Izhaja vsak četrtek. Cena mu [e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se pro-• dajajo po 10 vin. ■ Slovenskem« ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi lil dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-seratl pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Štev. 31. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1909. Leto XXII. He bo niti Otroci in šemasti ljudje so predrzni. Nevarnosti, 'ki jih čakajo, ne poznajo in ne .porajtajo nanje. Otrok in komur manjka .razsodnega uma, nima kje dobiti izkušnje, .ali se pa nanjo nič ne ozira; zato plane v nevarnost brez premisleka, ali se loti stvari, ki mora pogoreti pri nji. Ta stara resnica nam hodi na misel, iko vidimo naše liberalce, da zdaj upajo na kmetih z novim »Slovenskim domom« doseči kaj uspehov in zakrpati razluknja-.110 liberalno stranko ž njim. Ali so tako .otročji, ali tako trapasti, ne moremo presoditi. Skoraj gotovo se jih drži oboje. Zdaj, ko je cela avstrijska javnost videla, 'kakšno moč ima načelna jasnost naše stranke; zdaj, ko se s častjo in spoštovanjem imenujejo imena naših poslancev ■iiied Cehi in Poljaki; zdaj, ko dr. Šusteršiča z zaupanjem in priznanjem tudi drugi Slovani cenijo kot svojega voditelja; zdaj, iko je čvrsta, neustrašljiva politika m.ših •zastopnikov vzdignila res iz trne in pozabe naše ljudstvo in njegov pomen za avstrijske Slovane, zlasti za Hrvate, pa tudi •za celo državo; zdaj, ko pa tudi cela Avstrija ve, kakšni možici brez značaja in brez razuma so slovenski liberalci; zdaj, ■ko je razkrita neirJško-slovenska zveza s Hribarjevim podpisom, ko prihajajo umazane sebične reči dobičkaželjnosti na dan, •— zdaj naj med slovenskim ljudstvom Prodre liberalni 'listič »Slovenski dom«. Kos papirja, pomazanega s tiskarskim čr-nilom, s hinavščino in z lažmi. .Vsak 'liist sede lahko na lim kakemu dopisniku in priobči kako reč, ki se ne ■sklada z resnico. Dolžan je potem to popraviti. »Domoljub« se sicer skrbno ogib-Jje vsaki sumljivi reči; če pa kedaj kaj Pride, kar ni prav, rad popravi. Vodoma ■Pa neresnice ne zapišemo in ne pustimo v hst. Zdaj pa ta liberalna gnjida! V prvi številki piše o dunajski politiki naših po-slanceVj da 'samo zato tako delajo, ker bi bil dr. šusteršič rad minister. To je čisto zavedna laž. Tisti, ki jo je napisal, ve sam najbolje., da se po taki poti ne pride do .ministrskega sedeža; ve pa tudi", kar je ,dr. šusteršič že v državni zbornici, kasneje pa na vsa usta povedal v »Unionu«, da bi bil pač lahko minister, ko bi hotel izdati koristi slovanskega ljudstva, da pa sedaj naravnost izključuje sebe od ministrske službe. Kako naj rečemo človeku, ki še po tem ponavlja laž, ki so si jo izmislili nemški sovražniki našega ljudstva, da bi potlačili dr. Šusteršičev ugled, ko je že ogitno pobita? Ali so res tako neumni liberalci, da mislijo, da naše ljudstvo nič ne ve, kaj se godi v javnosti? Tudi slepar mora biti bolj pameten kot so naši l.be-.ralci, sicer ne bo nič opravil. Pa hinavščina! Kolikrat so že ti liberalci ponavljali, da nimajo nič proti veri. O dr. Žerjavu, fantku, ki strelja sedaj polže po »Slovenskem domu«, je »Domoljub < prinesel natančno sliko, kako misli o katoliški cerkvi. Zdaj, ko jih že od vseli plati poznamo, ko je že smrad njihovega pr.oti-.verskega sovraštva prišel v zadnjo vas, se pa upajo trditi, da niso proti veri. In na kmete gredo. V vseh oblikah so že prišli; kot pohlevna, s krščanskim perjem nališpana narodna stranka, kot samostojna kmečka stranka, kot napredna gospodarska stranka; prišli so v spremstvu □listava Pirca in njegovih, podpirani od Heina, bivšega deželnega predsednika, in okrajnih glavarjev, od škricev in bričev, .pa jim je vselej izpodletelo. Tepeni so bili, kadar sp se prikazali. Pošiljali so »Rodoljub«, »Škrat« in »Brus« na kmete; nazadnje so ostali za.temi popirji samo še dolgovi. »Belokranjec« in »Notranjec« sta v samih .srajčkah agitirala za liberalstvo; šlo je nekaj stotakov iz žepov postbjiii-skih liberalcev in belokranjskih velikašev, vse zastonj. Kmet je kazal liberalcem .fige in jih bo še..Zlasti zdaj, ko iiberaini poslanci naravnost hočejo na Dunaju politiko v kmetovo pogubo. Kar brez odškodnine naj se odpro vse meje tuji živini, da bo zopet kuga gospodarila po naših hlevih in da bo cena živini pad'a za tretjino, kmet pa prišel na beraške palico. Liberalni mesarji in prekupci, ki d:a-že meso, bi radi več dobička, seveda na kmetov račun. Tisti, kateri meso kupujejo, bi prav malo vedeli o znižanih ,cenah. Ob tem resnem času, ko se v -kranjski deželi pričenja pravo delo v korist kmečkemu ljudstvu, in ko se v državnem zboru bije vojska za pomen in za pravice južnoslovanskega kmeta, naj bi bil pa kmet tako nespameten, da bi lezel fod komando liberalnih advokatov in krč-.marjev. Prepozno, liberalni godci; za vas je svatba že minula. Kmet si bo odslej sam godell Pri »Slovenskem donuu nimajo pa Jiberalci nič druzega, nego' sramoto izgubljenih, izdajavskih sinov. Političen priiled. SLOVANSKI BLOK. V1 a d n o časopisje ni veselo pojavov v slovanskem taboru. Boli ga, da ljudstvo in volivci z navdušenjem odo-brujejo nastop svojih poslancev v državnem zboru. O Slovencih, s katerimi se pogajati sc je ministrskemu predsedniku še nedavno preponiževalno zdelo, priznava dunajski vladni list »Die Neue Ze:t«, da zamorejo sami razbiti državni zbor. Hudo de vladnim listom zavest, da bo S. L. S. iz novih volitev izšla še močnejša. Zato se boje razpustiti državni zbor. Preostaja vladnemu nasilju le še § 14. D SLOVANSKA JEDNOTA naraste jeseni. Poljska ljudska stranka je prijavila svoj pristop že z Brzojavnim pozdravom, ki ga je poslal načeln.k Stapin-ski velikemu demonstracijskemu zborovanju S. L. S. 18. julija. Isto izjavlja Sta-pinski v »Neue Freie Presše«. Ukrajince snubijo vladne; stranke zase, toda brez uspeha. HRVATJE SO HVALEŽNI SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI. ker je nastopila tako odločno za hrvaške koristi in smatra vedno hrvaške interese tudi za svoje zadeve. Priznavajo, da inia S. L. S. dejansko v rokah vodstvo Slovencev in Hrvatov. Zaslužila je S. L. S. vsestransko priznajije, ker do letošnjega njenega nastopa v državnem zboru še nikdar ni zastalo državno kolo radi jugoslovanske besede. BLRIAN IN BOSENSKI KMETJE. Skupni finančni minister baron Bu-rian je odstopil turškemu begu 1150 ha državnega gozda. S tem je spravil na beraško palico mnogo kmetov, ki so se prej živeli od tega gozda in nekatere vasi popolnoma uničil. Nemški krščanski socialci napadajo Buriana, ki huje kot Turek zatira bosansko rajo. obenem pa podpirajo avstrijsko vlado, ki drži Buriana. SLOVENSKI LIBERALCI se pod pritiskom slovenskega in slovanskega javnega mnenja zopet bližajo opoziciji. Tako skačejo iz ene blamaže v drugo. Pisali so proti obstrukciji, ker jih jezi, da si je S. L. S. pridobila tako sijajen ugled v zadnjem državnozborskem zasedanju iu tla sta bila dr. Šusteršič in dr. J. Krek voditelja v državnem zboru ne le Slovencev, ampak avstrijskih Slovanov. Zavist je podila malenkostne slovenske liberalce vstran od skupnega nastopa, strah, da jih ne bi slovensko ljudstvo radi njihove ncsprctnosti do cela vrglo raz površje javnosti, jih pa sili k premišljevanju, kako zlesti zopet nazaj. POLJAKI O KREKU. Glasilo poljske ljudske stranke piše o dr. Kreku: Kdor je slišal ali čital kadarkoli kak govor tega plemenitega slovenskega duhovnika, moral je dobiti vtis: to je človek. ki je veliko mislil, čutil in trpel. Človek, ki ne zna lagati in se posluževati zvijače. Izkušnje življenja so pretopile v njem izvir solza v prečiste kristale načel. — Iz te sodbe lahko vsak razvidi, kako gnusni so slovenski liberalci, ki samo vsled tega ne marajo »Slovanske Jed-riotc«, ker sedita v njej Krek in Šusteršič. SLOVENSKI LIBERALCI IN »NARODNA ZVEZA«. Slovenski liberalci ne vedo. ali so še v »Narodni zvezi«. »Slovenski Narod« se krega, da niso, češ, da je »Savez južnih Siavena« izstopil potom formalnega sklepa iz »Narodne zveze«. Dr. I^ibar pa izjavlja v »Edinosti«, da on o kakem takem sklepu nič ne ve, da torej »Narodna zve- za« še obstoji. Čudni liberalci. Kar seje želijo s svojim mož-beseda Hribarjem, ze razglašajo, kot storjeno dejstvo, VELEHRADSKI SHODI, ki imajo namen spraviti vzhodne Slovane s katoliško cerkvijo, vznemirjajo ruske politične kroge. Ti shodi sami zase izključujejo vsako politiško namero. Zgolj na podlagi globokega znanstvenega proučevanja delajo za Ciril-Metodijsko idejo. Ruskim absoiutistiškim politikom kljub temu ni to všeč, pa ropotajo nad njimi. So pa tudi pošteni Rusi, ki trezneje sodijo in sc zavedajo velikega pomena in dobrote, ki bodo došle Slovanom z zedinjenjem. Protoierej (prošt) Malcev je med temi in se udeležuje letošnjega velehradskega shoda. Prvi shod je bil leta 1907. REVOLUCIJA NA ŠPANSKEM. Na Španskem so se iz staroliberalne-ga sistema, čegar znak jc bil protiverski duh, razvile močne socialistične stranke, ki žugajo ubogo državo popolnoma upro-pastiti. Ko je izbruhnila vojska s Kabili v Maroku, so anarhisti porabili priliko in v Barceloni uprizorili revolucijo. Došla poročila pravijo, da so ipožgali uporniki v Barceloni vse samostane razen enega. Razdirali so železniške, brzojavne in telefonske zveze. Nevaren je položaj tudi v Saragosi, Muesci in Valenciji. Kralja so pri dohodu v Madrid izžvižgali. PRVI IZBRUH REVOLUCIJE UDUŠEN. V Barceloni so popravili prometne zveze. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Kralj je preklical ustavne garancije. DEMONSTRACIJE PROTI KRALJU. Socialisti so priredili v Madridu velikanske demonstracije proti kralju. Žvižgali so in kričali, da se ustavi vojska v Maroku. ŠPANSKA VOJSKA V MAROKU. Kako je prišlo do vojske v Maroku? Španci grade v Maroku železnico. Divji Kabili pa napadajo delavce in jih more. Prvi napad lansko leto so Španci prezrli. Naslednjih niso več mogli. Prvi spopadi za Špance pogubHi. Pri prvih spopadih s Kabili so bili poraženi Španci. Premoč Kabilov in to, da španski vojaki niso vajeni krajev, je povzročilo poraze. Kp je došlo poročilo o nesreči v Maroku v Španijo, je izbruhnila revolucija. Poročila o položaju v Maroku niso zanesljiva, ker pristaši svobodne misli širijo o Španski mnogo laži. Španska je kolikor toliko še katoliška država, zato pa ji svobodo-miselci domači in tuji privoščijo vsako nesrečo. Res pa je, da je boj v Maroku hud. 23. julija je 16.000 divjih Kabilov napadlo lOkrat manjše število Špancev. 30 ur je trajal boj. 21 častnikov in 350 drugih španskih bojevnikov je padlo. Med mrtvimi je tudi stotnik Cuenas. Njegova hrabra stotnija se je branila celi dve uri proti lOkratni premoči. Hptela je ohraniti postojanko. Ohranila .jo■ je. V. skrajnem času je došla' pomoč, ko je moštvo skoro že vse obležalo na bojišču. Gurugugora, je najvažnejša postojanka Kabilov. španska križarica »Numantia« je začela obstreljevati trdnjavo. Najhujši boj se je bil v četrtek, 29. julija, pri Molili. Španci so izgubili pred Melilo 20 častnikov, 200 ubitih, 800 ranjenih vojakov. Maroške izgube znašajo do sedaj okoli -10(10 mrtvecev. Pretendent za španski prestol je princ Jaitne. Karlisti, ki imajo ime po Don Karlosu, očetu Jaimejevem, delajo na to, da zasede princ Jaime španski prestol. REVOLUCIJA V PERZIJI. Perzijci ponujajo odstavljenemu šahu 5000 funtov šterlingov pod pogojem, da Odstavljeni šah. zapusti deželo. Rusi grozijo zasesti Perzijo. Možno je, da pride radi Perzije konflikt med Angleži in Rusi. DINASTIJA KARAGJORGJEVICEV v Srbiji še vedno ni na trdnem. Pojavlja se gibanje med vojaki, da naj se kralj Peter odpove prestolu na korist princu Juriju. Nekateri hočejo pa spremeniti monarhijo v republiko in zato odstraniti vso dinastijo. RAJŠI MAŽARI KO SLOVANI, vpijejo Mažarski Nemci in protestirajo proti temu, da se vpelje na Ogrskem splošna in enaka volivna pravica, ker bi sicer Slovani prišli do vlade na Ogrskem. JAPONSKA IN KITAJSKA. Poroča se, da pretrgajo diplomatiške zveze med Japonsko in Kitajsko. Japonski poslanik Kontura je že pozvan v Tokio. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J. (Dalje.) »Pustite ga ležati, prejel je svoje plačilo zato, ker je govoril zoper tempelj in zoper sveto mesto,« kriči nekdo izmed množice. »Povejte, kje je v bližini hiša, kier bi se mogli nasititi. Ljudi, ki hranijo živež hrabrim braniteljem Siona, hočemo prisiliti, da nam odpro svoje zakladnice.« Od vseh strani pritrjujejo temu pozivu in zdajci imenuje nekdo izmed množice ime nekega irnovitega meščana na bližnjem trgu. lil vsa množica se vrže proti tej hiši. Tamara stopi z usmiljenim srcem k umirajočemu, čegar jezik še vedno polagoma šepeta: »Gorje mi! Gorje nad menoj!« Ravno hoče poslati Natanaela v dvorano zadnje večerje, ki je bila v obli-žiu, naj pokliče Saba k umirajočemu, kar začuti, da jo je od zadaj nekdo zgrabil. »To jc Tamara?« vpraša nek glas. »Nc bi rad vjel zopet stare mesto mladih.« »Giezi, kaj si vendar domisliš, da tako drzno napadeš dobro Tamaro!« zakliče Natanael. »Sedaj je vse dobro,« odvrne Giezi. •Služabnik stori, kar mu zapove gospod. Nikar ne kriči, lepa devica,' ne gre ti za življenje. Nasprotno, privedemo te na kraj. kjer še nc manjka nc jedil ne pijače.« Tudi Natanaela zgrabijo in "a obenem s Tamaro privedejo najprej v bližnjo Kajfovo hišo. Tam ju pričakuje Eleazar. »Ali si je tako plačilo zaslužila Tamara s tem, ko ti je stregla?« zakriči Natanael nad bratom. »Tako ji torej po-vračuješ?« »No, no, prav posebno se ni trudila z menoj,« mu odvrne Eleazar s temnim obličjem. »Gotovo se še spominja, za koga je skrbela z res nežno skrbjo. Imava pa ja/, in Tamara še nekaj drugega obračunati, namreč zaradi centurija Lucija in zaradi njenega bega iž templja. In s teboj — tudi šc nisem obračunal; bova še spregovorila par besedic. Kar tiče zadnjega prestopka, bomo takoj poravnali. Oba mi sledita v tempelj! In kleče se mi morata zahvaliti, kajti tam sta popolnoma varna iu več ne bodeta trpela gladu.« Nato sc obrne k Tamari in reče za-ničljivo: »Kako? Nobene zahvale za tako skrbno ljubezen? Naj li vzamem s seboj tudi bledoličnega mladeniča z upadlimi očmi, sladkobesedncga Pavlina? O, predobro sem si zapomnii njegovo ime, le da ga ne morem izgovoriti tudi sladko kakor gotove nežne ustnice. Moj jezik je za to Pretrd in premožat. — No,« pristavi še z nekoliko prijaznejšim glasom, »lepa hči rabija Sadoka, take in enake prestopke ti hočem velikodušno odpustiti in upam, da postaneš moja žena, ko se povrnem kot zmagalec iz boja z Rimljani. Uvidel sem, da tvoje srce tudi lahko bije za junaka svojega naroda.« Tamara molči in se jezno obrne od brezčutnega moža. Eleazar se smeje za- ničljivo in pravi: »No, če tega sladko-besednega Pavlina ne vzamem v tempelj, tega mi pač ne smeš zameriti. Zagotovim te, Tamara, da ga ne bom izgubil izpred svojih oči, in od tvojega obnašanja bo odvisno. bo li moral in na kak način bo moral občutiti mojo jezo in maščevanje. Da pa ne napraviš z njim, kakor nekoč z lepim centurijem, za to bom pa že poskrbel!« Rahela stopi sedaj v sobo in upre svoj srepi pogled na s pajčolanom zagrnjeno ženo. »Ne vem, ali se že poznata,« pravi Eleazar, katerega je odločen Tamarin molk grozovito razjezil. »Glej, glej, Rahela, to je Tamara, hči rabija Sadoka. ki je odločena, da stopi na tvoje mesto, kakor hitro se mi bo zdelo potrebno, da dam tebi odslovilno pismo. Nemara bodeta pa lahko prenašali druga drugo iu ostali skupaj, kakor je bila to navada v dneh naših očetov. Kar manjka tebi lepote in bogastva, to dostavi ta Levijeva hči z obrestmi. Nasprotno se pa ona lahko nauči od tebe mnogo lepih naukov, tako n. pr. ubogljivosti in potrpežljivosti. Pa saj bo to prišlo samo po sebi; njo si hočemo vzgojiti za nas! — Tamara, glej, to je Rahela, ki jc — kar obžalujem, — dosedaj še moja žena; toda odslovilno pismo je že takorekoč napisano in treba je le, Tamara, da migneš ti s prstom, pa jo zapodim iz svoje hiše. Od nje nimam ne otrok, ne veselja. Do tedaj pa glejta, kako bodeta mogli živeti druga zraven druge, ti, dolinska lilija zraven tega suhega stebla.« Preplašena in vznemirjena, bolj zaradi nesramnih besedi, katere si je drznil izreči Eleazar o svoji pošteni ženi, kakor zaradi razžaljenja, ki je veljalo nji, gre Tamara k Raheli, jo prime ljubeznivo za roko in pravi: »Dobra gospa, kako te po-milujem, da imaš tako brezčutnega moža! Ne boj se, da bi me mogel kdo pripraviti do tega, da bi stopila v zakon s tem tiranom. Ne, nikdar!« »O, blaga devica, nikar ne obsojaj mojega moža prestrogo,« ji odvrne Rahela. »Njegove besede so res trde in osorne, njegovo bistvo neupogljivo kot jeklo, ki ga nosi. A ima tudi svoje dobre strani. Pogumen je, svoj narod ljubi in ga varuje z orožjem v roki in zna biti tudi velikodušen. Prav gotovo sem jaz kriva, da se ne razumeva. Ti pa, ljuba Tamara, ga boš osrečila s svojim blagim srcem, in jaz hočem služiti tebi, kakor nekdaj Ha-gara Sari.« »Predobra Rahela, iz tvojih blagih besedi odseva še blažje srce. in tvoje plemenite lastnosti kažejo krivdo tvojega nevrednega moža v še slabši luči. Hočem te ljubiti kot svojo starejšo sestro, — a, da bi postala kaj več, mi prepoveduje že moja vera. Jezus je namreč postavil sveti zakon v njegovo prvotno enotnost in ne-razdružljivost.« Medtem, ko Tamara govori te besede, pripelje Giezi starega Kajfa zvezanega v sobo. Ko zasliši slaboumni Kajfa, stopajoč v sobo, ime, katero je sovražil in ki se ga je obenem bal, zakriči s tresočim glasom: »Jezus iz Nazareta — kdo govori' tu o Njem? Ali je mar prišel sedaj sodit žive in mrtve na oblakih neba? O, prosim vas, skrijte me pred Njim! Rotim vas, za-kopljite me v naročje zemlje! Njegovega pogleda ne morem prenesti! Pred glasom Jezusovim ne morem obstati!« »On ne prihaja in ne pride k sodbi, slaboumnež ti!« ga "zavrne Eleazar. »Saj je že 37 let mrtev in pokopan.« »Pokopan gotovo. Jožef iz Arimateje Ga je pokopal in mi smo pritisnili pečat na Njegov grobni kamen. Toda mrtev—? Oh, ko bi to mogel verjeti! Vstal je; samo dalje ne smete tega pripovedovati, in prišel bo na. oblakih neba —« »To ti pravijo le tvoji slabi možgani! Molči! sicer te zopet zaprem v temno, mrzlo in smradljivo klet in te izstradam, mesto da te vzamem s seboj v tempelj,« zakriči nad njim Eleazar z grozečim glasom. »V tempelj, k daritvi, prav! Kje je platneni efod, kje sedmerobarveni pas in kje azurnomodro vrhnje oblačilo z zlatimi zvončki in granatami? Kje je naprsni nakit z imeni dvanajsterih rodov Izraelovih na dvanajstih dragocenih kamenih?1) Gorje, o gorje! Vse je izgubljeno! Nič več si ne upam darovati, odkar sc je pretrgalo zagrinjalo v templju in so se prikazovali mrtveci. O gorje, o gorje, o večno — neskončno gorje!« »Je že hudo in mučno s starim,« pravi Eleazar, kajti celo njemu je to starčevo gorje pretreslo dušo. »Toda nikakor ga ne smem pustiti tukaj. Naj mu Ii zavežemo usta, da ga moremo brez pozornosti ljudi pripeljati v tempelj?« »Z ljubeznivostjo in dobroto moramo poskusiti,« odgovori Giezi. »Le pojdite naprej, jaz ga pripeljem za vami. K sreči vendar ni oblakov na nebu, kajti sicer bi brez konca ponavljal svoje staro govoričenje.« Eleazar zagrabi po teh besedah z eno roko Tamaro, z drugo Natanaela in zapove Raheli, naj mu slede ona, Giezi in Kajfa. Pelje jih po stranskih, neobljuJenih ulicah k razvalinam palače Hazmonejcev in po podzemeljskem hodniku v tempeljske oboke. V enega izmed teh zapre slaboumnega in izroči ključe Gieziju z naročilom, naj ga preskrbuje s potrebno hrano. Nato vpraša Tamaro in Natanaela, bi mu li hotela obljubiti, da ne bodeta nikdar poskušala ubežati. Če mu to obljubita, da je pripravljen jima preskrbeti obenem z Rahelo boljše stanovanje v zgornjih tempeljskih prostorih; sicer pa bodeta morala brez vsakega usmiljenja biti zaprta v podzemeljski ječi kakor Kajfa. »O Tamara, pojdiva rajši z Rahelo!« pravi Natanael. »Zgoraj je zrak in svetloba; tu spodaj pa lahko postanem slaboumen.« Tamara premišljuje nekaj časa; nato obljubi tudi ona, da ne bo ušla nazaj v staro mesto. Kajti v takem begu ne vidi nobene koristi, ker Eleazarju je bil predobro znan oni edini kraj, kamor bi se mogla zateči; na drugi strani pa tudi ni mogoče ubežati, če se pusti zapreti v grozne obokane podtempeljske ječe. *) Razni deli obleke judovskega velikega duhovna. Tako pelje Eleazar obe ženski in svojega brata v oni del templja, kjer so prej stanovale tempeljske devwe. Vse prvo nadstropje in notranje dvorane ob .dvoru žeiui in duhovnov so že zdavnaj zasedli gorečniki, kojih voditelji so stanovali v celicah drugega nadstropja. Toda pod tempeljsko streho je bilo še kakih dvanajst sob, ločenih od surovega ljudstva s trdnim zapahom. Tu gori živi v solzah in skrbeh stara Fenena z malim številom so-vrstnic; večinoma jih je že razpršil vihar liki pest pezdirja na podu. Te pa so ostale še zveste in skušajo med krvjo in mrliči opravljati svojo tempeljsko službo vestno, kolikor jim je le mogoče. Pri teh se nastanita obe ženi. Svojemu bratu na da Eleazar dve službi na izbiro: vstopiti v službo kot pekovski pomočnik, kar je- bil že prej, ali pa se boriti, /oper Rimljane. Natanael se brez pomisleka odloči za prvo, ne kakor da hi mu mairkalo poguma za v boj, ampak ker dvomi, ali je dovoljeno se ustavljati Rimljanom, ki prihajajo kot izvrševalci božje sodbe nad Jude. Stara Fenena sprejme Tamaro prostodušno in dolgo sc mora Tamara zagovarjati, preden upraviči ona razlog.? njenega takratnega bega. Še manj more razumeti prestop njenega prejšnjega ljub-lienca k veri Nazarcnca. Toda polagoma ji začne tudi to postajati jasnejše. Da, v grozni luči Kristusovih prerokb, ki se izpolnjujejo sedaj pred njenimi očmi, se ji začne polagoma svetlikati resnica. In. tako dobi Tamara .nov delokrog, Razen telesnih del usmiljenja, katere izvršuje tudi sedaj požrtvovalno nad ranjenci. Izpolnjuje sedaj nad Feneno, Ralielo in drugimi ženami tudi duhovno delo usmiljenja: »učiti nevedne«. Tako je našlo njeno blago srce obširen delokrog, kjer more tako plodonosno udejstvovati dve veliki zapovedi krščanske ljubezni; Tamara streže in poučuje. (Dalje prihodnjič.) Hazgled po domovini* Poslanec dr. Žitnik ie po daljši in ako hudi bolezni toliko okreval, da je mogel v neko zdravilišče, kjer ostane do konca, tega meseca. Nagla smrt črnomaljskega č. g. župnika Stankota Peharca. Poroča se iz Kan-dije pri Novem mestu, da je v tamošnji bolnici usmiljenih bratov v pondeljek, sv. Ane dan, hipoma umrl preč. g .Stanko Peha rc. župnik v Črnomlju. Bival je v bolnici štiri tedne in srečno prestal hudo operacijo. Hodd je že po vrtu. začel v kapelici maševati in bil na tem, da se povrne v Črnomelj k ljubljenim župljanoni. Kar ga. je nemila smrt nagloma ugrabiia in položila na mrtvaški oder. Na dan smrti jc zjutraj opravil sv. mašo, ves popoldan na prostem užival dobrodejni zrak in opoldne prvič prišel k skupnemu obedu, veselo pozdravljen. Govoril je malo in bil nekoliko bolj bled kot zadnje dni. Med obedom vstane, s sedeža in poslovivši se z besedo »Z Bogom odide v svojo sobo. Ker se je vsem zdelo, da ga je slabost napadla, dva brata brž za njim stopita in ga vidita na tleh pred sobo. Storilo sc je vse, kar je v takem slučaju predpisano: elektriziranje, injekcija etra, umetno dihanje itd. Toda nič ni moglo okrepiti pojemajočega srca. Vzdihnil je parkrat: »Umrl bom, Jezus odpusti mi grehe« in smrtni angel ie razpel nad njim svoja krila ter dušo odvel v deželo večnosti. V soboto je bil pri spovedi, ob napadu prejel vesoljno odvezo in sv. olje. Njegova smrt zanj srečna, za nas prebridka! Truplo pokojnega se je naj-prvo blagoslovilo v Novem mestu ob zelo veliki udeležbi vseh slojev, potem so je prepeljali v Tržič, v rojstni kraj župnikov ter je pokopali na ondotnem pokopališču. Naj počiva v miru! Velik ogenj, — Deklica zgorela. Na Orlem, župnija Rudnik, je prejšnji teden med nevihto treščilo v hišo Adamčkovo. Pogorelo je vse. osem glav živine, šest prešičev, in tudi osemletna hčerka. Drugi ljudje so komaj ušli. Tudi če bi se bili pravočasno zbudili, bi ne mogli gasiti, ker nimajo vode. Zgradba nemškega gledališča v Ljubljani ie gotova stvar. Z zgradbo se prične na bivšem Cenkerjevem posestvu ob Gradišču in Erjavčevi cesti še letos. Podrobne načrte bo izdelal arhitekt Aleksander Graf, ki je zgradil dunajsko ljudmi sko opero. Tako bodo Nemci dobili poslopje, v katero ne bo šel noben Slovenec, kakor noben Slovenec nc gre v kazino. Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Kanonično umeščen je bil na župnijo Sv. Trojica pri Tržišču č. g. Frančišek Vidmar, kapelan v Krškem. — Premeščeni so čč. gg. kapeiani: Alojzij Bre-cel.nik iz Semiča na Ig; Friderik Rodič iz Črnomlja v Semič; Josip Gostiša iz Radovljice v Horjulj; Janez Miklavčič iz Horiulja v Smlednik. Semeniški duhovn k g. Josip Anžič pride za kapelana v Šmarnu pri Kranju. — Župnija Gora pri Idriji je podeljena ondotnemu župnemu upravitelju č. g. Lovrencu Lahu. Duhovske spremembe v avantinski škofiji. Na novo nastavljeni so kot kapelan čč. gg. Mihael Kos v Ljutomeru (II), Janez Razbornik pri Sv. Martinu na Pohorju .Mihael Barbič pri Sv. Juriju ob južni železnici (II), Franc Škof v Marenbcr-gu. Jožef Pintcr v Makolah. Prestavljeni so čč. gg. kapeiani: Frid. Ratej od Sv. Ilja pod Turjakom k Sv. Juriju ob Ščavnici (II), Alojzij Mttsi iz Poijčan k Sv. Iliu pod Turjakom,. Alojzij Kramaršič iz Makol na Rcmšuik, Ivan Alt iz Maren-berga v Poljčane, Anton Penič od Sv. Ru-perta nad Laškim v Zitale. —r Zopet nastavljen je č. g. dr. Aut. Jehart kot drugi kaplan v Starcmtrgu. —- Župnik v Špita-lieu je postal velč. g. Ivan Goričan, dosedaj kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — V začasni pokoj jc stopil č. g. Fr. Lovrenko, kapelan v Zitalah. Duhovniške spremembe na Koroškem. Novonastavljeni kot kapeiani so (sledeči čč. gg. četrtoletniki: Marko Gritsch v Št. Vidu na Glini; Leop. Hank v Trbižu; Fr. Kogler v Šmartnu pri Beljaku; Izidor Meierhofer v Sovodju; Franc Mikula v Tinjali: Franc Šcnk v Črni; Andrej Trup-pe v Pliberku. —- Prestavljeni so sledeči čč. gg. kapeiani: Alb. Blasi iz Šmartna pri Beljak u v Volšperk; Ant. Benetek iz Črne v Železno Kapljo; Tomaž Ulbing kot provizor v Blače. — Č. g. kapelan Jož. Brun-ner v Sovodju je imenovan tajnikom Pi-jevega društva iu veroučiteljein v Celovcu. — C. g. Ulrih Hafner, mestni kaplan v Pliberku, je začasno na dopustu. Štajerski romarji so niinoli teden po-romali na Brezje k Materi božji. Vozili so trije posebni vlaki. Na celjskih dveh vla- kih se jc peljalo 2400, z brežiškim pa 827 romarjev. Vozovi so bili okrašeni z zelenimi vejicami. V Ljubljani je pozdravil romarje tajnik osrednje S. K. S. Z. Traven, ob izstopu iz vlaka na Otočali pa državni in deželni poslanec Pogačnik. Ljudstvo jc nato odhitelo na Brezje, kjer se je ob pol 2. popoldne vršil slovese'! vhod. Ob treh popoldne jc pr.digal zdol-ski g. župnik Šoba, ob 6. pa državni in deželni poslanec dr. Korošec, nakar je sledil blagoslov in srcc pretresujoči izprevod z. gorečim svečami. Bii je to najkrasnejši prizor. V torek je propovedoval ob 6. uri zjutraj č. g. župnik Fr. Gomilšek, ob 8. pa č. g. župnik J. Potovšek. Okoi'i 1800 romarjev ie obiskalo tudi Bled. Popoldne so sc romarji zopet vrnili v svojo domovino. Županstva, župni uradi, slovensko izobraženstvo, pozor! Tekoče desetletje gre h koncu. Novo ljudsko štetje je preil vrati. V svrho pravilnega poslovanja so dobila vsa okr. glavarstva poleg drugih navodil tudi nalog eminentne važnosti, da urede in sestavijo pravilni »krajevni imenik«. K sodelovanju so poklicana in zavezana vsa županstva, ki morajo z največjo natančnostjo izpolniti dotične formularic, zlasti »Dodatek k sestavi imenika krajev« in izbacniti vsa smešna, spakedrana, po-tvorjena in nepravilna slovenska imena — prave spake — nad katerimi se je doslej jezil in smejal vsak zaveden Slovenec. Čc so se pri zadnji ljudski štetvi leta 19IHI vsled nenatančnih poizvedeb, nezadostnih informacij ali malomarnosti poklicanih faktorjev vrinile obžalovanja vredne napake in naš lepi jezik sramoteče potvare, se to nc sme več zgoditi iil skrajna potreba je, da se jih za vselej iztrebi in da postane pisava od sedaj pravilna in stalna. Vsa glavarstva in županstva na Slovenskem naj vestno izvrše svojo sicer težavno, a kulturno nalogo. Obrnejo naj se za morebitne informacije do žup-nili uradov in šolskih vodstev, da bomo imeli zanaprej res pravilna slovenska imena vasi, trgov, mest, sel in krajev, ker sicer bi morali še prihodnje desetletje v svojo sramoto gledati na uradnih dopisih in knjigah, zemljepisnih kartah, krajevnih napisih itd. vuebovpijoče potvare kakor; Sinji vrh == Sclnveinberg, Vrli = Zhudcm berg = Zu den Bergen, Stražišče = Stra< schisch, Razdrto-Prevalj — Pra\vald itd. Za to potrebno narodno in kulturno delo naj se zavzame vse slovensko časopisje s primernimi pojasnili o važnosti te zadeve in vse slovensko izobraženstvo naj se zgane, da bodo naša županstva slovenskim imenom dosegla pravilnost in čast, ki jim gre v javnosti in uradih. Državni popotni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko c. kr. učnega in poiz-kušnega zavoda za pletarstvo in sorodne pletarske tehnike na Dunaju. Državni popotni tečaji za pletarstvo so zaključili II. šolsko leto v Dolskem in Dolu. I. šolsko leto pa v Šrnartnem pod Šmarno goro. Obisk teh treh tečajev je bil jako povo-Ijen; sprejetih je bilo 60 rednih- učencev, oziroma učenk in 32 izvanrednih učencev za pripravljavni pouk; skupaj torej 92 učencev. Med šolskim letom je izstopilo 13 rednih in 8 izvanrednih učencev. Dva sta umrla. Uspeh je splošno dober. V Šmartnem je moral biti pouk celo razdeljen: dopoldne za dečke, popoldne za deklice. Vkljub malemu zanimanju občinstva in nezadostni materijalni podpori za to pospeševanje domače obrti in nezadostnih prostorov za delavnice so popotni tečaji jako dobro napredovali. Posebno se gleda na to, da je dovolj domačega mate-rijala na razpolago, iu zato je treba pospeševati vrborejo. Zasajenih jc bilo že črez 50.000 sadik, žal, da ni vrba vsled lanske suše povsod dobro uspela. — Letos je bilo pod nadzorstvom vodstva iu njegovega posredovanja zasajenih nad 160.000 sadik pletarske vrbe i.i ako se bode nadalje vrba tako gojila, je upati, da ne bode več treba črez nekaj let uvažati tujega materijala in da bodo imeli domači izdelki isto vrednost kakor tuje blago. — Želeti bi bilo še veliko več zanimanja prebivalstva za to stroko, katero dosedaj noče prav uvideti vrednost te državne upeljavc. Duhovske spremembe na Goriškem. »Primorski list« .poroča: Preč. g. Fran Ccrv, vikar na Grahovem, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Nikolaj Sedej, dosedanji kaplan v Pod-melcu. Novomašnik č. g. Leopold Cigoj pride za kaplana v Dornberg. — Župnija Ajdovščina je razpisana do 16. avgusta, p C. g. Poljšak, vikar pri Sv. Tomažu je toliko okreval, da zopet mašuje. Prosil je za pol leta začasnega pokoja. Vikarijat fcv. 1 omaž oskrbuje začasno vikar iz Lo-kavca'.č. g. Črnigoj. C. g. Andrej Mesar, vikar, jc stalno vpokojen in biva v Lokav-cu> Pa nc more več maševati. Umri je v Trstu dekan monsignor Karol rabris. . v Demonstracije v Ajdovščini. Stavku-Joci delavci predilnice v Ajdovščini so priredili predzadnjo nedeljo shod, na katerem ™ govorila dr. Mandič in Jaklič. Shod je bil zelo buren, ljudje so se vedno bolj in bolj razgrevali in po shodu so šli demonstrirat pred stanovanje ravnatelja Aman-"a- Vratar se jih je tako prestrašil, da je Pustil vhodna vrata v park odprta. Stavbni so se vsuli v park in pa proti hiši javuatelja. Tam so glasno demonstrirali " zvižgali. Otroci, ki so stavkujoče ^'eniljali, so vrgli nekaj kamenja proti oknom predilnice, ki je koj poleg ravnate-ljeve hiše. To je dalo povod ravnatelju, da je hitel po samokres in streijal kakor besen na delavce. Za Amannom je streljal tudi še voditelj predilnice Ganz, oba slepa sovražnika slovenskega delavstva. Nad tem junaškim činom je dosedaj še mirno delavstvo izgubilo hladnokrvnost in na tovarno se je vsula prava ploha ka^ menja. Niti eno okno ni ostalo celo. Raz-jarjeni delavci so predilnico skoraj demo-lirali. Več delavcev je bilo ranjenih. Sedaj se je stavka končala. Delavcem so nekoliko izboljšali njihov žalostni položaj, Sodnija ne bo nikogar preganjala. Planšarsko poučno potovanje v bohinjske planine, katerega je priredil deželni odbor kranjski dne 19., 20. in 21. julija, se je sijajno obnesel. Potovanja se je Ahmed Mirza, novi perzijski šah. udeležilo 42 oseb iz vseh delov dežele, nadaije iz Priniorja in Goriškega, med temi tudi več gg. poslancev in duhovnikov. Prvi dan so si udeleženci ogledali ustroj Živinorejske Zadruge v Selcih in uredbo hlevov in gospodarstev, nadalje Mlekarsko Zadrugo in Zadružno prodajo jajec. Vsem je ta organizacija zelo ugajala. Iz Selc se je potovalo na planino Pečuno, katero ima v najemu selška Živinorejska zadruga. Videlo se je tam veliko število lepe čistokrvne živine in planinsko gospodarstvo. Od tam se je nadaljevala pot v Bohinj in so si izletniki ogledali novo urejeno vzorno sirarno v Fužini, ki bo obenem šola za praktično sirarstvo. V Bohinjski Srednji vasi je bilo potem poučno predavanje o planšarstvu in živinoreji in razgovor o tem, kar se je črez dan videlo. Predaval je nadzornik Legvart. Predavanja se je udeležilo veliko število gospodarjev in gospodinj iz Bohinja. Župnik Rožnik je v navdušenih besedah priporočal snovanje živinorejskih zadrug, ker lc tako je mogoče v kratkem času povzdigniti živinorejo. Dokaz temu je selška zadruga. Župnik Berlic je našteval glavne napake, ki se gode v Bohinju z živino in sirarstvom. Zupan Korošec na Češnici je povdarjal, da bode na to deloval, da se planšarstvo in živinoreja v zgornji dolini povzdigne. Drugi dan se je potovalo iz Češnice na planine, kjer so si izletniki ogledali res krasne planine Češnice in v Srednji vasi. Gotovo so to najlepše planine v Bohinju, in kadar bodo popolnoma izboljšane, gotovo ne bodo zaostale za onimi v Švici. Gospod deželni poslanec župnik Piber, kot dober veščak v planšarstvu, je izletnikom pojasnjeval o različnih napravah in melioracijah planin. Na planini Velopolje se je videlo zopet več zanimivosti, nakar se je vnela zopet živahna debata. Gospod dekan dr. Kržišnik se je zahvalil v imenu vseh udeležencev odboru in voditelju g. Legvartu za prireditev tega tečaja, ki bode veliko pripomogel za napredek živinoreje in planšarstva. Vsi udeleženci so enoglasno izrekli željo, da naj visoki deželni odbor vsako leto prireja takšne tečaje po domačih planinah. Da se je tečaj dobro obnesel, se ic med drugimi zahvaliti g. župniku Pibru in Berlicu in županu Korošcu v Češnici. Drugi dan so se izletniki razšli deloma v Fužinah, deloma so potovali črez Kredarico. Vsakdo pa jc bil zadovoljen s tem potovanjem. Deželna vinarska zadruga se je ustanovila v petek, dne 23. julija, v Ljubljani. Ustanovitev te zadruge je bila tern nuj-nejša, ker je vinogradnikom, ki niso mogli spraviti svojega vina v denar, že zelo huda predla. Naloga zadruge bo, da bo šla vinogradnikom v tem oziru ua roko. Poiskati jim mora novih odjemalcev in dati razprodaji domačega vina moderno obliko. Zadruga bo morala združiti v svoje okvirje vse krajne vinarske zadruge, ki se morajo ustanoviti. Ustanavljala bo zadružne kleti, vinotoče, razstave, vinske poskušnje in vinske sejme. Vpisnina znaša 10 kron, delež pa 20 kron. Za načelnika deželne vinarske zadruge je bil izvoljen državni poslanec dr. Janko Hočevar. Pristopilo je takoj lepo število naših vinogradnikov, ki so takoj vplačali deleže. Ljubljančani in okoličani, pozor na 22. avgust! V nedeljo, dne 22. avgusta, popoldne, bo na Viču pri Ljubljani velika slavnost na korist Slovencev v Št. Iliu in na korist »Društvenega Doma« na Viču. Slavnost bo imela obširen spored, za vsakega bo dovolj zabave in poštenega razvedrila. Kljub velikanskim pripravam bo vstopnina samo 20 vin., tako da se te velike ljudske veselice lahko udeleži sleherni naš somišljenik, vsaka naša somišljenica. Obširneje o pripravah bomo še poročali, za danes opozarjamo tudi naša okoličan-ska društva na dan 22. avgusta in jih prosimo, da pohife ta dan ua prijazni Vič. — Ljubljana in oklica naj sc v bratski siogi zbereta dne 22. avgusta na prijaznem Viču! Slovensko katoliško narodno dijaštvo priredi JO. in 31. avgusta in 1. septembra svoj letošnji sestanek v Ljubljani. Ker se ga bodo dijaki-somišljeniki gotovo v velikem številu udeležili, se obrača priprav-Ijavni odbor tem potom do vseh prijateljev v Ljubljani s prošnjo, da bi mu za omenjene dneve bodisi proti mali odškodnini, bodisi zastonj dali na razpolago nekaj prenočišč. Naznanila hvaležno sprejema: Stanko Masič, stud. iur., Ljubljana, Zalokarjeva ulica 10. O grozni toči, ki je klestila v soboto po Štajerskem sc nam še poroča: Dne 24. julija okolu 5. ure popoldne razsajala je grozna nevihta s točo, debelo kakor kurja jajca, po Ormožu, Veliki Nedelji, Sv. 1 o-mažu in Središču. V četrt uri so bile uničene njive in vinogradi. Koruza pri tleh polomljena, pšenica in oves pomandrana, znilačena in v tla zabita, drevje oguljeno, po gozdih je na debelo listja in vej. V Ormožu razbite strehe in okna, s tako močjo je bila. da ie celo polkna razbila, bolj močna opeka je kakor prestreljena, zidovi na severni strani razbiti, kakor v vojski. Še tretji dan se najdejo kupi debele toče. Tudi precej nesreč se je zgodilo. Ljudje so bili po njivah in kdor se ni mogel skriti, dobil ie rane. Konji so se splašiii in polomil: vozove. Dva otroka je zbilo, da imata zevajoče rane na glavi in telesu. V vinogradih izgleda grozno, vse razkopano, polomljeno in pobito, travniki pokriti z blatom na debelo, ajda zateptana. Ubogo ljudstvo! Letos smo pričakovali dobro letino in zdaj razun rži in nekoliko pšenice vse zdrobljeno! — Tudi iz Dobrne pri Celju se nam poroča, da je strašna nevihta s točo v soboto uničila vse pridelke. Narodnoobrambni odsek S. K. S. Z. prosi slovenskih molitveuikov za dijake prvih' treh razredov. Potrebuje okolu 20 do 30 takih molitveuikov. Prosi tudi za druge slovenske molitvenike. Kdor ima kak primeren slovenski molitveilik, naj ga pošlje v uredništvo »Slovenca«, III. nadstropje, od 4. do 5. ure popoldne. Nesreča v kopališču v Miljah. V nedeljo. dne 25. julija se je podrlo leseno ogradje v kopališču v Miljah pri Trstu in 400 oseb je popadalo v morje, ki je pa k sreči na tem mestu tako majhno, da se nihče ni ponesrečil. Za kopanje nevaren potok je Ižca. Med barjanskimi potoki je največji in naj-globokejši Ižca. Te dni bi bil kmalu en otrok s Hauptmance notri vsled neprevidnosti utonil. Ižca je 2—3 m globoka, poleg tega je v strugi za meter na visoko razne gnjilobe, še več pa čezinčez dolgih vodn h rož in rastlin ter bička in trstja. Človek bodisi odraščen ali otrok, ne dobi tal, če plava se zaplete med mreže rastlinja in — nevarnost je pred nosom. Izhoda nima nikjer urejenega in plitva tudi ni, ker je struga zanemarjena in divja. V Ižci naj bi se kopanje sploh prepovedalo. V vročih dneh pa hodijo otroci trumoma v vodo. Ostali potoki pa niso nevarni! Shodi S. L. S. V Spodnji Lipnici je na shodu govoril deželni poslanec Piber. O. župan Dernič sc je zahvalil g. poslancu in na njegov predlog se je izrekla zaupnica dr. Sustefšiču ter vsem državnim 6' in deželnim poslancem S. L. S. — Na Savi je poročal v »Delavskem Domu« državni poslanec Gostinčar. Shod je soglasno odobril postopanje »Slovenskega kluba« na Dunaju. — V Borovnici je predaval v društvu g. Slavko Ravnikar iz Ljubljane. — Minolo nedeljo je na dveh shodih govoril poslanec Mandelj. —• Pri Sv. Duhu pri Krškem je govoril na izborno obiskanem shodu poslanec dr. Janko Hočevar. Velika tatvina v koperski cerkvi, Oni dragoceni kelih, kateri jc bil ukraden v koperski sostolni cerkvi, so dobili nazaj. Nekdo ga je prinesel v uredništvo »Picco-la«, katero ga je potem izročilo oskrbni-štvu katedrale v Kopru. Zločincev še sedaj ne morejo zaslediti. V Trstu so pač prijeli že več sumljivih oseb, o katerih mislijo, da so soudeležene pri tatvini. Pri enemu, Bramante po imenu, je našla policija pri preiskavi stanovanja pozlačen srebrn križec in še nekaj drugih cerkvenih stvarij. Kdor zna pa zna. Ljubljanski župan Hribar je napovedal že par shodov na večer, da govori o političnem položaju. Toda vlada je shode prepovedala in vse časopisje liberalnega taborja je zavpilo: Glejte, kako vlada nas preganja, in zato je jasno, da trditev nasprotnikov o našem vladnem lakajstvu vendar ni resnična. Toda hudobni »Slovenec« je odkril Hribarjev trik. V Ljubljani se namreč od lanskih septemberskih dogodkov sem sploh nc dovoljuje več nobeno javno zborovanje na večer. To je najboljše vedel župan Hribar, za to pa je napovedal shod na večer! Liberalci pa so ponosni, da jih zna župan Hribar tako zvito potegniti. Pravi vzrok. Ko se je pri proračun-nu glasovalo o nezaupnici Bilinskemu, so vsi slovenski in hrvaški liberalci zbežali iz dvorane, da jim ni bilo treba glasovati. Bilinski je dal ljubljanskemu županu Hribarju 900.000 K za obrtno šolo. Zakaj so nekateri liberalci pri glasovanju proti grofu Stiirghku in Hochenburgcrju zmanjkali, še vedno ni dognano. Slovenski liberalci so pripravljeni za slabo lečnato jed prodati slovenskega kmeta in' vse slovensko ljudstvo. To so jasno pokazali zadnji čas na Dunaju. Nov savski most v Kranju bo v treh .mesecih popolnoma zgotovljen. Minuli teden so odstranili vse opore od štirih obodov mosta, pri čemer so se ti sesedli ko-,maj za 12 do 16 mm, kar ie zelo malo. Sedaj bodo pričeli betonirati gornjo vožno konstrukcijo mosta. Potok izginil v podzemeljsko jamo. Prebivalstvo v okolici Zatičine na Dolenjskem je 'bilo zelo razburjeno vsled nenavadne naravne prikazni. Potok, ki teče skozi Mrzlo polje proti Muljavi, je kar nenadoma izginil. V strugi se je odprla jama, v katero teče sedaj potok. Vsi mlini ,ob potoku stoje, ker nimajo gonilne vode. Pod zemljo >je jako velika kraška jama .kate ro so začeli sedaj preiskovati. Jamo ,so pred tednom zasuli in voda teče zopet ■svojo redno pot. Kdo bo ravnatelj »Mestne hranilnice«, to je najnovejša Ln zelo moreča skrb vestnega in nad vse Slovane vzvišenega žu-;pana Ivana Hribarja. Njemu ne gre se- veda za ravnateljevo mesto samo, ampak za primerno osebo, ki bo njemu popolnoma pokorna na vsak migljaj in ki bo /naia brusiti pete za njega kot agitator. Kakor smo izvedeli, še dosedaj tu mogel jiajti med ljubljanskimi liberalci primerne osebe. Kaj pa. ko bi si Hribar med cel;. ,skinii zadrugarji poiskal primernega moža. Saj tam se nahaja precoj ravnatelj-skili aspirantov. Našim somišljenikom kličemo: »Svoji k svojim!« K tatvini v korist ponesrečenim. Ko se je zvedelo, kako neusmiljeno so kra iii socialni demokrati denar potresnih žrtev, so se vršile v Kataniji velikanske demonstracije. Proti socialno-demokraškim gospodarjem v občini je protestiralo nad .10.000 ljudi. Prišlo je do burnih prizorov. .Proti rdečemu občinskemu svetil so gro-,meli burni klici: »'Proč s tatovi, ki kradej.j beračem!« To so delavski prijatelji! »Slovenski Dom«, novi liberalni listič, .ki hoče zapeljevati slovensko ljudstvo v nevero in liberalizem, jc že začel udrihali po duhovnikih in naših poslancih. Že iz prvih dveh številk se pozna temu siabu Airejevanemu lističu, da bo podoben »Slov. ,Narodu«. Nobena poštena hiša nc nio.e imeti tega Usta, ki je v stanu zastrupiti ,srce vsakega do'broniislečega katoličana. Krščanski stariši, slovensko ljudstvo: v peč z novim pohujševalcem, ki si je del na obraz krinko slovenskega doma, da bi pje vršiti nova volitev občinskega starešinstva. Dne 25. julija je bil zopet izvoljen županom gosp™ dr. J a n k o M a r o 11. "Nasprotni kan- didat gosp. Lenarčič je dobil le en glas tom in obsojen.m, izvzemši .politične iu vojaške delikte; 6. anarhistom; 7. osebam, ki so navezane na javno darežljivost; 8. prostituirancem in trgovcem z dekleti. V posameznih slučajih .more eksekutivna oblast dovoliti izjemo. Razven tek ima zakon še mnogo arugih .ostrih določil, zlasti z ozirom na zdravniško nadzorstvo nad izseljenci, posebno kar se tiče navadnih delavcev. Kdor bi dal .nap;- : navedbe ali poskušal prekoračiti .dol:... ia tega zakona, zadene ga občutna .globa ali zy>or. Pa tudi druge države postopajo vedno strožje, zato naj se vsak dobro premisli, predno se odpravi na pot v Ameriko, ali v tujino sploh. Vsak, predno odide od doma, naj pazi: 1. da si pre- skrbi dober in zanesljiv naslov onega, h kateremu gre; 2. da vzame seboj toliko .denarja, da .bo imel pri vstopu v Ameriko ■vsaj 30 dolarjev v žepu; 3. naj se gotovo obrne na »Rafaelovo družbo« v Ljubljani za priporočilen listek; tudi potrebna pojasnila dobi pri njej pismeno ali ustno ter brezplačno. Sploh: predno greš od doma, .premisli dobro, predno se odločiš za ta korak, da ga ne boš bridko obžaloval, ko bo že prepozno. — Družba sv. Rafaela. V Št. Vidu pri Zatičini je v nedeljo porelo nekaj hiš in gospodarskih poslopij. .Kalta nevarnost za našo vas, ki nima niti potrebne pitne vode. Listnica uredništva: G. dopisniku iz Rakeka: Dopisov brez vsakega*podpsa uredništvo ne'more sprejeti. Taki brezimni dopisi romajo — v koš. Gorenjske novice. Iz Št. Vida. g Sokoli prirede v nedeljo v Št. Vidu svojo » siavnost«. Ta siavnost bo prav so-kolska, t. j. svobodomiselna. Na dnevnem redu je seveda Zirovnikov zbor, ki sedaj od nedelje do nedelje leta po samih veselicah. Dalje je na vrsti tudi neizogibni ples sokolov in sokolic. Plesalo sc bo kar na prostem s posebno godbo. Med popoldansko službo božjo bodo pa sokoli imeli telovadno skušnjo. Šentvidčani se vprašujejo. kateri so ti sokoli v Št. Vidu, ki prirede to siavnost? Osem do deset čudnih ljudij, ki jih je šentvidski Orel pometal iz svoje srede, in par faliranih študentov, ki med letom študirajo po protestantovskih cerkvah, kamor hodijo k obhajilu, kakor se sami hvalijo, domov pa nosijo trojke. Njim na čelu seveda Žirovnik. To vse skupaj pomeni šentviškega sokola. Ker se pa sami zavedajo svoje revščine in os-kubijenosti, bodo povabili še nekaj bratcev iz Gorenjske in iz Ljubljane. Iz St. V.da in okol. bo pa na to veselico in siavnost s plesom, pijačo in krokom, drlo vse, kar trobi v rog brezverskega, svobodomiselnega. kričavo naprednega, a surovega, vsaki poštenosti sovražnega liberalizma. Samo ob sebi se razume, da se naših somišljenikov nihče ne more udeležiti te svobodomiselne slavnosti, za katero se pripravlja mladina ob nedeljah med službo božjo in pa večer na večer pozno v noč v navzočnosti raznih »gospodičen«. Poživljamo pa tudi naše somišljenike, da vse sokole in njihove priganjače ob tej priliki puste popolnoma pri miru. g Velikanski halo ženejo liberalci, ker so vjeli enega tiča pri trganju plakatov. Mi seveda obžalujemo to lahkomiselnost, ker je vsaka surovost za obsojati, a obžalovati moramo tembolj to, da naši »inteligentni« liberalci iz vsake male nepremišljenosti tega ali onega, ki ni prijatelj svobode. nagromadijo cel kup laži zoper naše somišljenike. g V liberanih gnojiščih »Slov. Narodu« in »Učit. Tovarišu« n. pr. je zadnje čase začel nekdo zopet grditi na najbolj umazan način Šentvidce in vse, ki sc nočejo dati vpreči v liberalen voz. V »Učit. Tovarišu« piše tole: »Ne_ bomo naštevali kake razvade so bile v Št. Vidu. Po tleli so se valjali za spolno zabavo kar v gostilniških prostorih, ln ko je Žirovnik pri neki priliki protestiral, da bi se kdo upal njega potegniti na tla, jc rekel neki občinski odbornik, da se mora privaditi tukajšnjim »navadam«, če sploh hoče med njimi živeti. Ta mož, ki piše take umazanosti v liste, inia sedaj zbrano okrog sebe mladino, ki sc odlikuje v sladki hinavski zunanjosti, pa 'tudi v naduti surovosti. Kdo izmed poštenih ljudij naj bi torej imel tako malo časti v sebi, da bi šel ali sam ali pa pustil svoje otroke iti na tako »siavnost«! Zelo smo radovedni. Iz ljubljanske okolice. Bizovik. Izredno živahno je 'lilo pre-tečeno nedeljo pri nas. S praznovanjem cerkvenega žegnanja smo združili tuui 8' siavnost gasilnega društva, ki je obhajalo 25-letnico svojega obstanka. Društvo se je ustanovilo leta 1884., ima svoj lastni gasilni dom in m-nogo orodja. V 25 letin je večkrat gasilo v domači vasi, da ne omenjamo drugih krajev, kjer je pomagalo omejevati ogenj. Dopoldne se je društvo korporativno udeležilo pridige in slovesne sv. maše v domači cerkvi. Popoldne pa se je siavnost vršila pri Kržinu v domači vasi. Prav lepo so bili za ta namen pripravljeni prostori na vrtu in okrašeni s slavoloki in zastavami. Bratska gasilna društva iz ljubljanske okolice so začela pr.hajati ob 2. uri. Gosp. Doberlet je po slavnostnem govoru izroči častno diplomo Francetu Nalar, ki je pri društvu deloval že 25 let Bogu v čast in bližnjemu ,v pomoč. Potem s£ je razvila prav živahna veselica na vrtu. Cisti dohodek je .namenjen za napravo še ene brizgalne. .Krasen dan je privabil mnogo Ljubljančanov'. Štepanja vas. Za'bil:ežiti nam je zopet ,mov napredek. Pri cerkvenem žegiianju smo slišali cerkvene pevce, in moramo potrditi, da so se precej izvežbah. Ti pevci oziroma pevke se hočejo kosati z Bizov-skimi pevci, katere hodijo ob žegnanju pridno poslušat. Medsebojno kosanje nam je zagotovilo, da se bodo pevci in pevke .še vedno bolj izpopolnjevali. Naj bi našli li navdušeni slavčki še mnogo pomaga-čev. Moste. Dan 1. avgusta moramo šteti med pomembne dneve v naši vasi. Igrala .se je namreč igra »Dve materi«, ki ima globoko vsebino in mogočno vpliva na stariše in na otroke. Katoliškega izobraževalnega društva igralke so uprizorile to podučno igro v občno zadovoljnost in pohvalo. Precejšnji prostori pri Trčku pod Lipo so bili natlačeno polni. Vodtnačani, .Seljani in Moščanci so bili do solz ginjeni pri lepili prizorih. Nekateri prijatelji so žugaii. da bodo nagajali in preprečiii igro, no, pa ni -bilo nič hudega. Obnašali so se dostojno. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Preske. V sredo 21. t. m. smo spremili k večnemu počitku Mino Brencc, sestro preč. g. duh. svetnika in župnika Brenceta. Pogreb je vodil preč. gospod profesor dr. Marinko v spremstvu veliko preč. gg. duhovirkov. Pogreba se je udeležilo obilo žapljanov in tudi ljudstvo iz sosednjih župnij, domače delavsko društvo, Marijina družba Jn šolski otroci. Pevci so pred hišo žalosti in na pokopališču zapeli žalostinko, v cerkvi so se pa darovale sv. maše zadušnice in opravilo mrtvaško opravilo za ranjko. Lahko rečemo, da takega pogreba že zdavnaj nismo imeli v naši župniji in to je lep dokaz kako je ran ka bila priljubljena med nami! kateri še enkrat želimo, da bi ji bila prav lahka žemljica in jo priporočamo vso.ni v spomin in molitev. Preč. gosp. svetnika Brenceta pa naj tolažijo prelepe in pre-•pomemibne besede sv. pisma: »Blaženi ■mrtvi, kateri v Gospodu zaspijo.« g Velik dobrotnik revežev. !z Vo- klega se nam poroča, da je taniošnji rojak gosp, Jožef Zumer, sedaj stanujoč v Žejah pri Komendi, blagovolil darovati 4000 K kot ustanovo v spomin za 60-letnico vladama presv. cesarja Franca Jožefa 1. vaške onemogle reveže. Blagi dobrotnik, ki je popolni abstinent od zgodnje mladosti. s.j ni mogel postaviti lepšega spomenika v V okleni, kot s tem plemenitim in človekoljubnim darom za svoje revne rojake ubožce, ki se ga bedo vedno spo. miirali v molitvi. Milosrčnemu dobrotniku se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo ri mu kličemo: Bog mu bodi plačnik! g Podbrezje. Izobraževalno društvo priredi v 'nedeljo 8. avgusta predstavo s petjem in govorom. Predstavi ala so bo igra: »Novi zvon na Krtinah«. Ker je polovica čistega dobička namenjena za ^t. Hjski dom, je želeti prav obihip udeležbe! g Komenda. Dolgo smo molčali, a' ne bomo več. Učitelj Germek nima še dovolj lavorik, znova hoče postati slaven. Zdaj se je spravil nad tukajšnje župane, ki so menda na poziv gosp. okrajnega glavarja uradno poročali o Germeku. Žu.:ana iz Suhadol je tožil kar ekspresnim potom, gotovo z namenom, ga nepripravljenega' tirati v obsodbo, sebe pa oprati. Mudi se, kajpada; .služba nadučiteljska je razpisana in med prosilci je baje tudi Germek, ki sicer črez nas Komenčane grdo zabavlja1. Mi ga ne maramo in kriv tega je on sam. Naročniku »Svobodne Misli« in »Rdečega Praporja« ne bomo nikdar zaupali. Njegova sladkost, ki se je parkrat sprevrgla v kruto tepenje otrok, — kar je obravnavalo že sodišče — nam je zoperna. Lansko jesen je s soprogo brzojavil učiteljem , v Gorico: »Neustrašeno naprej po zači-tani poti, kričanje gavranov naj nas ne moti.« — Mi mu kličemo: Le hitro naprej iz Komende, da Vas ne bo motile kričanje gavranov, katerih je po vaših nazorih vse polno pri nas! Pričakujemo od pristojnih' šolskih oblasiti, da nas prejkuprei rešijo tega človeka, ki .je povsod, kjer je služboval, provzročil že mnogo gorja. g Selca. V nedeljo 22. avgusta ob pol 8. uri dopoldne se vrši v dvorani Selškega doma ustanovni občni zbor čebelarske podružnice za Selško dolino in okolico s predavanjem. Vsi čebelarji iz okolice sc vljudno vabijo i'n se prosi, naj pripeljejo seboj vse čebelarske prijatelje, da s tem pokažemo, da hočemo tudi tukajšnji čebelarji združeno delati kakor naša majhna, pridna, marljiva, snažna in lepa kranjska čebelica. Le v slogi jc moč! g Iz Mengša. Katol. slov. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu je priredilo 18. in' 25. julija igro »Andrej Hofer«. Pred vsem moramo pohvaliti Andreja Hoferja, ki je res prav izvrstno lešil svojo ulogo, dasi je bila težka in dolga. Prezreti pa tudi ne smemo Rafla in sploh vseh, ki so količkaj pripomogli k veselici, kajti vsi brez izjeme so prav častno rešili svoje uloge. Bilo je pa tudi krasno petje, govor in te posebne prijaznosti je sodelovala pri veselici tudi si. mengiška godba, za kar se ji prav iskreno zahvalimo. Vam igralcem pa, ki ste tako junaško nastopali, pa kličemo: Bog vas živi! g Iz Stare Oselice. Žalostne m hitre smrti je morala umreti štiri leta stara deklica Katarina, hči posestnika Antona Kokalj na Trebiji. Šla je z doma brez vednosti maitei e h koscem na travnik. Ko je šla čez brv, ki p.elje čez veliko vodo, je padla in jo je voda odnesla. Njen starejši bratec, ki je to videl, je sicer tekel povedat, a bilo je že prepozno. Našli so jo šelle čez 12 ur. Žalost starišev se ne da popisati. Dolenjske novice. Iz Zagorja ob Savi. d Umrl je dne 24. julija po kratki bolezni naš organist gasc. Jožef Rott, brat 'gosp. župnika Gotarda Rotta in gg. učiteljic Leopoldine Kersnik-Rott in Antonije Rott. V ponedeljek je bil še zdrav, prijela ga je huda vročnica, in v nekaj dneh je'bil mrtev. Bil je dober organist: krasno je igral na orgije in tudi njegov pevski zbor je bi'l dostojen naše cerkve. Da je bil med ljudmi res priljubljen, se je videlo ob pogrebu. Spremilo ga je k počitku osem duhovnikov, pogreb je vodil gosp. dekan, udeležili so se pogreba naši uradi, naša društva in veliko ljudstva. Zapušča več malih otročičkc>v, ena hčerka je že učiteljica, draga je* v pripravnici. Naj počiva ,v miru! d Železnica je povozila dne 1. avgusta ob pol 2. zjutraj pri postaji Zagorje 46-letnega oženjenega železniškega delavca Jožefa Ost rožnika iz Št. Lambertske župnije. Šel je od dela domov, pa ga je zadela tako nagla smrt. d Bogokletno hudobijo so izvršili trije delavci. V noči 25. julija so razbili Ši-.vavčev križ in ga vrgli v vodo. Tudi sad brc/verstva, ki pri nekaterih v Zagorju tako lepo cvete. Zločinci so že pod ključem in bodo gotovo dobili pošteno kazen. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Loškega potoka. Na dovršenem zidu našega »Doma« že plapola zastava. .Gorko solnce kaj dobro prija svežemu zidu, ki se hitro suši, da bo tem boljše za onietavanje in snaženje. — Dobili smo tudi kaj lične razglednice s Sliko naših navdušenih delavcev in delavk »Na delu za »Društveni dom«. Slike kaj ugajajo tudi v tujini. Hoteli smo ohraniti prelep prizor, ko se trudi in koplje v živo skalo •toliko krepkih ljudi, da postavi temelj svojemu »Domu«. Pa ne plačani, ne prisiljeni, .marveč s 'smehom in navdušenostjo, prav tako kot poje tista pesem, ki io je nekdo zapisal pod našo sliko: »S krampom v roki. — V srou radost; — Tako si »Dom« stavi — Naša mlladost.« Tudi vrsta naših dobrotnikov še ni končana. Evo novih: Nabiralnik pri županu gosp. Gregoriču •15 K;; notar g. Gruntar 10 K; tajnik gosp. Radni 5 K; Vesel (Tr. 23) 10 K; Ivana •Vesel (Tr. 23) 5 K; Benčina I.- (Tr. 26) j K; Lavrič M. (Tr. 60) 2 K; Šega Fr. •(Tr. 74) 5 K; Košir (Tr. 20) 4 K; Neimenovan (Trav.) 10 K; Košmrl (R. 97) 9 K; Sajovec Marjana (Tabor 1) 12 K; Retje (9) •5 K; Knavs (R. 15) 5 K; Lavrič (R. 2) 5 K; F. Ang. (Fr.) 5 K; Koirdišt (Tr. 21) •0 K; Antoinčlč (Fr.) 10 K. Bog plati, Povrni Vam stotero! d Iz Štange. V nedeljo 1. avgusta Obhaja tukajšnji gosp. župnik 40-letnica mašništva. Tu je vže 33. leto kot župnik in učitelj v zasilni šoli. Res je to že nekaj let! Vsi ljudje znajo brati, pisati in računati, pa še marsikaj drugega, čeprav ni redne šole. Iz njegove šole sta že dva duhovnika, dva organista, en tiskar, en orožniški četovodja, en šestošolec itd. — Sena so ljudje malo pridelali ali nakosili. Otava je zdaj začela lepo rasti. Pšenice .in rži se tudi ne bo dosti naželo, je pre-redka. Krompir pa lepo raste in poznik je prav debel. — Okoli cerkve smo naredili železno orajo. — Nastala je tudi huda vročina. Prav je. Saj dozdai jc bilo le hladno. Dežja dobivamo za potrebo. d Iz Ambrusa. Nimamo za poročati ravno veselih novic. Zapustili nas bodo naš preč. gospod župnik in šli bodo na Podbrezje. Naša fara, posebno pa naša društva in hranilnica in posojilnica bodo zgubila skrbnega vodnika. To našo izgubo srčno obžalujemo. A faranom v Podbrezji srčno častitamo! — Dne 19. julija t. 1. smo imeli požar, zgorel je na Kalu en kozolec sredi vasi. Požarna bramba je nastopila prvikrat in sicer prav dobro. Tisti nasprotniki, ki so se norčevali iz društva in iz brizgalne, so umolknili. — Na naslov Katol. slov. izobraž. društva smo prejeli prvo številko »Slovenskega Doma«. Čudno se nam zdi, da se kaj takega drznejo storiti liberalni gospodje v Ljubljani. Prav je, da so ga poslaii, ga vsaj poznamo. Pri nas ne bodo dobili naročnikov. — Naš izobraževalni odsek za sedaj še nič ne deluje, bo> pa, ko mine enkrat glavno delo, košnja. d Shod mladeničev ribniške dekanije bo na nedeljo, dne 22. avgusta. Nekaj novega za vas. fantje! Zbirajo se možje na važnih shodih, kaj ne bi enkrat zborovali fantje! Zbrali se bomo pri Svetem Gre-goriju, od koder je tako,lep razgled po naši krasni slovenski domovini. Ml.vda srca silijo v višave, mladostni duh kipi kvišku, vrh Sv. Gregorija si bomo podali .roke fantje iz ribniške, dolenjske, sodra-ške, po'toške in poljanske župnije z vrlimi □ regorci, Laščani, Dobrepoljci; tam od severa pa bodo v našo sredo prihiteli .fantje iz Škocjana, Roba in Turjaka. Nastopila bosta dva govornika iz Ljubljane, pa tudi fantje sami se bomo kaj oglasili, .kajneda! Moški zbori iz posameznih krajev bedo pokaza'11, kaj znajo in Culi bomo morda tudi milozvočni glas tamburic. Do-brepoljski Orli pa pokažejo, kako naj si fantje urijo svoje mlade moči. — Natančni .spored prinese »Domoljub«, tačas pa marljivo delajmo za prav obilno udeležbo! , d Iz Metlike. Liberalec ni še nikoli govoril resnice, pa tudi je pisal ni. Nedavno je nelk dopisnik naznanjal po »Narodu«, da se je v Semiču tolpa čukov zagnala nad orožniško hišo, in da jc pri tem ,naletel en čuk na bajonet in bil takoj mrtev. Ta je debela, ker Orlov v Semiču niti nimajo. Bili so le taki čuki, kakoršne smatrajo liberalci za najbolj narodne. — .Druga laž pa je bila, da je Oberman iz Vidošič, star 19 let, prerezal vrat 15 let staremu Plescu, da je. takoj umrl, a je .ravno narobe. Zraven piše, da jc bil mo- rilec v Marijini družbi in umorjeni tudi, pa ni bil ne prvi ne drugi! Ti lažnjivi dopisum, kje si imel glavo, ko si to študiral. Go-/tovo si jo bil kam poslal, da ti jo malo .obrežejo, ker je dokaj predebela okoli ,ušes. Pa še nekaj! Takih modrijanov, kakor je ta dopisnik, imamo mi veliko ob kranjski meji na Vlaškem. Pravimo jim: .osliči! Drugikrat pa, kadar boš še kaj pisal, ako si gluh, prej dobro poglej, ako .si pa slep, pa s prsti potipa:, da ne boš .vse narobe videl! d Iz Radeč. Težko nas je zadelo, da ! nas zapušča naš gosp. kaplan. In res! Tako delavnega in priljubljenega duliov-,ni'ka že dolgo vrsto let nismo imeli v naši župniji, kakor je bil ravno Alojzij Jerič. Da mu je pa par radeških lajikov hotelo .skopati propad, je pa krivo, ker je prišel v konflikt z radeškimi fravami »vidjo no«! .On pač ni bil unož, da bi klečeplazil in .vpo^ibal kolena pred komurkoli. Kot zadoščenje za vse "to naj ima gosp. kaplan .— samo pogled na ogromno maso, ki v .zadnjem trenutku stremi za njim, sprem-Jjajoč ga z gromovitimi »živi0«-klici, —> že leč mu srečo in blagoslov božji v novi župniji! Tudi mi se pridružujemo tej iinasi ter prosimo Vsemogočnega, da ga .ohrani še dolgo vrsto let v zdravju in za-dovOijnos.ti, nam pa v trajnem spominu! d Iz Podzemlja. V našem izobraževalnem društvu je predaval v nedeljo dne 25. julija visokošolec gospod Marko Natlačen o vprašanju, kako priti do blagostanja. »Ne da bi vzeli bogatinom njih premoženje, marveč delajmo si novega bogastva z modrim gospodarstvom, ziasti z .varčnostjo in to bogastvo naj bo vsem primerno razdeljeno.« To so bile v g av-nem misli gosp. govornika, ki je govoril jako poljudno. Pričujoči so ga vkljub vro-.čini zvesto poslušali ter mu živahno pritrjevali. Res, izobražen, a vendar vere* mož zna prodreti do ljudskega srca, ne pa kak napol izobražen puhlež. Je tudi prišel en tak v Podzemelj od nekod in začel razlagati kmetom, da ni Boga in da dela vse .le narava sama. Zmajevali so možje nad ,ta'ko pametjo. Eden je misli vprašati »učenjaka«, koliko p.atenta plačuje »narava«, da dela take reči. no, pa se mu ni ,zdelo vredno. — Nasprotniki društva, to je naš za cerkve najbolj skrbeči župan in .njegova stranka, ki jih vodi vse skupaj nadučitelj, ti bi radi društvo uničili. Za-.sramujejo člane društva, pretijo jim. radi bi jim škodovali, 'kjer bi mogli. Nekaj so jih res odvrnili, a drugi se dobro drže. .Fantje, možje, pogum! Ne bojte se vran, .ker le krakajo, pa beže! — Na poseben način hočejo gradaški liberalci izobraziti Podzemljce. Na velikih lepakih se je bralo po Gradacu, da -je v nedeljo 1. avgusta velika veselica črnomaljskih podružnic sv. .Cirila in Metoda in sicer v prostorih gospoda Mazelleta. Na vspored pa niso znali postaviti drugega nego ples in ne-,kaj drobnarij. To je njih narodno delo! Pijača naj ljudem olajša žepe in kvari .zdravje, uničuje vse dobre lastnosti, ples naj jih pa še drugače nravno pokvari. S tem se bo seveda doseglo, da ljudem ne .bo treba hoditi v Ameriko in da bo slovenski rod močan in čvrst!? No, na onem 82 svetu bosta sv. Ciril in Metod pač s koro-bačein pognala od sebe take svoje liberalne »častivce«! . . . , , d Shod na Kolpi pri Velikih Laščah je priredila v nedeljo dne 18. min. meseca »Kmečka zveza za kočevski okraj«-. Ude-ježba ie bi a nepričakovano velika. Sicer obširni prostori g. Jakliča so bili za ta dan .premajhni. Mnogo udeležencev je moralo lOStati zunaj, ki so pri odprtih oknih poslušali. Gosp. državni poslanec fr. Jaklič je bil zadržan priti na shod. namesto njega je poročal p političnem položaju g. kaplan Koželj. O gospodarski organizaciji je govoril g. župnik Ramovš. Sprejela se je soglasno sledeča resolucija: Na javnem ljudskem shodu »Kmečke zveze za kočev-.ski okraj« na Kolpi zbrani volivci odobravajo obstrukcijo .poslancev »Slovenskega kluba« v zadnjem državnozborskern zasedanju, izrekajo poslancem »Slov. kluba«, ,::iasti voditelju dr. Ivanu Šusteršiču zalivalo za odločen nastop za pravice slovenskega naroda in posebej še za interese .kmetskega ljudstva. Izvojujte boj do konca, slovensko ljudstvo stoji neomali jivo Advokati se smejejo, ljudje zdihujejo v ječi, eden je baje celo znorel, stroške pa vsi trpijo. Torej drugič: pamet, ne pravdaj se, ne bodi prevzeten, ljubi svojega bližnjega kot sam sebe! d Iz Leskovca pri Krškem. Veliki vnemi gosp. dekana za čast božjo in lepoto hiše božje* se imamo leskovški farani zahvaliti, da naša farna cerkev od leta do lota napreduje v svoji lepoti. Tekom malo Jet je skoro popolnoma spremenila svoje notranje lice. Dobila je v teh letih samotni tlak, krasen križev pot, nove orgije; lansko leto je cerkev nežno in ljubko poslikal mnogocenjeni slikar gosp ..Ipbačin, čegar delo je tudi križev pot. — Pretočeno nedeljo, to je 25. julija, pa je bil blagoslovljen umetno izdelan kovinski tabernakelj. Narejen je v baročnem slogu s kupolo i" se zelo lepo prilega v ravno istem siogu izdelanemu star.nsko znamenitemu oltarju. — Ves tabernakelj je fino izdelan in bo- Notranjske novice. Idrijske novice. 11 Iz Spodnjp Idrije. Umrla je pretekli petek v Spodnji Idriji v cvetu mladosti stara 2.1 let, učiteljica otroških vrtov, Mici Sever. Pred dobrim letom je bila na smrt bolna, ko pa je dobila od lurških romarjev vodo iz Marijinega studenca v Lurdu, je naenkrat ozdravela, za kar se je tudi Mariji očitno zahvalila v »Domoljubu« in »Bogoljubu«. Na svoji smrtni postelji jc želela, da bi ji tudi po smrti odmeril »Domoljub« kak kotiček in se je spomnil, ker je tako rada prebirala njega vsebino, kakor tudi druge krščanske liste. Po svojem ozdravljenju lanskega leta je šla v Ljubljano učit se knjigovodstva, v hudem mrazu letošnje zime pa sc je preliladila in dobila kal bolezni morilke mladih — jetike Pustila jc učenje in prišla domov, kjer je s čudovito potrpežljivost'«) vboiezni željno pričakovala dneva, ko bo rešena trpljenja. Pokojmca jc službovala kot namestila učiteljica na . Dolenjskem, pol leta jc nadomestovala tudi učno moč na domači ljudski šoli v Spodnji Idriji. Za šolo je bila kakor vstvarjena in si je s svojo ljubeznivostjo pridobila srca otrok. V hvaležnost zato se je udeležila šolska mladina z g. nadučitejjem Bajcem zadnjega njenega sprevoda z zastavo in vencem. Ves pogreb je kazal, kako da je bila rajna Mici priljubljena in spoštovana. Udeležilo se je pogreba z vencem izobraževalno društvo, v katerem je tako rada sodelovala in pomagala s svojimi nasveti, dokler je mogla še v bolezni. Nosili so jo na zadnji poti po njeni lastni želji bratje Orli, katerim je bila darežljiva podpornica. Tudi Marijina družba jo je spremljevala k zadnjemu počitku z dvema vencema. Zapeli so ji v slovo cerkveni pevci. Pogreba so se udeležili tudi mnogi iz Idrije, med drugimi tudi nekaj gospodov učiteljev in učiteljic. Ker je bila pokojnica skozi in skozi neomadeževanega življenja, do vseli ljubezniva in odločna v svojem verskem prepričanju, bo ostala marsikomu v blagem spominu; ona naj pa v miru počiva nad zvezdami! ga to pozlačen. Posebno lepa je notranj-n Iz Žirov. Izneveril se nam je eden ščina omarice taberndkeljnove. Notranje stene omarice so iz dragocenega, rdečega ■mahagoni-lesa, ki raste v Avstraliji, in te lesene stene pa so obdane od prosto doli visečih svilenih, z zlatom obrobljenih za-grinjal. — Tabernakelj, ki stane 4000 K, je delo znanega pasarskega mojstra gospoda Ivana Kregarja, ki se je že z mnogimi deli in sedaj zopet s tem skazal pravega umetnika. — Blagoslovljenjc novega tabernakeljna je izvršil ljubljanski stolni kanon.k preč. gosp. Tomaž Kajdiž, ki je tudi v prelepem govoru pojasnil pomen slavnosti. Po pridigi jc daroval veliko sv. mašo z asistenco. — Leskovškim fa-ranom bo ostal ta dan gotovo v neizbrisnem spominu, zlasti še, 'ker sta slavlje po-vzd gnila s svojo navzočnostjo prevzvišeni gosp. škof Stariha in ameriški župnik g. A." Ogulin. naših Orlov in prestopil v nasprotni tabor. Zdaj pa je vse Sokolstvo pokonci in .varnega veselja ne vedo kaj bi storili. Zdaj — pravijo — se je začela Obračati klerikalna stvar navzdol; kmalu jih bomo požrli te čuke in kmalu ne bo nobenega več! — Le počasi, dragi moji! Bomo videli! Mi poznamo naše Sokole, kakšni so. Enkrat se jim kaj malega posreči in Sokolstvo začne dvigati glavo kakor gad. Toda naša gorjača je vedno pripravljena iu vselej smo to glavo potolkli, da se je ponižno sklonila k tlom. Le lepo ponižni, dragi tovariši iz nasprotnega tabora: niste še na konju, ne. In poslušajte, kaj nii javno povemo! Vsem našim .somišljenikom bodi povedano, da mi hočemo le take pristaše, 'ki so z dušo in telesom popolnoma naši. Kdor se v naših vrstah ne počuti dobro, z Bogom. Obžalujemo ga sicer, a rajši vidimo, da gre, kot .da hi bil društvu, v breme in društvo njemu. Mi nismo taki, da bi somišljenike lovili in vabili v svoje vrste po vseh kotih kot delajo Sokoli. Nam ni vsak dober kot je Sokolom. Ce ni popolnoma naš: polovi-čarjev nc maramo. Rajši imamo pet celili kakor sto polovičarjev. Videli pa boste, da jih bomo imeli malo v.eč kakor pet. Stvari stoje tako, da prihodnost za enkrat šc ni vaša. Toliko v polrlajenje vaših živcev. Na zdar! Iz raznih krajev Notranjske. n Iz Cerknice. Za časa liberalnega gospodarstva v naši občini je vladala pri nas »svoboda za liberalce. Svojim pristašem so dajali gostilniške koncesije, naše pa odrivali. Gostilničarji pa so delali, kar so hoteli. Gostilne so imele odprte, dokle.' so hoteli. Županstvo se ni nič brigalo za policijsko uro. Tudi ples jc bil vedno, po-»sebno na vagi, brez vsakega dovoljenja. Koliko je s tem občina izgubila, ples pa Se je razširjal. Avtomat sme igrati, a za »'iles jc treba dovoljenji. Sami so vse imeli, našim pa nič pustili. Ko je naša .stranka ob volitvah prirejala shode tudi po noči, so bili liberalci tako prijazni, tla so naznanili tri naše gostilničarje, da so plačali kazen. Lfberalni gostilničarji so pa tu'di imeli odprto. Naši gostilničarji li-Jberalnih niso ovadili. Sedaj kaže, da bo boljše. Jože z vage je že čutil, ko je plačal kazen. Bo nekoliko drugače, kakor je bilo ,prcj. V hotel pa priprosti možje tako ne ,zahajamo, ker 'je le za gospodo. Samo ob .volitvah so milostno dovolili, da so tudi .kmetje smeli v hotel, kjer je bilo dosti pijače. Pa tudi zvesti pristaši velikega Slovana, ki v hotelu pijejo nemško pivo, se bodo navadili na red. — Nar.« dopisnik Ji vali svoje zvest£ pristaše. Jakob bo sedaj še večji, ko ga »Narod« tako povzdiguje. Dopisnik naj pogleda tudi mojstra Jaka in bo zapazil na njem vsakovrstne ,barve. Pred svojim 'pragom pometajte! — Naši fantje so ustanovili Orla. Liberalcem .seveda ni bilo všeč. Se vedno mislijo, da .smejo čez vse zabavljati, kar nc trobi v njih rog. Mislili so, da bo požarna hramba ono društvo, ki bo podpiralo liberalizem, a so se precej zmotili. Pri zadnji občinski .seji so zvedeli, da mora biti požarna bramba nepristranska. Matija sc je rajši jimaknil, da ne'bi slišal kaj gcrkili. Klemen bo pa tudi inehal zabavljati čez Orle, če ne ,sc drugod srečamo. n Z Rakeka. »Domoljub < je parkrat .zabavljal čez nas, kako smo zaspani. To nam ni bilo nfč kaj všeč. Vsaj zadnji čas .nismo bili zaspani. 2e dalj časa smo pripravljali, da ustanovimo društvo. A delali smo na tihem. V nedeljo pa smo ustanovili izobraževalno društvo in tudi Orla. Premišljuj malo o tem! Vsi vemo, da se danes malemu kmeui slabo godi. Po mestih, med gospodo in delavci-socialisti je sicer razširjeno mnenje. da ga pod nebom ni človeka, ki bi se tako dobro imel kot kmet. Saj je znano, da so socialni demokratje razkriča.i kmeta za oderuha. Seveda se s tem godi kmetu kruta krivica. Vidijo povsodi le tisto, kar kmet iztrži za 'svoje pridelke, nc vidijo pa. koliko kapitala je vložil krnet v zemljo, predno je zraste! in dozorel pridelek. Gospoda,^ ki živi od svoje mesečne plače, ne ve nič, koliko davkov mora plačevati kmet. Kmet plačuje za železnice, pošto, brzojavne naprave, za šole, univerze, kositrne in tako naprej. Toda od vseh teh naprav imajo korist v prvi vrsti rne:;ta, šele v drugi vrsti ima od tega profit tudi kmet. Pri napravi vseh takih podjetij država gleda v prvi vrsti, da ustreže mestom; država ima pred očmi vojaške ozirc; kmet mora pa po svojih zastopnikih dolgo čakati in beračiti, oredno dobi kako drobtino. Toda pri stvareh, ki te tišče, dragi kmet, dostikrat tudi sam nisi brez vse krivde. Je več reči. ki se dajo izboljšati, edino le s kmetovim lastnim sodelovanjem. Najprvo tole važno vprašanje! Ali I1 Je znano, koliko mladeničev, mož, žen '" deklet, 'ki gredo v tujino za kruhom, se 011 di izgubi? Ti je znano, koliko fantov, dobrih in delavnih, pokvari 'vojaš- Govorniki so nam pojasnili namen društva m bodrili navzoče, posebno mladeniče, da naj vstop jo v društvo. Pristopilo Jih je precejšnje število udov, tudi precej mladeničev k Orlom. Zadnji nočemo biti. Na zdar! Šahova tele .na straža. n Bloke. Izobraževalno društvo se jc osnovalo pri nas 18. t. m. Ustanovni shod se je vršil na dvorišču g. poslanca Fr. Drobnica. Od začetka je jako slabo G O H I Š K JL niča? Veš li, koliko deklet, poštenih in vernih se -je že izgubilo v Gorici, Trstu, Aleksandriji? Taki so navadno, če se tudi vrnejo domov, izgubljeni za kmečki dom. Kaj treba torej storiti? Treba je skrbeti, da bo mladina žc od doma dobro podkovana v umevanju verskih načel. Po katoliških izobraževalnih društvih naj se mladina utrjuje v svojem prepričanju. Dolžnost teh društev je, da seznanijo od doma odhajajoče z nevarnostmi, ki jim prete v tujini. Društva naj skrbe, da bodo izseljenci v tujem kraju vstopili zopet v dobra društva. Ce bi se tako godilo vedno in povsodi, koliko kmečkih fantov in deklet bi se ne bi!o pokvarilo! Zato, dragi prijatelj, skrbi, da tudi v tvojem domačem kraju vzklije katoliško izobraževalno društvo, ki bo skrbelo, da sc naša mlad na ne bo pokvarila v tujini, a da pa dobra ostane tudi doma. Glej, rekli smo, da gospoda očita kmetu, da je oderuh in da se mu dobro godi. Toda položi roko na' srce! Splošno bi naš kmet dosti boI'še lahko stal nego stoji, ko bi se pri nas toliko ne pilo iu ne plesalo. Ali je čudno, če misli gospoda, ko vidi kmečka dekleta vrteti se v modernih oblekalh po plesiščih, da se kmetu dobro godi? Ali jc čudno, če misli meščan, da živiš v izobilju, če vidi, koliko se popije? Res, pijančevanje in zapravljanje škoduje kmetu žc samo na- sebi, škoduje pa še bolj radi tega, ker vstvarja kazalo. Ljudje so kar oddaleč gledali. ka: bo. Videlo se jim je, da bi radi prišli, p; so se nečesa bali, kar sami niso vedel:. Plašljivost in nezaupanost jih je držala nazaj. Izobraževalno društvo! Kaj neki b( to .■> Kaj takega se na Blokah še ni slišale. Nakrat se zasliši pesem. Šestnajst krep-kih fantov izobraževalnega društva v I o-škem potoku s svojim predsednikom kaplanom Skuljem, se pripelje z vihrajoč* trofoojnico v vas. To vzbudi pozornost ii že prihajajo ,z nekoliko večjim pegunion na dvorišče. V vrlo zanimivem in poljudnem govoru je razložil g. Skal j, kaj je društvo in kakšen pomeri ima izobraževalni društvo. Nastopilo je še več drugih govornikov. Med tem se je nabiralo vedno več fantov in mož tako, da je bila nazadnje udeležba popolnoma zadovoljiva. Samo tega nikdar več, da 'bi prihajali skrito, za kozolci in čez plotove. Čemu ta boječ-nost? Lep je bil nastop dveh mladeničev -Potočanov .Kdaj bodo naši fantje znal tako nastopati? Le takrat, če se bod( temu priučili v izobraževalnem društvu! Zato fantje in možje, oglasite se kmalu! Pridružite se kmalu sedeminpetdeseterim k. so se že vpisali! Cas je, da se tudi m predramimo. n S. k. izobraževalno društvo nc Vrhu sv. Treh Kraljev priredi na nedeljo, t. j. 22. avgusta javno tombolo. Začetek je ob treh popoldne. Pri prireditvi svi;a narodna godba iz Rovt. Spored: 1. Godba. 2. deklamaciiia, 3. govor društvenega tajnika, 4. šaloigra »Kmet in fotograf« ter 5. tombola. Prosimo veliko udeležbe! pri drugih stanovih prepričanje, da. sc kmetu res izborno godi. Poštene zabavi potrebuje vsakdo, posebno kmet! Vpiš sc v katol. izobraževalno društvo, tu dobi.' poštene zabave, po kateri te ne bo boiek nc glava in ne žep. Ce pri vas takega društva še ni, ustanovite ga! Mladina, ki se bo vzgajala, izobraževala in razveseljevala po mladeniških naših društvih, bo hvaležna za njih prizadevanja tistim, ki delujejo na društvenem polju. Namen naših mladinskih zvez in društev je. vzgojit iz mladeničev dobre, poštene, verne in varčne gospodarje. Tu je najprvo treb,-začeti, če hočemo izboljšati kmetov položaj. Liberalci takemu delu nasprotujejo, ker so protikmečki. Agrarci tako delo gledajo postrani in se ne brigajo zanj, ker jim ni na tem, da bi se izboljšal kmetov položaj. Agrarci dobro vedo, da jim take delo ne nese. Za tako delo med našim ljudstvom se brigajo le krščansko-socialni možje v S. L. S. Kdor izvršuje tako delo. pač ne bo pričakoval, da bi mu cveteli sadovi tega dela v obliki kakega poslanskega sedeža ali deželnega odborništva. Sad tega dela pa ostane trajno v srcih našega ljudstva! Plačilo za tako delo naj bo vsakomur zavest, da je storil svojo socialno dolžnost, ali po domače govorjeno, da je storil dolžnost, ki mu jo je naložil Gospod s Svojo zapovedjo o ljubezni do bližnjega. Iz Mirna. V petek, dne 23. jul ja, ie bil 62 pri nas pogreb g. Ivana Lokar, tovarnarja u veleposestnika v Mirnu. Pogreb jc bil res veličasten, vendar takšen ni bil. ka-:'in gospod župnik ne mogel bolje. Oj. iberaine hiuavščine, ki ji ni para! Kako Jolgo boš še slepila ljudi?! Po smrti si želi Urbančič biti s pokojnim Lokarjem nad s e/dami pri Gospodu. V šoli pa si ie orc-ioveda! pozdrave, s katerimi se hvali line stega Gospoda in Njega, ki je rekel: kdor me bo zatajil pred ljudmi, tistega >0111 tudi jaz zatajil pred svojim očetom. lorej. liberalci. L rbančič 111 njegova Jružba! Dokler ne uravnate svojega zasebnega in javnega življenja ter delovanja •o voiji Gospoda, vas bomo vedno imeli a volkove v ovčjih oblačilih, ako tudi loste še tako hinavsko aii nehinavsko že-eli k Njemu nad zvezde. V' Riliembergu je priredilo v nedeljo, 25. julija, ondotno krščansko-socialno izobraževalno društvo lepo uspelo veselico. se je .ie udeležilo nad .?um oseb. Bil ie ep dan to za rihemberško mladino in tudi starino. Odbor društva izraža sledečo za-lvalo: Podpisani odbor Krščansko-soc. zobražcvalnega društva si šteje v pri-etno dolžnost, da sc zahvali vsem. ki so ■ripomogli. da se ie nedeljska veselica izvršila na tako sijajen način. Y prvi vrsti ve zahvaljuje blagorodnemu gosp. A. i. 'ečenku. veletržcu z vinom v Gorici, da iam jc blagohotno prepustil prostor, gg. ijakom za spevoigro >Šnofarji : nadalje se zahvaljuje igraveem, pevcem in pev-0 1 Puške! Lancaster . od K 26 — Flobsrtpuške „ „ 8 50 Pištole . . . „ 2 -Samokresi . „ „ 5- — Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870 F. Dušek, Opočno 123, Češko. Imenitno. » . . . O storjenih dobrotah naj sploh ne govorimo . . .!« — »Gotovo! . . . Zato ih damo raje tiskati v časnike.« Najprisrčnejo zahvalo izrc it in vsem. ki so se udeležili v tako obilnem Številu 2> julija t. I zadnjega sprevoda nikoli po- MICI SEVER učiteljico otroških vrtcev zapustila ki je v cvetu mladosti staia Mlet žalujoče. Prav posebno zahvalo pa izrekam čč. duhovščini, ki je blago pnkojnico spremilo na njeni poslednji poti. Zahvaljujem se iskreno nnaučitelju Bajni, ki je s SotsKo mladino, venci iu zastavo skazili nepozabni Miti zadnjo čast, iu ravno tako njcfiovi oospe), ki je z vso vnemo skibela pokojnin za lep zadnji sprevod, Posebej se Se zahvaljujem našemu vrlemu Izobraževalnemu društvu, ki se je udeležilo pogreba z vencem iu f.e pr.iv prisrčno bratom Orlom, ki so nesli pokojnim k zadnjemu počitku, bodisi domačim iz Sp. Idrije, kakor bratom Orlom iz Idrije z okrožnim predsednikom I. jazbar no čelu iu bratom iz Zi.nv, ki so prihiteli v lako veliki udeležbi z zastavo skazut pokojni poslednjo čast. Ravno tako se ganljivo zahvaljujem Marijini družbi, ki se |e udeležila po-nreba z dietna venci, dekletam članicam kršč. si. izobr. društva, ki sd svetile ob krsti ler tudi čč. sestram nsiniljenkum, Iii so se udeležile pogreba. Hvalo izrekam n Sim in idrijskim pevcem, ki so v zadnjo slovo zapeli pokojliie! ganljive žolo-stinke. Prav prisrčno sc zahvaljujem' tudi gg. uči-teljem iz Idrije iu gdč. učiteljici GostlSevI, vsem paznikom, luikor tudi vsem drugim obilnim udeležencem iz Idrije in domačinom za nmogobrojuo udeležbo. Zahvaljujem tem potom tudi vse, ki so pokojnin kakorkoli v težki bolezni lajšali hudo trpljenje in ji tudi ob smrti In pogrebu z udeležbo In venci izkazali svoje sočutje in naklonjenost. V Spodnji Idriji, 27. julija 1909. 2135 1-1 Terezija Sever, mati. Zoožllte vsak dan likerski kozarček dr Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojačij utrujenost izgine in naglo se povrne telesni Sočutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. ommel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja! 522 1 ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 10(1 kilogramov. L ubljaiia, 3. avgus Pšenica . . Pž .... Oves . . . A\'Ja, črna . Ajda, siva . Proso, rumeno Proso, belo . Ječmen . . 1909. 28 — 18 — 19-18 — 18- — 16 — 18-— 16 — LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 31. julija: 83, 74, 60, 3, 21. Trst, 31. julija: 54, 7. 22, 19, 63. MIZARSKA STAVKA na Dunaju je potom pogodbe končana. Ker je 24 tednov stalo delo v vseli delavnicah, se jc isto silno nnkupitilo. Mizarji dobe dober in trajen zaslužek. Pojisnila daje: »Rrbeitsnachweis«, Dunaj IV. Prc ssgasse 25. Uradne ure od pol 8 -3. aoso 3-1 lep Wm s 3 sfibnm; predsobo, verando in pritildjaji se pod jako ugodnimi pogoji prod«. Pii lii-^i je jn . t-r io dvorišče in / sadnim drevjem zasajen .it. Natančneje sc poi/vc v 1'ožni dolini št 151, cesta V 15) pri Ljubljani. J077 (3-1) 2 Sežka vozova — zn en par konj se prodasla po zelo nizki ceni in obenem 2 konjska komata. Andrej Kusterle, Trtnik St. 29, poŠta Podbrdo. 2114 1 ŽE: velika in lepa = : KMETIJA : kmečki dom, se bode zaradi smrti prodala na javni dražbi. Kmetija obstoji iz velikih lepili rodovitnih njiv, velikega lepega gozda, travnikov, vinogradov, vrti, pašnikov in z vsem gospodarskim in kmetijskim orodjem, kakor vozovi, plugi, brane in vse drugo. Doi)i sc še tudi nekoliko žita. Hiša in gosp. poslopje je v dobrem stanu in na lepem prostoru v vasi na ravnini pri okrajni cesti, fara Sevnica, pošla Blanca, Štajersko. Prodaja sc bode vršila dne 22. avgusta ob 4. uri popoldne na domu Sp. Brezovo št. 20, stari Gančev dom. Pogoji so ugodni, cena je 16.000 kron. Pojasnila daje Jožef Zalokar, pošta Blanca pri 2126 1-1 Sevnici, Štajersko. 1'opolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mleko. Škatla K 1.80 v vsaki lekarni in di-ogerlji. JOSIP JANKO 2 3D »ir.T v Kamniku 1 Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnih i:i stenskih i:r, budil-mV, verižic, prstanov, uhanov, hrošč v, kakor tudi r sakovrstnih očal ___ r | o zelo nizki ceni. Pa/pošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ceniki na razj)olagO. Leposlovni mesečnik jksm im H stane za celo leto K 10 - Naroča se t LJubljani. učenca pod ugodnimi pogoji. Janko Hafner, krojač v SVofji Loki. 1%9 3-1 vajenca sprejme takoj Žagar, mizarski mojster, Dravlje pri Ljubljani. 2066 2-1 r63. sprejme takoj J. VVider, vrtnar, Ljubljana. 2034 3—1 1948 Prodajo se: 6-1 1 nilatilnica in 4 slamoreznice nove, vsled razprodaje prav ceno pri R. Sušniku, Zaloška cesta. Za dobro blago se jamči. V proti-račun se vzame dobro vino. Imiea, moj otrok, fcaj vlflijo inoje oči! Tukaj gori, 3000 ni nad morjem v oddaljenem zemeljskem kotu se kupi Fageve pr'stnc sodeuske mineralne pastilc in jaz lahko moje nestrpno prehlajenje vendar enkrat natančno preženem! Tu se lahko vendar zepet vidi, kako napravi dobro blago svojo pot. Spoštovani, dijte mi takoj tri Skatljice, da ne pridem zopet v zadrego. In sedaj hočeš videti, otrok, kako hitro sem zopet čvrst in zdrav. Faijeve pristne sodenske (škatljica K 1'25). nc trpe sploh nikakega prehlajenja. Glavno zastopstvo za Avstro-Oflisko: W. Th. fiuntzerl. Dunaj IV/1, Grossc Neugasse 17. 3431 (31) K5 PS!d frti.1 H tt s rs m B: Zajec & Horn tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73. :: Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. :: priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1—1 Zagrebška tovarna, tvrdke francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. ti. Znga V. Y 1102,5; 91, V. Tovarniška znamka. Ceno posteljno perje. t l<(| sivega skubl|enega per|a K 2, polbelcga >< £«], belega K 1, finega K fi, imlholiirga skub lenega K H, sivega palm K H, belega K m. prsnega puha K U, od-fl kn nadalje poštnine prosto. DovrSenc postelje gostega Inku trnoinega rdefegn, modrega, belega uit rumenega Intel unnklng-blngn. i pernica vel, >Ho cm /. >'blazinama, velikost Ho*.'*, napoln|enn z ako lenim mehkim perjem K t i, s polpuliom K 2«, s puhom K ."I; posamezne pernice K 12, II, Id; blazine K \ K rti). K 1. Proti pov/iljn razpoftllja poStnliie prosto pri naroČilu od in K dalje. M. Bergcr v Defientci St. 1011. ČeSkl les. /n neiigalnjofe denar na/al ali se tilago zamenja. Ceniki o .'linnlcali. odejah, prevlekah In vsem drugem l-bi posteljnem blagu zastonj I" poŠt. prosto. ->-' i 'otivlmjcill '207: pri gradnji veliko železniške proso proli dobri plači in naj so pismeno /glasijo pri podpisanem samo oni, ki so ž o delali pri vrhnji gradbi (Oborbnn). - Pismeno ponudbo na g. Ivan Vogle t , podjetnik v Holgradu, Zorina ul. 54. 55555bHHgBHgssnnl Skupn i rezerva sklepom 1907 čez »totlsoE kron. Upravno premolenjo sklepom 1907 3,600.01)0 kron. Zadružnikov nad 550. jjtea posojilnici reg. zadr. z neom. zav. v LJubljani, pisnrnii um Kongresnem trgu St. IS nasproti minsko cerkve, obrestuje hranilne vloge po m t K 4 75 za vsaeih 11X1 kron, takoj od dneva vlo.Htvo, pa do dneva dvige, brez odbitka lontnoga davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovimi, no da bi so obreslovanje pretrgalo. Mts 1 Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Tekoči rajun v Avstro - ogrski banki v Ljubljani. Rafun poStne hranilnice 5t. 49.086. Telefon St 135. Ceštninjevo lubje, antiko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine m perje od bclndone in tnalih noric (lesjaka), je-lernik, Iršljik, podlesek i. t. d., kupuje V. H. Eohrmann v Ljubljani sv. Pelra cesla št, 2S in v Novem mestu, ljubljanska cesta št. 37. 2068 1 Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek.3Vozne liste in pojasnila daje amo 383 26-1 obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane gostilne pri JlCOfCI 1 Majeva šola vzRojevatlSčc. v Gradcu Kratiovska ulica 21. Prvi in najstarejši Vojaški pripravljalni zavod 'Milj zo kadete s pričetkom dne lil. julija. Tečaj za enoletne prostovoljce s pričetkom dne 2. sept. Potrebna začetna omika: Nekoliko razredov srednje ali meHCanske šole. ?UJo 5 i Prospekte brezplačno. znanstvena revija, Izhaja 10 krat v letu in atane po 5K tia leto. Naročnino prejema upravniitvo v Ljubljani. Naročajte »Domoljuba"! Zaradi velikansko zaloge oddajem po , jako znižanih _,...., n— cen ali — najboljše mlatilnfce za rofno rab0 na gC|:>elj' cistiinicc, IHiaiHIllVv sadne in grozdne mline, kakor sploh vse stroje. Priporočam po najnižjih cenah traverze, izvrstni cement, strešno lepenko, 2037 vodovodne cevi in naprave, pocinkano pločevino itd, 2-1 Pojasnila, ponudbe in slike dajem brezplačno z obratno pošto. Trgovina z železnlno ..Merkur". F. Ulajdič. Celje. Prva narodna veletrgovina z železnino Fr. Stupica v Ljubljani izvr,s,tl!S,:b.ranc> Plu9c- kosilne stroje, slamorez-cempnt J t i^' Čistilnice, kakor tudi železniške šine, traverze, cement m sploh vse stavbene potrebščine, trombe in covi. mias-i Točna postrežba, solidno blago! Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 823.405. § nt registrovana zadruga z neomejeno zavezo 52-1 v lastnem zadružnem domu Ljubljani na Dunajski cesininr je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad .... K 71,417.311-75 obrestuje hranilne vloge po -— brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. —- Sprejema tudi vlose na tekoHi račun v zvezi s Čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vlogo do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,102.911-27 Posojuje na zemljiSCa po 5 '/t% i 1'/j° i> na amortizacijo ali pa po 5'/«%. brez amorlizatije, na menice po 6 %• Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Uradna ure: vsak dan od 8. do 12. In od 3. do 4. ure. Izven nedelj In praznikov. Proda se pod ugodnimipogojiinzanizkoceno na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 1911 (l) I ■SRBOM pozor! £loi>en$Ko podjetje! pozor! = Slavnemu občinstvu sc priporoča = dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena = velika manufakturna trgovina= FRANC SO U VAM, S I :63 s v stari Sotivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. Vedno in v vsaki množini Je dobiti: Zarezano strešno opeKo prve in firme vrste, z jamstvom za nje trpežnost sRozi pet let iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri I. Knez-u v Ljubljani. 1160 26-1 Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 35milijonov kroti Rezervni zaklad nad Najbolj varno naložen denar slovenski milijon kron mestni hranilnici ljubljanski. Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopold. in od 3. do 1. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/« °/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne t. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denarne vloge in hraniinične knjižice se sprejemajo tudi po poŠti in potom c. kr. poStne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 1Vt% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg Dolžnik t 2e v 33 letih. Dolžnik pa more Hranilnica se nahaja v svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče". Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje, lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah št. 3, nasproti frančiškanskemu kloStru 47 12-4 Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. f. p. VIDIC 4 KOMp., LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. Adolf Hauptmann, LJubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih ln pleskarskih predmetov. llustr. ceniki se dobe brezplačno. Dzdelane postelje iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. -■ i TAiin^ Pernica ali laBBftiBI'n -—, i«—, SI--. Zglavnik no cm dolg. j »cm Širok K :i- , .1-50 In r—; «icm dol.i. 7»cm Širok K l-join .voo. lzdelu|em tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz zime za eno posteljo K-'» —. boljši K 33- . PoJIlja se poštnine prosto po povzetju od K lir-naprej. - Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi postnih GtroSkov. 2026 6-1 Benedikt Saehsel, Lobes 910 pri Plznu, Češko. kupuje — Makso Sever, : Ljubljana, : Resljevacestašt.1. 1924 4-1 E" -..... Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trcjul Priporoča se siav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZNIKilR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega 'blaga za moške In ženske obleke381 od najcenejedo najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri Janezu" v Llngarjevih ulicah V Ameriko zložna, cena ln varna h 2927 * Cunard Line š^^ Bližnji odbod iz domače luke Trsta: Ultonia 24. avgusta, Pannonia 7. septembra, Carpatliia 21. septembra 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 7., 28. avgusta, 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 1'1. avgusta, 4. septembra , 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. 490 1 : TEODOR KORN : pokrivalec streh in klepar ler vpoliavoc vodovodov, Ljubljana, Slomškove ulice St. 3 in 10 ter lastnik žc 86 let obstoječe trgovine Josip Stadler v Ljubljani, Stari trg St. 9, se priporoča zn napravo vseli v njegovo stroko spadajočih del — Glavno zastopstvo za slovenske dežele za najnovejšo razsvetljivo ,,Brikettid"-luč, oblastveno dovoljena za upeljave v stanovanjih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč, brez vsake nevarnosti, najenostavneja oprava I.icni mali aparati se napolnjujejo z malimi „Brikettid"-kosi ter vodo. Vsa pojasnila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni brezplačno. 1668 14-1 NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! T&l Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skubljenega, dobrega perja 2 K; 1 kg boljšega K 2-40, polbelega K 2 80, belega 4 K, belega skubljenega K .'> 10, l kg izredno finega, snežnobclcga, skubljenega K ftarf^Tf^O 40 in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega pu-ha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri odjemu 5 kg se pošlje franko 1908 50 —i Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, i pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga iu £8cm široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem IG K, z izredno finim polpuhom i.0 K, z najfinejšim sivini puhom 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K; blazine 8, 8 50 in 4. - Za neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz. od 12 K višje franko S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Čechg. ■ Ceniki zastonj in franko. ■ z dvojnim pritiskom »Herkules" za ročni obrat hidravlične stiskalnice 1447 za visok pritisk in velika dela. 9-1 sadni mlini, grozdni mlini, stroji za odtrgavanje, kompl. naprave za prijiravo mošta, stalne in premične, sušilnice za sadje in sočivje, stroji za lupljenje in rezanje sadja, avtomat, pat. brizgalnice „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeijarne, za prenašanje in vožnjo. - Weinbergove jekl. pluge in .■se poljedelske stroje izdeluje lil dobavlja pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev PH. MAYFARTH & Co. Dunaj II/l Taborstrasse št. 71. obširni ceniki zastonj in franko. Zastopniki se iščejo LYRA KOLESA - Priznano naj boljši Izdelek. Nedosežena j kakovosti ln opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst, kataloga. „„„, r Najboljša tvarina, lepo delo, tek lahek io znaki LUra koles. N.jni.,e°c^r carine prosto tekoče kolo po tako nizki™ en° 8m n0Ve u5trczaioCe' "rt""' LYRA-PAHmD-WERKE, Prenzlan. Poatlacli 679. ' Zahtevajte moj cenik brezplačno. - Kolesarske ln športne potrebščine, ure, orožja, muzikallje, šivalni stroji, jeklene usnjene ln luk-snsne redi. Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik,