71-4-31 SCHUHHAUS GROHAR ^£5 SU mmh/UcI titul emeiUd moderne Raume geschultes Personal drei Spezialabteilungen reichhaltiges Angebot Mic danlctn lUnen ftU lUc \Jedcaue-n und fceuen un& au$ lUzen BesucU GROHAR fos-tinski a frcati, ga&podinie, fiazo-c ! v Ze sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogami RADLNAVR V I L L A C H M Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob Vlalilnc oiaišai/e! List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Na3 tednik - Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- Jil., letno 80.- 311., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tol. Štev. uredništva in uprave 43-58.