V nedelju je bila v Preski pri Medvodah otvorjena nova osnovna jk>la, ki je. ena najlepSlh, kar jih je bilo sadnja leta dozldanih.
Notar Avgust Kolšek f
Ko smo letos 2. avgusta poročali o 60 letnici g. Avgusta Kolška, notarja v Marenbergu, nihče ni mogel slutiti, da bomo tako kmalu morali poročati o smrti tega odličnega narodnega delavca, staroste ma-renberškega Sokola, člana uprav« in upravnega odbora občinske hranilnice ter odbornika in neumorno vnetega delavca v Narodni odbrani in drugih nacijo-nalnih, kulturnih in gospodarskih ustanovah.
Leto Vil.
>evo: Pred vhodom v razstavo venskih slikaric
prireja množica v špalirju Nj. Vel. kraljici navdušene ovacije in jo obsipa s cvetjem. Desno: Kraljica si ogleduje spomenik kralja Petra. Od leve na desno so župan dr. Puc, dvorna dama gospa švrljugova, kraljica Marija, ban dr. Marušič, upravnik policije Keršovan, ing. L. Bevc, ga. lličeva, ga. Pucova, M. Sterlekar, adjutant podpolk. Pogačnik ln kipar Lojze Do-linar.
Otvoritev nove
Levo: predsednik inž. Ladislav Kevc pozdravlja v imenu odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Nj. Vel. kraljico Marijo. Poleg nje je župan dr. D. Puc. — Desno: Puc razkazuje Nj. Vel. kraljici obnovljeni dvoriščni del magistratnega poslopja. Od leve na desno stoje: aivizi-jonar B. Ilič, župan, dvorna dama ga. švrljugova, ban dr. Marušič, blagajnik odbora Mi-'an Sterlekar, kraljica Marija, predsednik inž. L. Bevo ln ga. lličeva.
Levo: predsednik podružnice CMD v saškem, upokojeni šolski upravitelj g'. Ivan Cetina, izraža na kolodvoru iskreno dobrodošlico skupščinarjem, ki so se v posebno lepem številu pripeljali iz Ljubljane.
Desno: Pozdrav Sokola in sokolskega naraščaja prvomestniku in vsem delegatom, posebno še narodnemu ženstvu, ki se je tudi letošnje skupščine udeležilo v častnem številu.
Ustanovni občni zbor je sklical že leta 1880. prvobo-ritelj savinjske doline pokojni žalski župan Janez Hau-senbichler, ki so mu prisostvovali poleg drugih tudi pokojni dr. Mih. Bergmann, pok. Jakob Janič, pok. Josip Lorber, pok. Jos. žigan, pok. Karol žuža in živeča Josip Sirca in Anton Petriček. Društvena pravila so bila potrjena 1. 1881. Prvi društveni funkcijonarji so bili: Tanez Hausenbichler, načel-lik; Josip širca, načelnikov namestnik; Anton Petriček, tajnik in Lorber in
Setovodji. Po nekaterih letih obstoja je bilo uvedeno slovensko poveljevanje in je v ta namen sestavil 1. 1888. g. Josip širca slovenski »Vežbovnik«. Leta 1902. se je ustanovila Zveza slovenskih gasilnih društev na Sp. štajerskem in je bil izvoljen za zveznega uačel-nika g. Josip Širca. Tajniške posle je vodil Ivan Kač-Savinjski, blagajniške pa gospod Anton Petriček, tedanji žalski nad-učitelj. Tako je zveza bila hčerka žalskega gasilnega društva. Žalsko gasilno društvo je vodil g. Josip širca celih 32 let do 1912 in ima za razvoj društva brezdvomno največ zaslug. Njemu je sledil v vodstvu g. Edvard Kukec in se je v dobi njegovega načelstva nabavila parna brizgalna. Sledil mu je 1. 1926. g, Josip Audič za eno leto. Načelstvo je prevzel nato sedanji načelnik g. Ivan Virant, ki mu je bila vedno skrb, opremiti gasilno društvo z najmodernejšim orodjem.
G. Josip Širca
Velika skupščina CMD se je vršila v nedeljo v Laškem
Prestolonaslednik Peter
pri svečani blagoslovitvi prapora Jadranske Straže v Zagrebu.
Velik praznik savinsjkih Sokolov
val preteklo nedeljo šempeterski Sokol, ko je razvila kot znamenje zmagujoče jugoslovenske državne misli kumica gospa županja četinova ponosni solcolski prapor. O pomenu Sokolstva za jugoslo-vensko državnost je govoril odposlanec celjske sokolske župe br. Smrtnik. V imenu naše vojske je bil zabit žebelj komandanta celjskega okrožja, v imenu g. bana in podbana pa je zabil žebelj starosta društva br. Srebot-njak na čelo vseh spominskih žebljev.
Nato je sledila povorka skozi vas
6t. Peter s štirimi savinjskimi sokolskimi prapori: mozirskim, žalskim, celjskim in šempeterskim. Pred
občino je pozdravil prapor g. župan Andrej četina in obljubil čuvati nad njim._Da je prireditev tako
lepo uspela, gre hvala vsem požrtvovalnim članom društva brez izjeme številnim bratskim društvom, ki bo počastila to zmagoslavno prireditev.
Svetovno znani tenorist Josip Rijavec
Na ladji »Conte verde«. Od leve na desno: klavirski virtuoz Artur Rubenstein, gospa Rijavčeva, francoski dirigent E. Ansermet in g. Josip Rijavec
ee je na povratku iz Južne Amerike mudil tudi v Ljubljani. O svojih načrtih za bližnje mesece se je izrazil takole: Sedaj sem na poti v Beograd, kamor potujem iz rodbinskih razlogov; tam se nameravam malce odpočiti. No, potlej pa pojdem v Berlin, kjer sem sprejel vrsto gostovanj; iz Berlina me bo vodila umetnosti pot na Dunaj, pa v Prago, Pariz, Stockholm, Varšavo in drugam.
G. Josip Klemenčič
Pobrežje pri Mariboru ne rasbur-ja širše javnosti s posebnimi novicami, dasi je velika občina z okrog 4000 prebivalci. Ta občina je vzbudila veliko pozornost po ljudskem štetju, kjer je njeno prebivalstvo narastlo za 70 odstotkov in je t.o gotovo rekord v naši banovini. Pobrežje ima svoje gasilno društvo, pevsko društvo »Zarjo«, Rdeči križ in tudi Sokola, ki si je že v prvem letu svojega obstoja zgradil lepo letno telovadišče. Vse to kulturno delo izhaja iz posnemanja vredne sloge in požrtvovalnosti. Kdor pozna razmere v mariborski okolici, bo priznal, da imajo pobreški narodni delavci velike zasluge in uspehe. Njihov vodja je šolski upravitelj g. Josip Klemenčič, ki je s svojim blagim značajem in neumornim delom pridobil popolno zaupanje velike občine. Na Pobrežju službuje g. Klemenčič od prevrata. Ko je služboval v Slovenskih goricah, se je poleg obilnega zelo vestnega šolskega in izvenšolskega dela udejstvoval tudi pri našem sadjarstvu. Njegova knjiga »Sacjaistvo« je bila strokovno tako dobro, obenem pa tudi tako poljuduo pisana, da je njena naklada že v par letih pošla. V Sloveniskih gorica' , pa tudi drugod, ni bilo količkaj zavednega sadjerejca, ki ne bi imel Klemenčičevega dela. V Pobrežju se je lotil v najtežjih razmerah z največjo požrtvovalnostjo prosvetnega dela ter je organiziral najprej gasilsko društvo, potem pa ustanovil pevsko društvo »Zarja«:, kateremu tajnikuje že 10 let.
Gospa Ana Slančeva f
V Gradišču pod zelenimi Gorjanci je preminula 6. t. m. blaga in plemenita žena ga. Ana Slančeva. Rodila se je v Zidanem mostu kot hči premožnega posestnika in brodar ja, starega Po-točina, ki je prevažal s svojim brodom čez Savo ljudi in razne tovore, ko še ni bilo mostu. Po-točinova hiša je bila ugledna in bogata ter je imela hči Neti obilo snubcev. Izmed 36. je izbrala odvetnika drja. Karla Slanca, ki je bil tedaj med najbolj vnetimi voditelji narodne in napredne ideje na Dolenjskem. Njegova hiša je bila nad 30 let do svetovne vojne središče novomeške družabnosti po zaslugi ljubeznive in visoko čislane gospe Ane. V stari novomeški čitalnici ni bilo prireditve, pri kateri ne bi sodelovala Slančeva družina. — Nad vsemi dobrimi deli, kijih je izvršila plemenita žena, pa je bila posebno goreča njena skrb za reveže in zlasti za ubožne dijake. Posebno darežljiva j<3 bila dijaški kuhinji. Po smrti svojega soproga se je preselila na svoje posestvo v Gradišču pri št. Jerneju ter je od tam delila svoje dobrote revnim kočarskim družinam, dokler ni zastalo njeno blago srce. Plemenita žena, velika dobrotnica in navdušena Jugoslovenka bo ostala v častnem spominu.
Nov planinski dom na Mrzlici
Kipar Vladimir štoviček
razstavlja svoja dela z velikim uspehom v Parizu.
Vladimir Štoviček je naš rojak. Rodil se je .. 1896. v Boštanju ob Savi, kjer mu je bil oče »•odom Čeh, graščinski oskrbnik in ki ima sedaj svoje posestvo pri Krškem. Umetno - obrtno šolo je dovršil v Ljubljani, nato pa je delal v atelierju slavnega češkega kiparja Su-charde v Pragi. Po vojni je posečal praško umetnostno akademijo kot učenec prof. Špa-niela ter jo je dovršil leta 1923. Skupno s slovenskim rojakom, slikarjem Ant. Trstenja-kom, je razstavil leta 1927. v Parizu.
Marljiva trboveljska podružnica SPD, ki se je ustanovila šele pred S leti, je te dni popolnoma dogradila ličen planinski dom na Mrzlici (1119 m) nad Trbovljami. V dveh in pol urah zložne hoje Iz Trbovelj ali Hrastnika stojiš zavzet pred lično planinsko vilo, komaj 5 minut pod vrhom. Vprašal se boš, kako je mogoče, da tako mlado planinsko društvo zgradi tak dom. Pa če bi poznal naš neumorno — žilav ter podjeten društveni odbor, bi ti bila uganka takoj rešena.
Mrzlica se je že pred 32 leti ponašala z malo planinsko kočo, katero je postavil tedanji žalski odsek SPD. Krstili so jo za Hausenbichler-jevo kočo kot skromen spomenik Janezu Hausenbichlerju, velikemu domoljubu in voditelju Slovencev v Savinjski dolini, pravemu očetu Savinjske doline. Kočica je imela samo en prostor za planince. Zadostovala pa je vseeno tedanjemu turistovskemu prometu.
Nova stavba je v primeri z njo pravi hotel. V nedeljo 20. t. m. se pripelješ do Trbovelj, Hrastnika ali Žalca in jo mahneš po lepo markiranih stezah na vrh. Medpotoma se boš čudil obsežnemu razgledu ca Pohorje, Uršulo, Peco, Raduho z vsemi vrhovi Savinjskih planin, Triglavsko skupino, Sveto Planino, Kum, Snežnik, Gorjance itd. Pod teboj pa se bodo belili trgi in vasi v Savinjski dolini, kakor da gledaš Rož z Golice. Pri novem domu te gostoljubno sprejme trboveljska SPD kot gosta otvoritvenega slavja.
Zavetišče pod Jezerskim vrhom (1522 m), na Pohorju, tik na desno stoji
»Ribniška koča«
Borba za največjo brzino
Anglija si je priborila prvo nagrado — Nov hitrostni
rekord
LetoSnja znamenita tekma za Schneiderjev pokal se je vršila v nedeljo 13. t. m. v Calshoru. Letalci so morali sedemkrat preleteti 50 km dolgo progo, ki je trasirana v trikotu, tako da znaša celotna proga 350 km. Na posameznih ogliščih trikotne proge so postavljene na torpednih rušilcih (glej sliko) dobro vidne markacije, nad katerimi
mora letalo obrniti. Ta obratišča so najopasnejše točke proge, ker se mora letalo zaradi bajne brzine postaviti tu skoraj v navpično lego. Motorji tekmujočih letal imajo komaj enourno »življenjsko dobo«. Na nedeljski tekmi je v tretjič zaporedoma zmagala Anglija, ki obdrži Schneiderjev pokal za vedno. Angleški letalski poročnik Boothman je preletel progo v 38 minutah in 22 sekundah s povprečno hitrostjo 340.8 milj na uro ter tako zboljšal svetovni hitrostni rekord za približno 12 milj na uro. — Ker je bila tekma za soboto zaradi slabega vremena odgodena, je letel letalski poročnik Stainforth sam m zboljšal na 3 km dolgi progi letošnji svetovni letalski rekord Orle-
barja. Letel je 621.3 km na uro
Por. Stainforth
Velike poplave tudi v Indiji
Prebivalci so se rešili z živino na železniške nasipe, ki so edine višine v poplavljenem ozemlju.
Edison na smrtni postelji
slavni ameriški iznajditelj, je to pot resno obolel na posledicah svoje stare bolezni, na ledvicah in sladkorni bolezni. Po mnenju njegovega zdravnika ni za bolnika več pomoči. Edison je star 84 let.
»Večna ura"
ki kaže čas že 60 let brez prestanka in regulacije. Napravil jo je dunajski inženjer Loessl ter je sedaj v mestnem parku v Lin-cu. Zračni tresljaji spravljajo uro v obrat
Največji hotel na svetu
Dne 1. oktobra se prične poslovanje V novem newyorškem Astoria hotelu. Po* slopje ima 47 nadstropij z vsem mogočim luksusom