KRANJ, petek, 11. 4. 198 GLASIH SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEG/ LJUDSTVA TJ GORENJSK« Danes v Glasu • stran 3: Milo ali s silo iz začaranega kroga izgub • stran 4: Na Jezersko ne bodo smeli pozabiti • stran 9: skrbimo za bistre učence • strani 10 in 11: Jugoslovanski papirni orjak Krompir s svetlomodro nianso Stotnija turistov brez stranišča • strani 21-28: Posebna priloga SETEV IN ŽETEV Dolinka tepe svoje rešitelje V SREDIŠČU POZORNOSTI Besede, da je v razmerah »devizne lakote« in velike zadolženosti države treba izvažati za vsako ceno, zvenijo kot dobro oguljena politična parola, saj že domala vsi večji izvozniki blaga na zahodna tržišča razmišljajo o preusmeritvi prodaje v vzhodne države in na domači trg; nekateri med njimi pa so tako že tudi storili. Nov devizni sistem je namreč veliko obetavno zastavljenih ciljev postavil na glavo. Veliki izvozniki blaga na zahod so se ob tem, ko je izvoz postal kazen, znašli v položaju, ko morajo tehtati, katero zlo je manjše: ali nadaljevati s prodajo na konvertibilni trg in zavestno pristati na izgubo ali se izogniti rdečim številkam z zmanjšanjem izvoza v zahodne države, kar pa je dolgoročno in glede na veliko zadolženost države domala pregrešno razmišljanje in ravnanje. V tržiškem Peku, kjer so lani od 4,4 milijona parov obutve izvozili na zahod blizu dva milijona parov, so izračunali, da bi imeli ob koncu leta v skladu za rezerve ter za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela 6,5 odstotka več denarja, če bi le en odstotek izvoza preusmerili z zahoda na vzhod. V kranjski Savi ugotavljajo, da je dohodek vse manjši, prav zaradi nerealnega tečaja dinarja, ukinitve izvoznih spodbud in visokih obresti pri posojilih za izvozno proizvodnjo. V Alplesu, kjer približno tretjino pohištva izvozijo na zahod, že zavračajo naročila iz Amerike, čeprav se zavedajo, kakšne muke jih čakajo, ko bodo ob ugodnejšem zunanjetrgovinskem režimu ponovno osvajali ta tržišča. V tovarni celuloze in papirja v Medvodah irnajo svetovno storilnost, prodajajo po svetovnih cenah, pa vendarle zaradi dragih surovin in nezadostnih izvoznih spodbud pri prodaji na zahod ne krijejo niti proizvodnih stroškov, zato bodo izvažali le toliko, kolikor bo- stran 3: Izvoz s priokusom izgube do potrebovali za uvoz surovin in strojev. In nenazadnje: gorenjski lesarji so izračunali, da bi ob nespremenjenem zunanjetrgovinskem režimu in nespremenjenem izvoznem načrtu (21 milijonov dolarjev) letos »pri g o spo darili« reci in piši — 1,5 milijarde dinarjev izgube. Ob teh dovolj zgovornih številkah je nerazumljivo, da naš zunanjetrgovinski režim tepe prav tiste, ki naj bi državi pomagali iz težav. V deviznem sistemu je nekaj narobe in če ne bo prav kmalu ukrepov za spodbujanje konvertibilnega izvoza, bodo sicer žilavi izvozniki povsem omagali. C. Zaplotnik Prve seje občinskih skupščin Kranj, 10. aprila - Rokov- ^k volilnih opravil določa, da se j*iorajo v začetku prihodnjega t^dna sestati na prvih sejah no-^izvoljeni delegati občinskih 8*Upščin. Gorenjske občinske skupščine načrtujejo prve seje v ponedeljek. Na njih bodo izvolili predsednike in druge funkcionarje občinskih skupščin, člane izvršnih svetov občinskih skupščin, predsednika in člane predsedstva SRS in delegate zveznega zbora zvezne skupščine. Na ponedeljkovih sejah bodo določili delegate za prvo sejo zbora občin slovenske skupščine, skupino delegatov za republiški zbor združenega dela in izvolili delegate za družbenopolitični zbor republiške skupščine. -jk Prihodnji teden kongres slovenskih komunistov Zanemarjali znanje in ljudsko ustvarjalnost MERKUR kranj ••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^ Učitelji lovijo plače gospodarstva Z marcem se osebni dohodki prosvetnih delavcev v srednjih šolah povečujejo za 65 odstotkov glede na lanski december. Republiška izobraževalna skupnost je namreč sklenila, da v šolstvu ne bodo več lovili rasti dohodka v gospodarstvu s poračunavanjem za nazaj, ampak s sprot-nirn izplačevanjem višjih akontacij. Osnova za izračunavanje je enota enostavnega dela, S je vredna 35 tisoč dinarjev (do junija, nakar bodo določi novo). Srednješolski učitelj, ki je doslej zaslužil 70 tisoč dinarjev, bo poslej 110 tisoč dinarjev. Prosvetni delavci v srednjem šolstvu torej ta hip dohitevajo delavce na podobno zahtevnih delih v gospodarstvu. Bojijo pa se, da ne bo inflacija vendarle rasla veliko hitreje kot njihov dohodek. Menijo namreč, da to še ved-ni sistemska rešitev njihovega gmotnega položaja, saj Je bil denar spravljen skupaj bolj na silo; s tremi milijoni Posojila, brez obračunane amortizacije po tretjem letošnjem mesecu pa tudi brez poračuna za leto 1985. V osnovnem šolstvu so osebni dohodki še bolj razliki, odvisni od tega, koliko je »bogata« posamezna obči-na- Do konca 1990. leta naj bi učiteljske plače dohitele Plače delavcev v gospodarstvu. Obstaja pa resen dvom, SaJ letošnje rasti, ki se gibljejo od 50 do 55 odstotkov, napovedujejo, da bodo uspeli že, če zaostanka ne bodo še D°tj povečali. Kranj, 9. aprila — Kljub jasni zasnovi družbenega razvoja v praksi nismo ustvarili zadostnih in celovitih možnosti, da bi se lahko odločneje uveljavljala vloga delavcev v organizacijah združenega dela kot upra-vljalcev in dobrih gospodarjev z družbenimi sredstvi ter nosilcev politične oblasti. Zveza komunistov in druge subjektivne sile so se prepočasi odzivale na bistveno spremenjene družbenoekonomske razmere, vendar smo vedno bolj spoznavali, da se moramo bolj kot v preteklosti opirati na lastne sile, na materialne zmogljivosti, na znanje ter ustvarjalnost ljudi. Oboje smo v preteklosti nedopustno zanemarjali. Preseči moramo ekstenzivne načine razvoja, ki nas ne morejo izvleči iz sedanje krize, je med drugim zapisano v uvodu predloga resolucije za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije. Za kongres je vse pripravljeno. Predkongresne razprave se zaključujejo. Tudi na Gorenjskem bodo ta teden in v prvih dneh prihodnjega tedna še zadnje. Predkongresna razprava o predlogih dokumentov se bo potem nadaljevala na kongresu. Deseti kongres se bo začel v četrtek, 17. aprila ob desetih dopoldne v Cankarjevem domu v Ljubljani. Končan pa bo v soboto, 19. aprila. Od kongresa veliko pričakujemo, predvsem pa jasne in odkrite besede, kako pognati voz napredka smeleje in uspešneje, da bo obdobje sedanjih težav čim prej minilo. Kongres mora ta pričakovanja upravičiti, pa tudi sama Zveza komunistov mora priti s kongresa akcijsko in idejno ter organizacijsko enotnejša ter sposobnejša. J. Košnjek Novost za stanovanjske varčevalce Višja posojila Kranj, 10. aprila — Gorenjska temeljna banka je prva v Sloveniji sklenila povišati posojila na osnovi namenskega stanovanjskega varčevanja. Združena Ljubljanska banka sicer pripravlja nov pravilnik o stanovanjskih posojilih občanom, ki naj bi predvidoma začel veljati jeseni, vendar z ukrepi na tem področju ni bilo mogoče več odlašati zaradi negativnih posledic inflacije in stališča SZDL, da kaže čim prej ukrepati. Gorenjci smo se odločili, da se bo od 1. aprila dalje gibal odstotek posojila na namensko privarčevano vsoto od 180 do 720 odstotkov, odvisno od dolžine namenskega varčevanja (od obveznih dveh do 10 let in več). Doslej je bil odstotek posojila od 140 do 600. Spremenjeni sp tudi pogoji za stanovanjsko varčevanje na osnovi enkratnega pologa. Doslej je bilo mogoče dobiti od 180 do 800 odstotkov posojila, po novem pa od 220 do 920 odstotkov. Novost je tudi obvezno namensko varčevanje za tiste, ki plačujejo pologe v devizah. S tem so pogoji za dinarske in devizne varčevalce izenačeni. Vsi ostali pogoji stanovanjskega varčevanja ostajajo nespremenjeni. -jk KOMPAS KRANJ H. Jelovčan ■■i i Zbiralniki za steklo vendarle tudi pri nas — V razvitem svetu že celo desetletje ali pa še dlje poznajo posebne zbiralnike za steklo, posebne za belo, posebne za barvno steklo. Navadno so to manjši kontejnerji, ki jih odvažajo. V medvoškem Donitu pa so izdelali lične zbiralnike, ki bodo vedno na voljo, kajti praznili jih bodo kar na kamion. Za začetek bodo stali le pri nekaj večjih trgovinah in soseskah v Ljubljani, kasneje pa tudi povsod drugod po Sloveniji. Namenjena so steklenicam, ki jih ne moremo oddati v trgovini. — Foto: D. Dolenc 2 tel.: 28-472 .g 28-473 >C/> KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 11. APRILA H]J - PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Po pravico v Beograd Beograd — Okrog 550 Srbov in Črnogorcev s Kosova, od katerih so se nekateri že izselili iz pokrajine, se je o svojih težavah pogov ijalo s predstavniki predsedstva SFRJ, CK ZK Srbije, srbskega in ko lovskega izvršnega sveta ter SZD1 in rbskega ter zveznega sekretariata za notranje zadeve. 40 govornikov se je zvrstilo za govorniškim odrom in | ipovedovalo o krivicah in neenakopravnosti, nasilju nad srbskim in črno uskim prebivalstvom in slabom p Mitičnem in varnostnem položaju. Ve ina dejanj zoper srbsko in črnogorsko ljudstvo na Kosovu ostane nekaznovanih. Vse to opozarja, da je treba razmere na Kosovu razreševati hitreje in ostreje postopati z iredentisti in ljudmi, ki kalijo sožitje v pokrajini Položaj na Kosovu je v torek obravnavalo tudi predsedstvo CK ZKJ. Manj o delitvi Ljubljana — Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj se je sestal s piedsedniki občinskih izvršnih svetov. Predsedniki so ugotovili, da je treba več razmišljati o pridobivanju dohodka in manj o delitvi. Premalo naredimo, da bi lahko zadostili vsem potrebam. Z gospodarskimi gibanji v letošnjih prvih mesecih ne moremo biti zadovoljni. Rast proizvodnje je manjša od načrtovane. Glavni vzroki so negotovi pogoji gospodarjenja, spremenjena devizna zakonodaja in iztrošena oprema. Priznanja zdravnikom Ljubljana — Zdravstvena skupnost Slovenije je tudi letos podelila nagrade in priznanja dr. Jožeta Potrča. Prejeli so jih dr. Bojan Accetto, dr. Eman Pertl, dr. Branko Šalamun, dr. Stjepan Bunta, Maja Češarek, dr. Jenko Držečnik, dr. Zora Janžeko-vič in dr. Vlado Wieigerl. Kritje tečajnih razlik Beograd — Zvezni izvršni svet je oblikoval osnutek zakona o pokrivanju tečajnih razlik za nekatera posojila v tujini. S tem zakonom naj bi trajno uredili to vprašanje. V poštev bodo prišle panoge in organizacije združenega dela, ki so najbolj obre-"menjene s tečajnimi razlikami, pa so pomembne za naš nadaljnji razvoj. To so proizvodnja barvnih kovin in rud, kemičnih izdelkov in črne metalurgije, vodno gospodarstvo, gradnja železniškega in cestnega omrežja, energija in primarna kmetijska proizvodnja. Požar na Krasu Kozina — Na Krasu so že začeli pustošiti požari. V torek sta izbruhnila kar dva požara in zajela nad 500 hektarov gozdov. Pri gašenju sodelujejo razen domačinov še gozdarji, lovci, gasilci in pripadniki milice in JLA. Oba požara jim je uspelo v sredo lokalizirati. V ponedeljek začetek sojenja Artukoviću Zagreb — Na okrožnem sodišču v Zagrebu se bo v ponedeljek začela glavna obravnava zoper vojnega zločinca dr. Andrijo Artukovića. Glavna obravnava bo trajala do 30. aprila, veliki senat pa bo vodil sodnik Milko Gajski. Sojenje bo v veliki dvorani okrožnega sodišča v Zagrebu. -jk Srečanje jugoslovanskih rezervnih vojaških starešin Osrednja proslava v Kranju Kranj, aprila — Člani Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije se vsako leto zberejo v eni od jugoslovanskih republik oziroma pokrajin na srečanju, ki so ga poimenovali Bratstvo in enotnost. S tem druženjem namreč utrjujejo vezi med prebivalstvom naše domovine in se dogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju pri strokovnem delu. Gostitelj letošnjega srečanja bo republiška konferenca ZRVS Slovenije, ki je na 16. prireditev povabila prek 950 jugoslovanskih rezervnih starešin. Del jih bodo sprejeli tudi na Gorenjskem, in sicer 45 iz Vojvodine v kranjski občini ter prav toliko iz Hrvatske v škofjeloški občini. Srečanje bo od 2. do 4. julija. Za 3. julij načrtujejo posvet o vlogi članov ZRVS pri utrjevanju družbene samozaščite, na katerem bodo sodelovali v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah funkcionarji zveznih in republiških teles ZRVS. Drugi gostje bodo obiskali predstavnike organizacij ZRVS po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter si izmenjali izkušnje iz dela v tej organizaciji. Delovnim srečanjem bo 4. julija sledila osrednja proslava ob dnevu borca v Kranju, kjer bo tudi zbor aktivistov Gorenjske. Prireditve z bogatim kulturnim sporedom se bodo udeležile poleg drugih gostov delegacije rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije. Kranjski rezervni vojaški starešine so že imenovali pripravljalni odbor, ki bo skrbel za uresničitev načprtovanih stikov. V njem si bodo prizadevali predvsem za čimbolj gostoljuben sprejem obiskovalcev iz bratskih republik. S. Saje Partijskemu izobraževanju še vedno manjka praktičnosti Praktičnost bo povečala zanimanje Kranj, 8. aprila — Sredi marca se je v Kranju končala občinska politična šola Zveze komunistov, ki je odlično uspela. Ker zanimanje za tovr-sto izobraževanje upada, je ta šola nedvomno prijeten pozitiven primer Kranjska občinska politična šola ZKS, zanesljivo ena najuspešnejših v zadnjih letih, se je zaključila 14. marca s strokovno ekskurzijo v trboveljski rudnik. Začela se je decembra in trajala v štirih ciklusih, trajajočih po dva dni in pol. Izobraževanje so začenjali v četrtkih in ga končali v soboto popoldne. Takšen način dela se je izkazal kot najprimernejši, saj so slušatelji več skupaj in tudi več časa ostaja za predavanja, pogovore in razprave. »Osnovne organizacije Zveze komunistov iz kranjske občine so prijavile 42 slušateljev. Na uvodni razgovor jih je prišlo 36, šolo pa je začelo obiskovati 25 slušateljev,« pripoveduje vodja par- tijske šole Jože Kirbiš, sicer strokovni sodelavec kranjske Delavske univerze. »Že te številke opozarjajo na določeno neresnost pri obravnavi partijskega izobraževanja. Teh 25 slušateljev je sicer kasneje dokaj resno vzelo delo in 24 jih je šolo uspešno zaključilo. Ena slušateljica je morala zaradi bolezni odnehati. Te resnosti smo lahko veseli, žal pa moram ob tem tudi ugotoviti, da so imeli nekateri slušatelji probleme zaradi odsotnosti z dela in je moral posredovati občinski komite. Tudi to kaže, kako gledamo pri nas na družbenopolitično izobraževanje. Predavatelji so bili kvalitetni. Nekaj jih je bilo s CK ZKS, nekaj z republiškega sindikalnega sveta, pomagali pa smo si tudi z domačimi strokovnjaki in družbenopolitičnimi delavci. Slušatelji so se pogovarjali s člani občinskega komiteja in njegovega predsedstva, organizirali okroglo mizo o gospodarskem položaju v kranjski občini in pri tem so veliko pomagali razen najvišjih predstavnikov občine in izvršnega sveta še Slavko Za-lokar, Drago Štefe in Franc Rihtaršič. Skratka, skušali smo biti čim bolj praktični, organizirati čim več razprav in ne vztrajati le pri predavanjih. Takšno delo so slušatelji pohvalili, obenem pa menili, da pri tovrstnem izobraževanju manjka predvsem praktičnosti, da je še vedno premalo časa za izmenjavo pogledov in izkušenj in da je prav tu, seveda ob splošnem slabem odnosu do družbenopolitičnega izobraževanja, treba iskati vzroke za slabo obiskane oblike partijskega izobraževanja. To izobraževanje je tudi premalo popularizirano. Seveda je izobraževalni program, ki bi bil vsem po godu, težko izoblikovati. Skupine slušateljev so veči noma zelo raznolike, tako po starosti, šolski izobrazbi in ravni predznanja. Vendar se moramo truditi, da se bodo stvari obrnile na bolje, prav tako pa za-osti iti odgovornost za izobraževanje po osnovnih organizacijah Zveze komunistov. To velja še posebej za seminarje za kandidate za sprejem v ZK in za nekatere druge oblike izobraževanja.« Politična šola je bila dokaj zahtevna in je terjala resnost slušateljev. Vsak je moral s pomočjo mentorjev in sveto valcev napisati seminarsko nalogo in delovno nalogo, za zaključek pa so slušatelji prejeli tudi diplome. 1C.KCNGRIESZKS Zadnja seja CK ZKS pred ^1 C.j^- 10. kongresom ZKS Politika ni samo zadeva diplomatov Ljubljana, 7. aprila — Podružbljanje zunanje politike je bila osrednja tema plenuma slovenskih komunistov. Razen tega so razpravljali tudi o predlogih za nov CK ZKS in o kandidatih za CK ZKJ iz Slovenije. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je kritično in polemično obravnaval naloge Zveze komunistov pri pcdružabljanju zunanje politike in mednarodnega sodelovanja. Menil je, da zunanja politika ni več stvar samo uradne diplomacije. Prav tako je nesprejemljivo pojmovanje, da zaradi naših dolgov na tujem ne smemo več biti tako aktivni v zunanji politiki. Ravnati moramo nasprotno. Prav zaradi težav, ki jih imamo, se moramo še bolj vključevati v mednarodne odnose, krepiti svoj položaj v neuvrščenem gibanju in mednarodnem delavskem gibanju ter biti aktivni tudi na področju medna; rodnega tehnološkega sodelovanja. Komunisti morajo aktivneje kot doslej spremljati te procese. Še vedno je preveč togosti pri sprotnem spremljanju sprememb v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju in ocenjevanju sodobnih gibanj in tokov, pa naj bodo to mirovna, ekološka in razna druga družbena gibanja. Vse to prispeva k preseganju mednarodne napetosti in vzpodbuja enakopravno sodelovanje med državami in narodi. Na razne pobude iz tujine ne reagiramo dovolj hitro, zato se marsikje po svetu ustvarja vtis, da smo za te procese nezainteresirani. Proces podružbljanja zunanje politike postopoma napreduje. Zunanja politika ni domena le zveznega sekretariata za zunanje zadeve in naših diplomatskih ter konzularnih predstavništev, ampak vseh subjektov našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, od republik, pokrajin, občin, tovarn, krajevnih skupnosti in nopolitičnih ter družbenih organi^. Plenum CK ZKS je kritiziral tudi pj čanje o zunanji politiki in zunanjer tičnih dogodkih. Pisanje in poro&? sta preveč suhoparna, brezvsebin5* necelovita in površna. Kot takšna nerazumljiva preprostemu človeku-ga povrhu vsega še odbijata od P manja za zunanjo politiko. Od čnega sodelovanja s svetom mor8' iztržiti tudi več gospodarskih koA5; Sedaj se žal še dogaja, da imam0 primer z deželami tretjega sveta"0 politične odnose, gospodarsko sod1 vanje pa nazaduje. Pomembna stalnica v naši zun* politiki sta skrb in sodelovanje i> rodnostno skupnostjo v Avstriji ^ in na Madžarskem. Vztrajati mor8, pri uveljavitvi pravic manjšin v s°* njih državah, obenem pa moram0 , enako kritični in dosledni tudi pr'* tiki do manjšin, ki živijo pri nas. . J. Košnje* MILICA LOVIC iz kranjske Planike — delegatka za 10. kongres ZKS Vsaj povedati bi moral vsakdo, zakaj izstopa iz partije Kranj, 8. aprila — »Vzdušje v zvezi komunistov ni več takšno kot je bilo pred šestimi leti, ko sem postala članica. Sprejem je bil svečan dogodek, predlagali so me sodelavci, imela sem očutek priznanja. Danes ni več tako, ljudje izstopajo iz partije kar tako, ne da bi povedali zakaj. Je to zgolj visoka članarina ali ne? Ne vidijo več prave učinkovitosti v zvezi komunistov? Vsakdo bi moral vsaj povedati, zakaj izstopa iz partije.« Milica Lovič je obrezovalka poliuretanskih podplatov v kranjski tovarni Planika. Deveto leto že živi in dela v Kranju, k nam je prišla iz vasi pri Nišu. Lepo ji teče slovenska beseda, morda mi je pomagalo znanje ruščine, pravi sama, res pa je, da sem sodelavkam že spočetka rekla, naj z mano govore slovensko, da se bom hitreje naučila. Delavna je v sindikatu, zdaj pa je izbrana za delegatko 10. kongresa ZKS. Bo na kongresu tudi spregovorila ali oddala le pisno razpravo še ne ve, z Gorenjske nas je kar 62 delegatov, če bomo spregovorili vsi, bi lahko imeli le gorenjski kongres, pravi. Pripravlja temo o obnovi zveze komunistov in vlogi mladinske organizacije v zvezi komunistov. Sodi, da bi morali o tem na kongresu resno spregovoriti, zbrati natančne podatke in odgovoriti na vprašanje, zakaj ljudje izstopajo iz zveze komunistov. So to le sopotniki partije, ki so postali člani, da bi pri delu hitreje napredovali? Je to visoka članarina, ki je ob sedanji draginji marsikdo težko plača? Milica sodi, da razlogi niso tako preprosti, čeprav je tudi res, da ljudje danes gledajo na vsak dinar, da za napredovanje pri delu vse bol) membno postaja znanje, strokovn0* Vzdušje v zvezi komunistov m takšno, da bi mladi radi stopali vV^ komunistov, da bi jim to pomenil0 znanje. Starejši komunisti jim ne magajo več, da bi postali dejavni*' da bi postali dobri komunisti. V r komunistov ne vidijo prave učink° sti, preplavlja nas občutek nemo^1, to ni čudno, da nekateri tako hiN"0, žejo puško v koruzo, rečejo, da narina previsoka in izstopijo. Vs^ bi moral vsaj pošteno povedati, ^ je to storil, iz zveze komunistov v*JJ ne bi smeli izstopati kar tako, od'9 pravi Milica. V zvezi komunistov premalo g0*! mo o napakah, nepravilnostih, ^ Ija naprej, če je kdo ravnal narot* morali storiti vsaj to, da bi se tefl' vedal. Problem je najlažje obiti, ^ ne bomo o njih jasno in glasno g° ter jih družno reševali, se stvari do premaknile. M. Volti5* Kristl Ogris, delegat za 10. kongres ZKS Neodgovorno zapravljanje narodnega bogastva Rečica pri Bledu, aprila — Priznani slovenski gozdarski strokovnjak dr. Mlinšek pogosto poudarja, da je Pokljuka samo ena v Evropi in da je pokljuška smreka pojem za kakovost; naša lesna industrija pa navzlic temu izdeluje iz nje tudi opazne plošče. »To je neodgovorno, poceni zapravljanje narodnega bogastva,« meni vodja tozda Pokljuka v blejskem gozdnem gospodarstvu, Kristl Ogris, ki bo na 10. kongresu ZKS predstavil problematiko gozdarstva in lesarstva. * s Ob tem, ko nekateri skušajo dokazati, da imajo gozdarji tako kot drugi surovinarji pn nas monopolni , položaj in da so A glavni krivci za »k težave lesarjev, je Kristl Ogris, doma iz Gorij, opisal razmere, v kakršnih delajo pokljuški »holcarji«. V letošnji zimi, ko je bilo na Mežaklji in na Pokljuki vedno več kot poldrugi meter snega, so počivali le nekaj dni, sicer pa glas motornih žag in traktorjev ni utihnil. Kidali so sneg, en delavec ga je premetal na dan tudi petindvajset ton, si s traktorjem tudi dve uri utirali 60-metrsko razdaljo in delali tudi tedaj, ko se. je živo srebro spustilo do petnajst stopinj Celzija »Čeprav imamo gozdarji na Pokljuki in Mežaklji pri poseku in spravilu lesa precej višje izdatke kot denimo v ravninskih gozdovih in četudi je pokljuški les kakovostnejši, saj je rast počasnejša, je, denimo, hlodovina na ljubljanskem območiu celo malenkost dražja kot pri nas,« opozarja Kristl Ogris. »Pri nas in v Evropi priznani gozdarski strokovnjak dr. Mlinšek pravi, da je Pokljuka le ena, pa kljub temu naša le sna industrija izdeluje iz izjemno kakovostnega lesa tudi tako enostavne stvari, kot so opazne plošče, ali pokljuški les predeluje v celulozo. To je zapravljanje narodnega bogastva, neodgovorno ropanje gozdov! Naša lesna in-dustrija, ki spričo nič kaj rožnatega stanja gozdov, ne more več računati na tolikšne količine lesa kot v preteklosti, Se DO morala zamisliti nad svojimi programi. Njena bodočnost je proizvodnja, ki bo bogato oplemenitila kakovosten les; izhod iz težav so izdelki, s ka- terimi se bo lahko prebila tudi v višje cenovne razrede. Gozdarji se ne strinjamo, da smo tudi mi krivi zaslab položaj v lesni industriji. Nasprotno: ugotavljamo, da se gozdna renta »odliva« k lesarjem, ki deske prodajajo celo trikrat dražje, kot jih je stala hlodovina,« pravi Kristl Ogris. Težko in nevarno delo v gozdu se kaže tudi v invalidnosti. Od 82 zaposlenih v tozdu Pokljuka je 17 invalidov, ki ne smejo prijeti za motorno žago ali sukati traktorskega volana; lahko le kidajo sneg, odstranjujejo veje, opravljajo gozdnogojitvena in diuga lažja gozdar ska dela. Medtem ko so si sekači izbo- rili beneficirano de'ovno dobo, tfsf ristom to ni uspelo, čeprav tudi Pr « hovem delu prihaja do težkih tel*j okvar, predvsem do poškodb jjj ne posledice: kar precej dobrih V''j ^ ristov se je prav zavoljo skrajšanj . lovne dobe preselilo med sekac^ prav se delovne razmere v gozdni le izboljšujejo in četudi lahko na^J sekači zaslužijo na mesec po d^J starih milijonov, pa se le redki M, Pr< Pr< ob ne fantje odločajo za gozdarski po^'fll Kristl Ogris tudi meni, da sozd^ doslej še ni izpolnil vseh pričak01 Delitev dela ni bila izvedena do k. vrata delajo tako v LIP-u kot v Je*j neuresničeni so tudi načrti o zaPjj vanju invalidov v lesni industf'^ »Nevzdržno je tudi to,« meni soe^ nik, »da si jugoslovanski lesarji ^ jem trgu konkurirajo in si zbijaj0,^ namesto da bi se z roko v roki bol za vsako devizo.« C. Zapio*1 V Gorenji vasi napeljujejo telefonsko omrežje Septembra novi telefoni ] Gorenja vas, 8. aprila — S pridobitvijo kontejnerske telefons^ centrale — vključili so jo januarja letos — so tudi v krajevni skw nosti Gorenja vas dobili priložnost, da razpredejo telefon^ omrežje. Septembra so začeli graditi krajevno telefonsko omrežje, in sicer n*J prej na desnem bregu Sore, kjer jim je PTT podjetje obljubilo 150 števi'lj Kasneje so se uspeli dogovoriti še za gradnjo na levem bregu. V dob«1*, sedmih mesecih so zgradili več kot polovico omrežja. Da doslej ni bilo & stojev, gre zahvala krajanom in še posebej gradbenemu odboru, ki & predseduje Miha Bizjak. ,„ Razdelili so skupaj 238 telefonskih številk, od teh jih je'40 rezerviranj za Hotavlje in Leskovico, kjer se bodo na omrežje priključili nekoliko Ifl neje. Obremenitve krajanov so dokaj visoke. Glede na to, da so akcijo n* prej začeli na desnem breg-i Sore, bo telefonski priključek krajane M stal 150.000 dinarjev, medtem ko bo krajane na drugi strani vode stal za I šino obresti več, to je 180.000 dinarjev. Razen denarja so krajani obrefl^ njeni š^ s prostovoljnim delom. Vsak bo moral delati 70 ur. „^ Kljub temu je zanimanje Gorenjevaščanov za telefone presenetijo, veliko, preseneča tudi njihova zagnanost za delo. Računajo, da se bodo n* kasneje septembra v krajevni skupnosti oglasili novi telefoni. H. Jelovčjfti S S< '^e s 1 ?j« tfiti J!LTEK, 11. APRILA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®IMlS5oJJ©IEnGLAS 3 A Na zahodnem trgu noben izdelek gorenjskih lesarjev s^ceno ne pokrije proizvodnih stroškov Izvoz s priokusom izgube Radovljica, 7. aprila - V lesni industriji so se izvozne spodbude v zadnjih letih štirikratno zmanjšale, po uvedbi nove devizne zakonodaje je odpadel zaslužek od prodaje deviz »šticun-ffo«, surovine so se dražile hitreje, kot je rastla vrednost dolarja — vse to je pripeljalo gorenjske lesarje v položaj, ob katerem resno razmišljajo o zmanjšanju izvoza na zahodno tržiš-Ce- Izračuni so tudi pokazali, da bi letos ob načrtovanem izvodu 21 milijonov dolarjev in ob nespremenjenem zunanjetrgovinskem režimu sklenili leto z 1,5 milijarde dinarjev izgube. Položaj gorenjskih lesarjev se spričo manjše kupne moči prebivalstva ln krize v gradbeništvu poslabšuje že *tiri leta; z uveljavitvijo nove devizne 2&konodaje, ki premalo spodbuja iz-na zahod, pa so zabredli še globlje. V obdobju med 1975. in 1983. le-t°m so izvozili vsako leto nekaj manj k°t za 20 milijonov dolarjev izdelkov, '&ni za 16,3 milijona ali za četrtino Jj^nj kot predlani. Letos načrtujejo, ^ bodo na tuje prodali, za 21 milijonov dolarjev, vendar že zdaj ugotavljajo, da načrta ne bodo uresničili — tudi zato ne, ker se jim izvoz na za-n°d ne splača in ker bi, kot smo že 0rnenili, poslovali s precejšnjimi izgubami. Delež gorenjskega lesarstva v slovenskem je upadel, kar je bilo ob da je bila lani proizvodnja za desetino manjša kot predlani, tudi pričakovati. »Potem ko so nam lani zavestno ^anjšali izvozne sposobnosti, češ da j"1 bo nadomestil toliko višji tečaj do-;arJa, so se v letošnjem prvem četrtletju surovine in reprodukcijski materah podražili za 40 odstotkov, med-ko je vrednost dolarja v tem obdobju porastla le za desetino. In da bi Dlla mera polna, se je obrestna mera Povečala tudi pri posojilih za izvozno Proizvodnjo,« je na ponedeljkovem Pogovoru direktorjev in drugih odgo-v°rnih delavcev sozda GLG Bled z n°vinarji povedal Stane Cadež, direktor Alplesa, in dodal, da bi se jim 2oAi izvoz splačal šele pri vrednosti dolarja 500 dinarjev. »Žalostno je, ker imamo surovine, zadostne proizvodne zmogljivosti, usposobljene delavce in tudi dovolj naročil, toda po tem, kar je pokazalo prvo četrtletje, bomo morali zmanjšati izvoz na dolarsko tržišče.« Tržiški Zlit je predlani zgradil novo tovarno po vseh mednarodnih kriterijih in tudi z zagotovilom, da bo Nesporno je, da gorenjskih lesarjev vse te zagate okrog izvoza na zahod ne bi tako prizadele, če v letih, ko so se izdelki dobro prodajali in je bila tudi možnost zaslužka od deviz, ne bi zanemarili tehnološkega razvoja. Niso se usposobili za izdelovanje kakovostnejših izdelkov in za prehod iz nižjega v višji cenovni razred. Jugoslovansko pohištvo dosega na tujem trgu le malenkost višje cene kot vzhodnoevropsko, vendar kar trikrat ali štirikrat nižje kot, denimo, dansko. Med vsemi izdelki gorenjskih lesarjev niti eden pri prodaji na zahod s ceno ne krije proizvodnih stroškov, še najbolj donosne so LIP-ove opazne plošče. Izhod iz težav so boljši in zahtevnejši izdelki, v katerih bo manj surovin ter več dela in znanja; izdelki, ki bodo bolje oplemenitili gorenjski les. masivno pohištvo dohodkovno zanimiv izvozni izdelek. DIREKTOR MARJAN BIZJAK ugotavlja drugače: »Delavci se lahko odpovedo osebnim dohodkom in še kakšno desko lahko prinesejo v tovarno od doma, pa bo še vedno v izgubi. Mi še lahko nekoliko izboljšamo gospodarjenje, toda razlike 60 do 70 odstotkov s tem ne moremo nadomestiti. Prej smo primanjkljaj krili z dohodkom toz-dov, ki so svoje izdelke prodajali na domačem trgu; zdaj tudi ti nimajo denarja. Delo ni več merilo uspešnosti delovne organizacije. Pomembneje je, v kateri gospodarski panogi delaš, si izvoznik ali prodajaš doma.« Še primer iz tovarne celuloze in papirja Aero Medvode, ki je lani edina med vsemi članicami sozda GLG izpolnila izvozni načrt. »Tu nekaj ni v redu,« ugotavlja direktor Dušan Bre-kič. »Proizvodne zmogljivosti izkoriščamo stoodstotno, po storilnosti smo v svetovnem vrhu, prodajamo po svetovnih cenah, gospodarski rezultat pa je slab. Če ne bo kakšnih ukrepov za spodbujanje izvoza, bomo izvažali le toliko, da bomo lahko plačali svoje devizne obveznosti ter kupovali surovine in stroje.« »Ob zdajšnjih težavah lahko odpo-vemo tujcem naročila, toda ko jim bomo naslednjič ponujali svoje izdelke, bodo rekli: »Dobro, vendar 20 odstotkov ceneje!« Posel je namreč lažje izgubiti, kot ga potem ponovno pridobiti,« je pribil Franc Bajt, direktor blejskega LIP-a. In nenazadnje: že tako skromen devizni izkupiček si jugoslovanski lesarji zmanjšujejo še z medsebojnim zbijanjem cen, pri čemer je lesna industrija iz drugih republik zaradi cenejšega lesa, cenejše delovne sile in manjše izrabljenosti strojev v boljšem položaju kot slovenska in gorenjska. C. Zaplotnik Inšpektorji pregledali Alpetourov servis na Bledu Servis bi morali zapreti Kranj, 8. aprila - Inšpektorji so v svojem poročilu zapisali, da bi s spoštovanjem zakonskih predpisov morali Alpetourove mehanične delavnice na Bledu zapreti. Rešitve ne vidijo v posamičnih ureditvenih odločbah, temveč v temeljiti preureditvi servisa. Alpetourove mehanične delavnice na Bledu je 11. marca letos obiskal inšpektor za varstvo pri delu in ugotovil kup pomanjkljivosti. To ga je napotilo, da se je 3. aprila vrnil, z njim pa sta prišla še vodnogospodarski in sanitarni inšpektor. Družno so napisali poročilo o ogledu, seznam pomanjkljivosti je dolg, na koncu pa ugotovitev, da bi ob doslednem spoštovanju zakonskih določil morali delavnico zapreti. Inšpektorji rešitve ne vidijo v posameznih ureditvenih odločbah inšpekcij, saj to tudi ekonomsko ni sprejemljivo, temveč v temeljiti prenovi objekta. K temu so dopisali, da je bilo v preteklih letih izdelanih šest različic lokacijske rešitve, radovljiška občinska skupščina pa je dokončno potrdila obstoječo lokacijo ter razširitev servisa za 3.300 površinskih metrov. V preteklih osmih letih je bilo narejenih tudi že osem idejnih skic prenove delavnic. Vendar se stvari nakljub temu ne premaknejo, inšpektorji so zato dopisali, da je preureditev servisa širšega družbenega pomena in da bi se poleg celotnega Alpetoura morali v razreševanje problematike vključiti tudi občinski dejavniki. Problem je širšega družbenega pomena tudi zavoljo tega, ker mehanične delavnice onesnažujejo okolje. Poglejmo najprej v avto pralnico, ki je hudo dotrajana, zamaka, omet odstopa, zaradi zmrzali pozimi sploh niso mogli prati. Vse odpadne vode se preko usedalnega jaška stekajo v šestprekatni lovilec olj, ki pa svoje vloge ne opravlja in umazanija (v vodi so pralni praški, olja itd.) se steka v bližnji potok Ledina. Tudi drugod v zemljo pronicajo olja; pri plinski postaji, kjer ni asfalta, v delavnicah, kjer so tla dotrajana, vozil pa ne morejo popravljati tako, da bi olje menjali le na enem mestu. Olje iz priročnega skladišča prinašajo čez dvorišče v delavnico, pozimi se kaj hitro lahko pripeti nesreča, olje pa seveda 7lije tleh. Matevž Oman, ki je v Alpetouru kot pomočnik glavnega direktorja posebej zadolžen za naložbe, nam je povedal, da so po potrditvi obstoječe lokacije in razširitve servisa (z družbenim planom radovljiške občine), zdaj sprožili postopek za pridobitev dodatnih 3.300 površinskih metrov zemljišča, ki je v zasebni lasti, če bo šlo vse brez zapletov, bodo letos pridobili zemljišče in naredili projekt, v prihodnjih dveh letih pa sestavili denarno konstrukcijo naložbe in začeli z gradnjo. Vrsto let že ugotavljamo, sta zapisala vodnogospodarski in inšpektor za varstvo pri delu, da so prostori povsem nefunkci6nalni, da je delo zato tehnološko zelo slabo organizirano. Delavci delajo v zelo slabih razmerah, saj iz delavnic celo izpušnih plinov ne odvajajo. Dotrajana je tudi električna napeljava, manjša popravila takorekoč niso smiselna. Tudi ogrevanje delavnic je slabo, v pralnici je poslopje tako dotrajano, da letošnjo zimo zaradi mraza tri mesece sploh niso mogli prati avtobusov. Skratka, blejski servis je potreben temeljite prenove. Le tako bi lahko vse odpadne vode in olja po kanalih speljali do čistilne naprave, da servis ne bi več onesnaževal okolja. Le s temeljito prenovo in dograditvijo prostorov bodo delovne razmere boljše, na dvorišču ne bo več hude gneče in ustrezno bo poskrbljeno tudi za varnost pri delu kakor tudi za varnost vozil, ki tam ostanejo popoldne in čez noč. Inšpektorji se zavedajo, da servisa čez noč ne morejo zapreti, saj ga Bled vendar potrebuje. Tam popravljajo osebna vozila, perejo in opravijo manjša popravila na avtobusih. Le Alpetourovih je tam okoli več kot 40, na Bledu so še drugi avtobusni prevozniki, da seveda o turističnih avtobusih ne govorimo. m Volčjak ^Mercatorjevem tozdu Preskrba že drugo leto izguba Rezultati kranjskega gospodarstva v lanskem letu Milo ali s silo iz začaranega kroga izgub Manjši poslovno uspešnejši fyjllc» 9. aprila — Leto 1985 je bilo že drugo poslovno leto, ki ga je fcfcatorjev tozd Preskrba iz Tržiča sklenil z izgubo. Sanacijski U °Kram, izdelan pred letom dni, je torej še vedno aktualen, 0.et»videva pa postopno zmanjševanje primanjkljaja lastnih ^ ^tnih sredstev, pridobivanje kratkoročnih kreditov pod ugod-s^Sllnii pogoji, boljše obračanje zalog, pospešeno prodajo trgov-e8a blaga, izboljšanje notranje organizacije dela ... j! Kor prodajalne kani Mercator združiti, v nekaterih prilagoditi ponudbo, spet tretje, najmanj rentabilne, bi kar ukinili. Pri izvršnem svetu sodijo, dr> bi se z nekaterimi poslovnimi potezami v tozdu dalo marsikai rešiti, zato tudi ne gre kar počez ukinjati posameznih pro dajaln. Mesto mora živeti, so poudarili. Če v teh lokalih ne bo Mercator, naj bo kaka druga dejavnost ali pa konkurenčna trgovina. Treba se je izkopati iz izgube, milo ali s silo, so dejali na izvršnem svetu, pri tem pa ne zgolj obupa-vati nad slabim položajem trgovine, temveč se zateči k ukrepom, ki bodo izboljšali notranje poslovanje. Docela na mestu je bila tudi pripomba članice izvršnega sveta, ki je menila, da bi izboljšanje notranje organiziranosti toz-da sodilo na prvo mesto v sanacijskem programu, ne šele na šesto. D. Z. Žlebir Kranj, 9. aprila — Manjše delovne organizacije Zvezda, IBI, Ikos, Exo-term, tudi Tekstilindus so bile lani med poslovno najbolj uspešnimi v kranjski občini, s poslovnimi težavami pa so se otepali v velikih, v Savi, vseh Iskrah, Planiki. To je vsekakor najbolj zanimiva, seveda pa prav nič presenetljiva ugotovitev ocenjevanja rezultatov kranjskega gospodarstva v lanskem letu na sredinem zasedanju izvršnega sveta. t0rrvnec leta 1984 je izguba v Merca-2.5liV^m tozdu Preskrba znašala ij a! tisoč dinarjev, po letu dni pa že s,,ert .s°č dinarjev. Resda so jo s re stvi lastnega rezervnega sklada in Itfj^nega sklada sozda Mercator potar> vendar večina vzrokov, ki so ji bo-ItJ^u lani in letos, ostaja. Da se torej t-* ti tj. i- s ,v i_ „ • b7ec tega poslovnega leta izguba ne Poliks gradi temelje za uspešnejše poslovanje iM*?°Ya ponovila ali celo narasla, so tržf-i Pr°gram ozdravitve poslovanja ^skega tozda. r^^tevljajo, da je izguba rezultat iz-$k ne8& porasta stroškov in strašan-p0sSa skoka obrestnih mer za najeta dij>0j^a- Obresti znašajo 75 milijonov $$jarJev, kar pomeni 52 odstotkov do-s^e.nega dohodka ali 65 odstotkov zneski /zP^aoanih osebnih dohodkov. Trži-c}^ J°2d tepe tudi lanske naložbe v proto g n° na Planini v Kranju, ki prvo le-bw\ne daje pričakovanih rezultatov. Pro? .so povzročile tudi visoke cene z§ ?VaJalcev, zaradi katerih so morali Hje Dratna* sredstva in tekoče poslovanj Y2eti še dodatna finančna sredstva. z$ j10 angažiranost obratnih sredstev PfOp °ge terJa tudi specifičen prodajni uam tozda Preskrba, saj vsebuje &W Polovico prometa s tehničnim oSSSjJ1" tu pa se zaloge počasneje ^Cajo in cenovne razlike so nižje. k^J11^sanje poslovnih stroškov, na H0stre lahko vplivajo, večja produktivnih' .mtreJše obračanje zalog, pre-ci0n^r|tev prodajnega programa in ra Pričakujejo obilnejše sadove Žiri, 4. aprila — Lani so v Poliksu presegli plan pri porabljenih sredstvih in osebnih dohodkih, dosegli so ga pri celotnem prihodku, medtem ko so pri vseh drugih finančnih kazalcih poslovanja zaostali za planom. Dohodek na delavca je znašal 1,329.000 dinarjev, čisti dohodek na delavca 952.000 dinarjev in čisti osebni dohodek 40.770 dinarjev. Po tem ne moremo skleniti, da je kolektiv dosegel dobre poslovne rezultate. nalne Uničiti ?8rama jse zaposlovanje, kar so uspeli iz lanskega sanacijskega pa sta izničila še večji pri- o^Jkljaj obratnih sredstev in rastoče ki s ti v letu 1985. Tržiški izvršni svet, bo j^Po letu dni znova ukvarja z izgubi J, rc&torjevega tozda Preskrba, so-$^'a. večino tedaj sprejetih sklepov o Čili a°^' v tržiškem tozdu niso uresniči* ato še vedno ostajajo aktualni. Iz-Vjij ati bo kazalo položaj trgovine z ži-*ri kranjski občinski skupščini mandat izteka, ni odveč opozori- tO, naj v bodoče na Jezersko ne pozabijo, saj bodo imela vložena sredstva le tako pravo korist. Posebna komisija, ki so jo ustanovili ;redi leta 1982, predsedoval ji je Janez .Jrradišar, je zdaj predstavila rezultate vojega dela, saj se ji mandat izteka, .vled uspehe svojega dela šteje predvsem večjo pozornost do gospodarskega razvoja krajevnih skupnosti v hribovitem območju in ob meji, ki pravilo-na nimajo delovnih organizacij in zato ežje zberejo sredstva za naložbe. V te erajevne skupnosti so v preteklih letih jsmerjali 40 odstotkov združenih sred-tev. Na Jezerskem so spodbudili ovčere-o, denar so namenili za črede, napaja-išča in ograje na pašnikih ter za čiščenje planin, za zdravstvene preglede in zobraževanje rejcev. Tam je zdaj 15 ejcev (kooperantov), ki imajo 480 vac, KZK-jeva čreda pa šteje 80 ovac. Pri komunalni opremljenosti so de-ar namenili za ceste na Jezerskem, v \>dblici in Njivicah, za vodovode na ložjanci, Sidražu, Viševci in Vrhpolju, a malo vodno elektrarno na Kokri ter a električno omrežje Kokra-Suhadol-ik. Dokaj odmevna so bila vlaganja v azvoj turizma na Jezerskem, pred-sem v geološko raziskave mineralne ode, v odvodnjavanje deževnih voda, anacijo Planšarskega jezera, kmečki arizem in obnovo Korotana. Pri po-peševanju turizma na Jezerskem pa omisija ocenjuje, da bodo morali več animanja pokazati domačini in tudi ranjska Živila. Samoprispevke so imeli v preteklih jtih v devetih krajevnih skupnostih: 'Olnik, Žabnica, Duplje, Čirče, Pod-rezje, Besnica, Zalog, Tenetiše in Pre-oslje. Ker so najbolj zanesljivi vir sredstev za uresničitev sprejetih programov, se zanje ponekod odločajo tudi v bodoče. Pred časom je komisiji uspelo samoupravno organizirati redno zaposlene delavce v krajevnih skupnostih. Niso pa uspeli uveljaviti stanovanjske samouprave v krajevnih skupnostih. Z organiziranjem kurilnih odborov so poskušali povezati skupnosti stanovalcev s krajevno samoupravo, vendar ni bilo uspeha. Vendar pa je prav tu dosti skupnih interesov. mv Jože Eljon, predsednik osnovne organizacije RK Primskovo veduje Jože Eljon, ki je že osmo leto predsednik osnovne organizacije RK Primskovo. »Pred dvema letoma smo prvič pripravili srečanje z upokojenci in ostarelimi kmetovalci iz naše krajevne skupnosti. Obiska takrat sicer ni bilo veliko, vendar so vsi želeli, naj takšno srečanje spet organiziramo. Lani, na drugem srečanju, je bila dvorana v Zadružnem domu že polna. V soboto, 12. aprila, ob 16. uri bomo v zadružnem domu pripravili že tretje srečanje.« 23-članski izvršilni odbor, za katerega pravi Jože Eljon, da je zelo delaven in zasluži pohvalo, se je tudi tokrat potrudil. Kulturni program bodo najprej pripravili člani DPD Svoboda Primskovo (folklora in pevci). Potem pa bo med različnimi družabnimi igrami in bogatim srečelo-vom skrbel za zabavo ansambel Triglav. »Poslali smo 836 pisnih vabil. Imeli smo težave s seznamom in morda smo koga nehote izpustili. Zato vabim prek Gorenjskega glasa: pridite, ne bo vam žal. Rad pa bi se zahvalil tistim delovnim organizacijam in zasebnikom, ki so lani in tudi letos to srečanje materialno podprli. Stroški so precejšnji in sami jih zagotovo ne bi zmogli.« Nasvidenje torej v soboto (jutri) popoldne v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. ^ ^ j Koristni nasveti za traktoriste KRANJ, APRILA — Letošnji sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju bodo obogatili s koristno novostjo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri kranjski občinski skupščini bo namreč pripravil v sodelovanju z Gorenjskim sejmom in Kmetijsko zadrugo Sloga teoretično in praktično seznanjanje obiskovalcev z nevarnostmi pri uporabi traktorja. V sejmiščni dvorani bo Ivan Demšar iz izobraževalnega centra RSNZ predaval o cestno prometnih predpisih, ki obravnavajo vožnjo s traktorjem v prometu, obenem pa bo opozoril na številne napake, ki se lahko za traktoriste nesrečno končajo. Po polurnih predavanjih, ki bodo 14. in 16. aprila ob 16. uri ter 19. aprila ob 10. uri, bodo prikazali še kratek vzgojni film o traktorju v cestnem prometu. Zatem bodo udeležence predavanja popeljali na kmetijo v Prebačevem, kjer bo sledil praktični prikaz varnega dela s traktorjem. Postopke bo komentiral inženir Viktor Frelih iz KZ Sloga. Vsem obiskovalcem, za katere bo predavanje brezplačno, bodo podarili Priročnik za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Dobili bodo tudi propagandno gradivo, ki jim bo omogočilo brezplačen varnostni test za njihovo osebno vozilo v kranjski tehnični službi AMZS do konca maja letos. Med sejmom bodo poleg tega opravljali varnostne teste za traktorje, in sicer 14. aprila ves daru v Cerkljah, 16. aprila popoldan v Šenčurju, 18. aprila pa popoldan v Naklem in ves dan v Kranju. Organizatorji predvidevajo, da bodo sproti lahko poskrbeli tudi za manjša popravila traktorjev. V Sloveniji se je doslej število traktorskih nesreč zaskrbljujoče večalo. V Kranju upajo, da bo načrtovana preventivna dejavnost vsaj nekoliko prispevala k izboljšanju razmer. S. Saje OD TU IN TAM... Srečanje predsednic aktivov kmečkih žena Gorenjske — Minuli torek so se predsednice aktivov kmečkih žena Gorenjske zbrale že tretjič. Prvo srečanje je bilo v Medvodah, drugo v Škofji Loki. Tokrat so se zbrale v Zadružnem domu na Primskovem. Pogovorile so se o delu in izkušnjah ter sklenile, da bodo tudi na občnem zboru Zadružne zveze Slovenije ponovile svoje zahteve za priznanje pokojnin in za organizirano ter tvorno delo aktiva kmečkih žena Slovenije. Na Gorenjskem, skupaj z Medvodami, je okrog 30 aktivov kmečkih žena. — A. Ž. Ohraniti Triglavski narodni park Jesenice — Organizacija Triglavski narodni park z Bleda je že predložila predlog dogovora o skupnih temeljih planov Triglavskega narodnega parka za obdobje 1986 do 1990 tudi jeseniškemu izvršnemu svetu. Udeleženci s temi temelji opredeljujejo skupne interese za družbeni razvoj območja Triglavskega narodnega parka in prevzemajo konkretne naloge in obveznosti. Jeseniška občina naj bi po temeljih zagotovila predvsem izdelavo sanacijskih programov za varstvo zraka in možnosti za njihovo uresničevanje. Skupaj z Radovljico, Tolminom, območno vodno skupnostjo Soča in območno vodno skupnostjo Gorenjske naj bi pripravili predlog ekološko ustreznega načina za regulacijo vodotokov v Triglavskem narodnem parku. V parku naj bi zmanjšali hrup, odstranili neprimerna odlagališča in izdelali zazidalni načrt za Ribčev laz, Staro Fužino, Bohinjsko jezero z Ukancem ter planini Zajamniki in Studor. Potrebne bodo tudi krajinske zasnove za Tamar, Vr*' ta, Kot in Krmo ter dolino Trente. Temelji planov natančno določajo tj£ di ostale dolžnosti pri ureditvi in ohr8' njanju Triglavskega narodnega park*' naravne dediščine, za katero bodo taO" rali skupaj s Triglavskim narodnu11 parkom skrbeti tudi drugi. d. S. Oskrba z drvmi Jesenice — .Delavski svet tozda GoZ' darstvo Jesenice je letos spet namen1' socialno in zdravstveno ogroženim sW' rejšim občanom dobavo ozimnice tfj drv za kurjavo. Po posebnem ključu bodo po posSf meznih krajevnih skupnostih jeseni' ške občine dobavili 1150 prostornin/ skih metrov drv, največ v krajevni*1 skupnostih Kranjska gora in Mojstra' na. Cena za prostorninski meter drv j? 6136 dinarjev ali 9440 dinarjev za kubi' čni meter. d. S. .. KRATKE PO GORENJSKI Ocenjevanje psov v Kranju • Tržič — Kinološko društvo Tržič bo priredilo v nedeljo, 13. aprila 1986, t* lesno ocenjevanje za pse nelovskih pasem. K udeležbi vabijo vse lastnike psov, J? imajo vsaj 9 mesecev stare živali. Ocenjevanje se bo začelo ob 8. uri na prostori*1 Gorenjskega sejma v Kranju. (S) Počitnice za člane ZZB NOV • Kranj — Člani zveze združenj borcev NOV bodo tudi letos lahko letovaliv zdravilišču v Strunjanu. Za dnevno oskrbo v sobah z dvema posteljama bo treb* odšteti od 3600 do 4000 dinarjev na dan. V Novigradu, kjer imajo gorenjski obči*1' ski odbori ZZB NOV svoje hišice, pa bo dnevna oskrba v sezoni 2350 dinarje^ pred sezono in po njej pa 2150 dinarjev. I. P. Dobili bodo še eno vozilo • Kranj — Gasilsko društvo v delovni organizaciji Sava v Kranju ima pf^ 250 članov, med njimi je tudi 35 žensk in 16 pionirjev ter 37 že upokojenih članO. Društvo je dokaj dobro opremljeno, kmalu pa bodo dobili še eno vozilo s pro^ požarnim topom. Društvo dobro sodeluje tudi s sosednjimi gasilskimi drus^ Žabnica, Bitnje, Stražišče, Breg ob Savi z industrijskima društvoma Planika v Tekstilindus. t. p. PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Neurejena okolica okrog blokov v Cerkljah — Izgled novega dela Cerkelj, kjer stoji več blokov, že kar nekaj let kvari neurejena okolica. Eden od primerov takšne neurejenosti je tudi blok Cesta v Polico 13, kjer baraka služi tudi za garažo. Zanimivo je, da so v neposredni bližini dokaj lične garaže, kijih bo treba podreti. Menim, da bi, kar zadeva urejenost in izgled, v vodstvu krajevne skupnosti morali ukrepati. — M. iz Cerkelj POKOJNINO NAJ PRINESE POŠTAR Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, priporoča, da bi dobivali pokojnine na hranilno knjižico, ne pa po pošti. Kar precej upokojencev nas je za to, da nam prinese pokojnino pismonoša. V vasi namreč nimamo ne pošte ne poslovalnice Ljubljanske banke. Zato bi morali nositi hranilne knjižice v Kranj, da bi nam pripisovali vanje pokojnino. Že avtobus je danes drag in tudi čas je nekaj vreden. Pa tudi v banki v Kranju, čeprat je več poslovalnic, bi bile pred okenci precejšnje gneče na dan izplačila pokojnin. Saj bi bančne uslužbence dobesedno zasuli. Za nas, ki živimo daleč od mest, je zato še najenostavneje, da nam pokojnino prinese še pismonoša na dom. Za bolnike, ki težko hodijo, pa sploh. Saša Pretnar Podbrezje 67 $TEK. 11. APRILA 1986 KULTURA .5. stran (mmmmgmGLAS Razstava fotografij Jaka Čopa Nemirni # planinski viharnik Hodine, aprila — Jaka Čop že pet desetletij s fotografskim aparatom občuduje naše prelepe planine — Pri srcu so mu vi-harniki, megle in vse tisto, kar je v našem alpskem svetu vredno vsega občudovanja V fotogaleriji Pasaža v radovljiški paščini je razstavil svojo imenitno fotografsko kolekcijo z naslovom Me-Sjeni dnevi v Julijcih priznani in zna-n* mojster planinske fotografije, Jeseničan Jaka Čop. Že pet desetletij upodablja motive Sorske krajine, s fotografijami je °premil številne publikacije, razstavljal doma in v tujini, pri Državni založbi pa so izšle njegove knjige Raj Pod Triglavom, Svet med vrhovi in "iharniki. Njegovo planinsko pravlji-c° Zlatorog je prikazal s kolekcijo diapozitivov že več kot 32 tisoč slovenskim šolarjem. »Najbolj srečen in vesel sem tedaj, ko planinske motive ob pravljici pri- Ceš, spet bo pusto predavanje. Ko pa 2ačnem pravljico o Zlatorogu, ki je spustil Komno in je od tedaj postala Vs* pusta in kamnita tja do Triglava, v hipu utihnejo. Ob pravljici imam 80 diapozitivov, prikazujejo pa vse, od živalskega do rastlinskega visokogorskega sveta. S tem sem se predstavil tudi v zamejstvu in povsod so me lepo sprejeli. Še vedno pa poskušam poživiti tudi predavanja doma, za domače občinstvo, vendar ni pravega odziva,« pravi še danes navdušen planinec in ljubitelj gorskega sveta, skromni Jaka Čop. »Nisem zagrizen varstvenik narave, daleč od tega,« pravi, ko se meniva o Triglavskem narodnem parku in varstvu narave sploh. »Že otrokom rečem čisto preprosto, da bodo videli vse tiste ježke in srnice in lisičke, če bodo tiho in mirno hodili po gozdu. via srv»wm*m J&dt iMfaJ&li JEJffiftH parka čuvati tako, da bi pobirali odpadke za nemarnimi obiskovalci. Ne, le opozarjati bi jih morali. Sam bi se postavil tja k Studencu v Vratih, kjer vsi pohodniki malicajo, in okaral tiste, ki odpadke zanalašč pustijo kar tam. Ali kamorkoli drugam, čeprav mislim, da so gore danes mnogo čistejše kot so bile pred leti. Ko so odpirali kočo na Golici, sem planince opazoval: kot ris bi se »vrgel« na tistega, ki bi odvrgel odpadke. A jih na moje veliko zadovoljstvo ni nihče.« Jaka Čop je avtor številnih lepih turističnih prospektov. In kaj misli o gradnji vršiških žičnic? »Po mojem prepričanju je Vršič že toliko obljuden, da tudi žičnice ne bi bile prevelika škoda. Zelo težko pa bo tisti svet primerno urediti, čeprav se obenem zavedam, da je to edino področje, kjer se turizem lahko razvija.« Jaka Čop kljub letom še vedno hodi po naših Julijcih, ki jim je že dolgo zvest. Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, med drugim plaketo Toneta Čufarja, zvezna priznanja za planinsko fotografijo, Prešernovo nagrado SQWnmteJ$te>JS(]?.- iqJ?&stni član bronasto plaketo Borisa Kidriča ter plaketo zaslug za narod s srebrno zvezdo. D. Sedej Okrogla miza o proslavah Mladi se na proslavah dolgočasijo Jesenice, aprila — Zveza kulturnih organizacij Jesenice bo dala pobudo Zavodu za šolstvo Kranj, naj se proslave v prihodnje organizirajo drugače — Več izvirnosti in otroške ustvarjalnosti Zveza kulturnih organizacij Jesenice ter združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske sta na področnem srečanju Gorenjske Naša beseda '86 pripravila okroglo mizo z mentorji po šolah. Pogovarjali so se o organizaciji proslav. Pogovor je vodil Peter Milita-rov, poklicni režiser, ki je za področno srečanje predstavil »vzorčno« proslavo. Vsaka jeseniška šola na leto organizira okoli sedemnajst proslav, ki so zelo stereotipne in na katerih se učenci zelo dolgočasijo. A ne le to — ne morejo biti ustvarjalne in kvalitetne, saj mentorji ne zmorejo vsega dela. Predstave bi morale biti živahnejše; prikazale naj bi otroško ustvarjalnost. Mentorji so se skupaj z zvezo kulturnih organizacij zavzeli, da bi v prihodnje ob posameznih jubilejih in kulturnem slovenskem prazniku organizirala kvalitetno in razgibano razstavo le ena šola, ki naj bi potem gostovala po drugih šolah. V posameznih šolah pa bi bile morda le manjše, razredne proslavice, nekakšne čajanke, spontane in prirejene tako, kot ustreza vzgojni stopnji otrok. Zanimiv je zgled šole, ki ob osmem februarju ni šla na množični ogled Narodne galerije v Ljubljani. Mentorji sc bili veliko bolj izvirni: v šoli so pripra vili razstavo tistih likovnih del, ki sc jih sneli z domačih sten. Takih idej je veliko, vse pa stremijo za tem, da bi otroci raje sodelovali na proslavah, ker bodo le tako vsaj nekateri ostali zvesti kulturi tudi pozneje. Omembe vredna je bila pobuda, da bi prenehali s preživetimi občinskim: proslavami, ki so vse enake in pred vsem za mladino popolnoma nezanimi ve. Tudi te proslave naj bi z učenci pri pravili sposobni in ustvarjalni mentor ji ter kulturni delavci, ki naj bi se izo gnili starim in tradicionalnim oblikam Le tako bodo na proslave prihajali tud mladi, spoznavali dogodke iz NOB, st srečevali z zgodovino. D. Sedej Tržiška kulturna akcija Od vasi do vasi Tržič, 11. aprila — Ta in naslednji konec tedna bo skupina tržiških kul turnih ljubiteljev s pestrim zabavnim programom obiskala več krajev nih skupnosti v občini — tudi z namenom, spodbuditi kulturno dejav nost Mednarodni festival Amaterskega filma pšenice, 11. aprila — V ponedeljek, 14. aprila, se v or- j?n'zaciji Zveze kulturnih organizacij Jesenice in film-,e skupine Odeon začenja 13. mednarodni festival ama-. rskega filma. Spored izbranih dokumentarnih, igranih, Umskih in animiranih filmov se bo odvrtel v gledališču p neta Čufarja. Svečana otvoritev festivala s kulturnim t °pamom in predvajanjem izbranih filmov, ki jih bo iz-jga'a žirija, bo v petek, 18. aprila, ob 19. uri. V soboto, Ujl^Prila, ob 15.30 se bo nadaljevalo predvajanje izbra-jj^filmov, ob 18. uri v soboto bodo podelili nagrade in Izvajali najboljše nagrajene filme. Festival se bo kon-lr'v nedeljo, 20. aprila, ko bodo dopoldne ob 10. uri predelali izbrane planinske in športne filme. Mednarodna razstava karikatur Orožje — pojav brez Pomena ^^nice, 11. aprila — Danes, v petek, ob 19. uri v Kosovi graščini j?P*rajo mednarodno razstavo karikatur na temo Mi za mir. y*'2stavo je posredovala Mednarodna galerija karikatur iz Skop-bo odprta v okviru mednarodnega festivala amaterskih fil-°v na Jesenicah 1 .Mednarodno galerijo karikature je ,3 1969 ustanovil makedonski časo- Srečanje pevskih zborov Radomlje, 11. aprila — Zveza kulturnih organizacij občine Domžale, pevski zbor Radomlje in mešani pevski zbor Domžale prirejajo danes, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu v Radomljah srečanje pevskih zborov. Ljubiteljem slovenskih zborovskih pesmi se bo predstavilo sedem pevskih zborov: moški zbor KUD Tine Kos iz Moravč, dekliški zbor KUD Tine Kos iz Moravč, moški pevski zbor Radomlje, mešani zbor PD Jožef Virk iz Doba, dekliški zbor ŠKD osnovne šole J. B. Tita iz Domžal, komorni moški zbor Lek iz Mengša in mešani zbor DKD Svoboda Mengeš. Dvajset tržiških kulturnih ljubiteljev začenja jutri, v soboto, 12. aprila, ob 16. uri na Brezjah nad Tržičem, ob 19. uri pa v Podljubelju zanimivo kulturno akcijo, ki jo organizirata občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Tržič. V skupini so kvintet bratov Zupan, tržiški citraški trio, duo kitar Bitežnik-Ogris, harmonikar Andrej Pivk, igralki Dorca Kralj in Marina Bohinc, plesalke Mladinske- fa gledališča Tržič, humoristi Tatjana mid, Jože Fajfar in Boris Kuburič ter vodja programa Janez Kikel. Vse aprilske sobote in nedelje bodo potovali od vasi do vasi in krajanom v tržiški občini krajšali čas s pestrim razvedrilnim programom. Nastopali bodo predvsem v odročnejših krajih, z namenom, da bi tamkajšnje kulturnike spodbudili k de lu. Tržiški kulturni ljubitelji na teh prireditvah nastopajo brezplačno, vstopnina pa bo ostala organizatorju v spodbudo kulturi v krajevni skupnosti. Poleg obilice humorja, glasbe, plesa in petja bodo obiskovalci zvedeli tudi marši kaj zanimivega o delu nastopajočih ir tudi o svojem kraju. V nedeljo, 13. aprila, ob 16. uri bo pri reditev v Lešah, naslednji petek 18. aprila, ob 19. uri, v Križah, v soboto 19. aprila, ob 17. uri v Jelendolu in v ne deljo, 20. aprila, ob 17. uri v Lomu — povsod v domovih družbenih organiza 013' Boris Kuburič ,2a humor in satiro Osten. Do danes je na razstavah zvrstilo že 3000 av- Hev iz oseminšestdesetih držav. a\* Peseniški razstavi so izbrana dela ^torjev iz več kot dvajsetih držav, na Sled pa so karikature, ki so najbolj , Poštevale temo Mi za mir. Večina izdanih karikatur ostro napada kakrš-Jpoli obliko oboroženega nasilja. Po-Šljivo, cinično smešijo vojaško ,maši-erijo* z grotesknim pačenjem njenih Predstavitev. Na ta način zastrašujoče °žje postaja nekakšen pojav brez poena — vsaj v vizijah karikaturistov. " nekaterih karikaturah so posebej s°,udarjene posledice vojnih ali na-P'oh nasilnih dejanj: pohabljanja, uboji, razdejanja vse do apokaliptičnih vizij. V teh karikaturah je pogosto poudarjeno dejstvo, da postane tudi agresor, uničevalec drugih tudi sam žrtev lastnega srda — zlasti zaradi nenadzorovanih dimenzij moči sodobnega orožja. Vendar pa tudi druge zvrsti nasilja vznemirjajo zavest in vest sodobnega karikaturista: na primer delovanje politično birokratskega aparata vseh ravni. Ne nazadnje pa karikature smešijo tudi nasilje, ki ga ljudje zganjamo sami nad sabo — ko gradimo svoja dehumanizirana bivališča, brez usmiljenja uničujemo naravo itd. Karikaturisti tudi dvomijo v nekatere poskuse urejanja svetovnih okoliščin — kot so pogajanja o razorožitvi itd. KULTURNI KOLEDAR .RADOVLJICA — V ponedeljek, £*• aprila, ob 18.30 bo v dvorani glasbene šole znova na sporedu večer s kljunasto flavto. Nastopajo Uroš £°ljšak (kljunasta flavta), Jana Zu-pnčič (kljunasta flavta) in Jožica Pomnik (čembalo). p KAMNIK - Danes ob 17. in 20. uri ^rešernovo gledališče Kranj gostuje L Hofman-Lužana Nočjo do jutra v Kamniku. VISOKO - Jutri, v soboto, ob 19.30 jj°8tuje na Visokem Prešernovo gledališče z delom F. Hadžiča Državni 'opov. . SKOFJA LOKA - V torek, aprila, ob 17. uri bo Matjaž Eržen Povabil otroke k uri pravljic v knjižno Ivana Tavčarja. , Kranj — V galeriji Mestne hiše Razstavlja akad. slik. Miha Dalla V stebriščni dvorani Mestne hiše je >? ogled stalna razstava srednjeve-*e#a stenskega slikarstva na Gorskem. galeriji v Tavčarjevi ulici je še do *5- aprila odprta razstava akad. ki-j|?rke Alenke Eržen-Šuštaršič in J**ad. slikarke Marjance Kraigher. V Mali galeriji mestne hiše je odprta razstava oljnih slik Leopolda La-yerja in njegove šole iz 19. stol. KRANJ — V galeriji Nova v Delavskem domu, vhod 6, razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj iz Maribora. KRANJ — Danes, v petek, ob 20. uri bo v organizaciji kranjskih ki-noamaterjev v galeriji Nova, Delavski dom, vhod 6, predstava filma Nestrpnost režiserja D. W. Griffitha. JESENICE — V Kosovi graščini danes, v petek, ob 19. uri odpirajo mednarodno razstavo karikatur na temo Mi za mir. V galeriji Prešernove hiše je še do 13. aprila odprta razstava Nejča Slaparja. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik akad. slikarja Hermana Gvardjančiča. TRŽIČ — V petek, 11. aprila, ob 19. uri se bodo v tržiški kinodvorani z Molierovim Namišljenim bolnikom predstavili mladi gledališki ustvarjalci srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve iz Kranja. Režija prof. Mira Avsec, glasba prof. Matevž Fabi-jan, kostumi Mestno gledališče ljubljansko. Dramska skupina iz Dohrle vasi je z Lucijo gostovala v Preddvoru Slovenska beseda z odra je še glasnejša, še lepša Preddvor, 5. aprila — Slovensko prosvetno društvo Srce iz Do-brle vasi praznuje letos SO-letnico delovanja. Vse leto bo slovenska beseda živahnejša, vrstile se bodo kulturne prireditve. Mednje spada tudi Lucija, s katero so amaterski igralci iz Dohrle vasi in iz okoliških zaselkov gostovali že v številnih krajih po Koroškem, v soboto zvečer pa v Preddvoru. Skoraj povsem polna dvorana v preddvorskem kulturnem domu je pričala, da je tod zanimanje za vaške igre živo, posebno še, če pridejo v goste igralci, ki vedno navdušijo z lepo, mehko slovensko besedo. Podjunska slovenščina je še mehkejša od tiste iz Roža in Zilje. Taka je vela z odra od vseh nastopajočih, le da je bila še lepša, še bolj poudarjena, naravnost praznična. Na glas pove, da v Dobrli vasi, čeprav je že skorajda vsa nemška, še žive Slovenci. Jože Prunč, kmet iz Mokrij: »Večina pri gledališki skupini pa tudi pri vseh drugih kulturnih skupinah nas je kmečkih. Pa si zamislite kmečkega gospodarja, kakršen sem jaz, z veliko kmetijo, da me štirideset večerov ni doma, ker hodim na vaje. Tri mesece vaj in zdaj še gostovanja. In to že petindvajset let. Zato igre pripravljamo pozimi, vigred nas pokliče ven. Danes bi moral sejati, pa sem šel gostovat. K sreči me žena razume in navadno smo pri ljudeh lepo nagrajeni. Dvorane so pri nas vedno premajhne.« Franc Podrečnik, poštni uradnik iz Dobrle vasi: »Pri društvu sem režiser, kadar pa gre za zahtevnejše stvari, kot je tale Lucija, pa pokličemo vašega Silva Ovsenka na pomoč. Igram že trideset let. Večina Slovencev se kulturno udejstvuje: pojejo pri zborih, plešejo pri folklori, igrajo. Tokrat smo imeli nekaj težav, kajti, spraviti na oder kar 29 igralcev, ni bilo lahko. Tudi prava, knjižna slovenščina nam dela težave. Živimo v okolju, kjer se govori samo nemško, zato ne moreš hitro najti prave slovenske besede. Tri vasi, štiri narečja — tako je pri nas. Denar je tudi problem, seveda. Od države je malo podpore, pomagajo nam naši ljudje, ki finančno bolje stoje, trgovci, gostinci, pa seveda, vi, Slovenci. Letos, ko praznujemo 80-letnico društva, bo sploh živahno. Vaša folklora bo prišla in vaši ansambli: Rožanc, Ma-rolt, Avseniki, Alpski kvintet in drugi. Klošter v Dobrli vasi ima veliko dvorišče. Ko pridejo nastopat Nemci, ni ljudi, ko pa pridejo Slovenci, jih pride tudi po pet tisoč, s pol Koroške. Tudi dvojezične prireditve ob 26. oktobru, avstrijskem državnem prazniku, so dobro obiskane. Radi bi se z nemško govorečim prebivalstvom zbližali tudi s prireditvami Dober večer, sosed. A je težko. Povabimo jih, pridejo, a nas zelo pičlo vabijo nazaj. Proces zbliževanja gre počasi, a se vendar premika. Po vojni še nobenemu društvu ni uspelo, da bi dobilo v goste deželnega glavarja; mi smo ga! Veseli smo, da imamo v naši dvorani v Dobrli vasi nov, večji oder. Prihodnji teden bo na njem prvič nastopala preddvorska igralska skupina z Jaro meščanko. Bernarda Cvelf, učiteljica iz Pli-berka: »Tisti, ki delamo na področju kulture, navadno delamo na več koncih. Zadnji dve leti igram, pojem pri pevskem društvu Podjuna v Pliberku, vodim otroški pevski zbor Mlada Podjuna, tako da sem že kar preveč obremenjena. Vesela sem, da je pri nas toliko kulturnih skupin, ker se prek njih najbolj ohranja naš jezik. Ponosna sem, da sem Slovenka, in vesela, da lahko nekaj naredim za našo kulturo. D. Dolenc d®m®Kyj©lEHGLAS 6. STRAN_____ TA MESEC NA VRTU Saditev in setev na prostem Ko smo zemljišče prelopatili in /ravnali, ga razdelimo na 1,20 m široke grede. Kakor v zaprtih gredah je tudi setev na prostem lahko »široka«, razprta, vrstna ali presledtia. Za šola to berivko dajemo prednost razprti setvi, za vse druge setve, z izjemo tržaškega solatnika. je bolje, če so vrstne. Na široko sejemo tudi kapusnice, kadar iz semena vzgajamo sadike, tudi čebulno seme sejemo na široko in gosto, če vzgajamo čebul-ček. Seme (setev) zagrnemo približno centimeter debelo, seveda bo marsikatero seme padlo celo 3 cm globoko, bo pa vseeno vzkalilo. Seme zagrabimo z železnimi grabljami. Grablje vlečemo rahlo po zasejani površini naprej in nazaj, ne da bi zemlje znatno premikali. Z zemljo premaknemo tudi seme! Premočno drobljenje grudic je prej škodljivo kot koristno. Seme prekrivamo, da ga ohranimo v vlažnem okolju. Premočno drobljenje prsti povzroča zaskorjitev. Lahko jo preprečimo, če semena ne zagrabljamo, temveč prekrijemo z zrelim kompostom, šoto ali šotnico (bioter, humovit). Ker se glinaste ali peščene zemlje hitreje zaskorjijo, je ravno zanje priporočljivo uporabljati šotnico (dobi se pri vrtnarju). V ilovnati ali peščeni zemlji je dobro šoto, šotnico ali kompost, še preden sejemo, plitvo pod kopati. Izsuševanje setve preprečimo tudi s folijo. Takoj ko prične seme kaliti, jo odstranimo. Tudi obsenčenje s senčili za zaprte grede je koristno, zlasti pripravne so plastične mreže, ki varujejo nekoliko dvignjene setve pred močnim soncem. Pred ptiči jih zavarujemo z mrežami, ki jih napnemo prek gred ali oknjakov. Vrstna setev. Ker sejemo v jarke ali raze, prihranimo ne le seme, temveč tudi kritino (kompost, šotnica), ki jo potrebujemo le na ozkem območju setvene vrste. Za prekrivanje setve je uporaben zrel, povsem sprsteninast kompost (zrelec). Kjer je zemlja zelo bogata humusa, torej v črnih vrtnin zemljah, ne uporabljamo kritine iz komposta ali šote, tu zadostuje bližnja vrtna prst. V jarek jo potegnemo z grabljami, in le če moramo, še drobimo grude z motiko. Pri zelenjadnicah, ki dolgo kalijo, na primer korenje, pastinak, črni in ovseni koren, lu-štrek, drobnjak, čebula ipd., damo med seme malo solate, ki hitro vzkali, da že zgodaj pokaže vrste za okopavanje. Med korenje damo lahko vrtni mak. Ko ta dozori, napravi korenju prostor, isto velja za kopere, ki ga lahko damo k vsem korena- bimo v kuhinji. Kdor ne potrebuje solati", naj jo'Samenfa z mesečno redkvico. Solata je na vrtu koristna, če je imamo le toliko, kolikor je dejansko potrebujemo. Če gre pozneje v cvet, na kompost in v soseščino, je dražja, kot če bi jo kupili na trgu. Torej jo sejemo večkrat po malem, da je ne zmanjka in da je ni preveč. Za štiričlansko družino potrebujemo od aprila do konca julija približno sto glav solate, kajti upoštevati moramo še endivijo, špinačo, solatnik, radič, vitlof in motovileč. ZA DOM !N DRU7INO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 11. APRILA 1 i Hortikulturno dru-! štvo Kranj obvešča ( svoje člane, da bodo I društveni sestanki v društvenem vrtu vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 16. do 18. ure. Opravičilo Bralcem se opravičujemo zaradi zamenjane slike pri članku o lapuhu. Tiskarski škrat nam jo je zagodel tako, da je namesto lapuha natisnil podlesek. Danes vam torej predstavljamo pravi lapuh. Danes vam predstavljamo model jakne, ki je primerna za ta letni čas Kroja vam ne bom posebej predstavljala, saj je razviden iz skice, najprimernejši material pa je platno. Pod jakno lahko oble-čete spodnjo majico, z letos zelo aktualnimi čipkami. Lahko je svilena, satenasta ali pa bombažna. Paziti morate predvsem na barvno kombinacijo. Jakno lahko oblečete h krilu, hlačam ali kavbojkarn. Darju LAPUH ŽE CVETE Uporaba lapuha v ljudskem zdravilstvu Sirup — 1/. lapuhovih listov pripravljamo sirup, ki se najbolje obnese pri pljučnih boleznih. Lončen lonec napolnimo izmenoma z za prst debelimi plastmi listov in neprečiščenega sladkorja, dokler ni poln do roba. Čez noč ga pustimo stati, in ko se vsebina posede, dopolnimo zopet, kakor je bilo napisano. To še nekajkrat ponovimo do tretjega dne, dokler ne ostane lonec poln. Zdaj lonec (stekleno posodo za vlaganje kumaric ali stekleni balon) zapremo z"2 do 3 polarni močnega perga-mentnega papirja, izkopljemo navrjtu na -takem luraiju^JkHe mo posodo vanjo, jo prekrijemo z deščico in zasujemo. Tisti kraj označimo s paličico ali kakšnim drugim znakom, da ga bomo lažje našli. Enakomerna toplota prsti vpliva na to, da se listi prekvasijo. Po 8 tednih lonec izkopljemo in pretlačimo vsebino skozi laneno krpo. Tako dobljeni lapuhov sirup pre-vremo in ko se ohladi, ga natočimo v dolgovratne steklenice; potem ga jemljemo po potrebi po čajnih žličkah večkrat na dan. Pri ponavljajočem se glavobolu denemo sveže lapuhove liste s polsteno spodnjo ploskvijo na čelo in to večkrat ponovimo. Pri bolečinah v ušesih kapamo po kapljicah sveže stisnjen sok listov v uho. Pri vnetih žilah dovodnicuh pripravimo iz sveže zmečka-nih listov lapuha in sveže sladke smetane mazilu podobno maso, S katero večkrat na dan namažemo vneta mesta. Ker vsebujejo mladi listi mnogo vitamina C, dodajamo spomladi liste tako imenovanim pomladanskim solatam. Kdor je veliko na nogah, in mu otekajo, naj polaga nanje zvečer zelene lapuhove liste ali pa naj koplje noge v vodi, ki ji je dodal nekaj izvlečka lapuhovih listov. HUJSANJE POMEN POMLADITEV (10) „ Kako hujšajo Francozi Uporabljajte' le rastlinska olja Provansalci kuhajo predvsem z rastlinskim oljem in imaj5 zato manj prebavnih motenj kot Normandijci, ki hrano zab< lijo s smetano, ali Alzačani na nemški meji, ki še vedno kuh»0 jo na svinjski ali gosji masti. Vsak kuhar pozna razliko v izgorevanju rastlinske ali Ž. valske maščobe. V eno ponev dajte rastlinsko olje, v drugo p živalsko mast in segrejte; videli boste, da ostane olje bistro i o se manj kadi kod mast. Rastlinsko olje je najboljše, kadar j presno. Z njim lahko kuhate, zabelite solate ali pripravite mi jonezo. Večina francoskih žensk še vedno dela domačo maj* 5 nezo brez umetnih dodatkov. Najbolj priljubljena francoski olja so iz oliv, arašidov, maka, orehov, sezama, sončničnih ig bučnih semen. Pomnite: meso ali ribe z zeleno solato, zabeljeno z oljen so odlična hrana za hujšanje. Dajejo občutek sitosti in posp* šujejo delovanje prebavil. (O Da ne bi bila hrana enolična, jo obogatimo z jajci — najve dvema na dan (lahko pripravite omleto) — ali s francoskim j<| gurtom, ki je narejen iz posnetega mleka (dva do trikrat n| dan, s sadjem ali brez njega). Mleko in jajca so zelo pomem na pri hujšanju. Če solata ne zadostuje, dodajte še na hit kuhano zelenjavo. Za poobedek pa se najbolj prilega sadj Pri obedu lahko pijete mleko ali kavo brez kofeina. Tudi Francozi trdijo: če želite shujšati na normalno težtjO se izogibajte pšeničnih kaš in zdrobov, z izjemo pšeničnih ki li, belega sladkorja in bele moke, belega kruha (za vsak obroj je dovoljena le rezina kruha iz debelo zmlete moke); izogibajo se morate umetnih nealkoholnih pijač, vseh trdih maščob, r* zen žlice masla ali margarine na kruhu. Vakšna hrana zavirf izgorevanje. Mnogo ljudi ne more popolnoma prebaviti hran ki povečuje telesno težo in škoduje zdravju ter lepi zunanj sti. KUHARSKI RECEPT SIROVA OMLETA Potrebujemo 150 g nariba-nega sira; namesto sira lahko vzamemo tudi pretlačeno skuto; 4 jajca, 150 g moke, 2 dl mleka, 2 dl vode, sol in maščobo za cvrenje. Moko gladko razmešamo z mlekom in vodo. Osolimo, dodamo jajca in tako dolgo stepamo, da se testo sveti. Primešamo nariban sir. Omleto spečemo na ogreti maščobi v ponvi, in sicer z obeh strani. SKORAJ P' P. c; 0( oc Ki Ri Di Š( T\ Vr Zr Za an . Tv 15 Pc Fil NE VERJEL S poročno obleko v grob V nekaterih vaseh Ži berka se je ohranil tudi slednji redek običaj: če se tero dekle ne poroči, ji nj^ najbližji kupijo pred srni poročno obleko in jo pol pijejo v njej, ne glede naf kako stara je umrla. S želijo simbolično poudaritil sto, česar pokojnica v živ| nju ni uresničila. (po G. Lediču, potujočemu rej terju) jDd< D Te B Ju 6 Fil ml Sp Mi Sii Čr filr Nil 9.< Na TV PJ po od Po Sp Gh NAGRADNA UGANKA Desa Muck vodi televizijsko oddajo Videogodba. Pravilnih rešitev je bilo veliko Izžrebali smo dopisnico, ki jo je poslala Petra Bertoncelj iz škofje loke, Podlubnik 119. Nagrado bo: mo poslali po posti. Ni dolgo, kar so podelili priznanja ameriški' filmske aka demije, kipce oskarja. Največ Oftkfttjev je dobil iilm SpOmih na Afriko, kat sedem. Pozlačeni kip«-« SO podelili tudj /.» naj boljšo izvirno skladbo. To je pesem iz filma Bele noći, ki jo po je ... Kant je na sliki. Napišite njego/s o ime in naslov .....rajene skladbe, ki je c I ■ > I.. • < odda tudi na na:,i leslv ici priljubljen, u I Odgovore pošljite do konca aprila na naslov: i V (d 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka, /a nagrado bodo Aerove akvarelne barvic« nova A^&CPjO L* ^e.ko^[no* VI b F ? -0 V C to-H /r-D i-1 G), i t-1 PRVI TELOH V gozdu sneg $e kopni in rastlinje zelem Smrečice zelene iglice rumene si olresajo. Grmički so se prehudih, se v zelene lističe zavili Tam pod črnini borom, pod ieleno sihreko in pod močno jelko nekaj že cveti. .Le kaj bi to lahko bilo? Nina pa razmišlja, kaj bo poklonila mamici za praznik. A. marec, dan :eiid 146 hiš je 40 kmetij. Ukvarjajo sc > živinorejo, največji dohodek pa jim prinese krompir. S krompirjem je veliko dela V jeseni ga poberejo s polj, v zimskem času pa ga prebuajo in prodajajo, lako je dovoli dela /. njim od zgodnje spomladi do po/ne /ime Najbolj ogorčeni pa so postali vaščani leta 10112. ko jim je gradnja avtomobilske ceste v, etfi najboljše njive in /. njimi velik kos kruha. V \ a si so hiše obnovljene an lepe. Vas Voelje mi je zelo vseč in v njej bi najraje ostal do konca življenja Robi Ropret, !. r. OŠ Vokle ^>cdo^ pa imoš r.o.1o^o , tla. oa,ov%et, moj **.vlov'. Prebito |em \it\ik* TOD ŽIVE SLOVENCI Se še spominjate slikanice Tod žive Slovenci, ki je izhaja'). g0 v časopisu Delo? Vitan Mal je napisal besedilo, slikar Mat — Schmidt pa je /anjo narisal več kot 1100 risb. Na zelo prije način ste lahko spoznali zgodovino naših prednikov, sta Slovanov, karantanskih Slovencev, Valvasorjev čas in dog nja pri nas vse tja do zadnje vojne in še obdobje po njej. M da ste slikanico tudi izrezovali, pa ste prenehali zaradi m tonsko dolgega izhajanja. Nič za to. Prav te dni je pri zal Kmečki glas izšlo celotno besedilo slikanice v knjigi z <' 80 ilustracijami, ki nosi prav tako naslov Tod žive Slov Zanimivo, prijetno branje, po katerem bo rado seglo stai mlado. Takole je pisatelj zapisal, zakaj se je lotil tega dela: »Vzrok je tičal v mojem osebnem nepoznavanju naše pif'm * teklosti. Zdi se mi, da so nas v osnovni šoli pa tudi gimnazi P? s učili le o posameznih dogodkih, ki jih potem nismo znali pov"° za t i med seboj. Vse učenje je pravzaprav temeljilo na 'pili nju' letnic in krajev pomembnih in nepomembnih bitk t imen najra/.ličenjših vladarjev, Vojskovodij in drugih zgoc vinskih oseb. Ko pa sem med prostovoljnim preučevanje preteklosti videl, da je zgodovina zelo prijetna rec. sem sk nil, da ne bom utrujal z naštetimi podatki, pač pa bo moje p sanje popolnoma doseglo svoj namen že, te si bodo mlal bralci zapomnili, da je Karantanija obstajal • Še pred prihtprila dom Cirila in Metoda v Panoniio in da so si ivni celjski groiP Veroniko Deseniško živeli na slovenskih tleh nekaj desetjp'pj£ ni prej. ko je"Primož Trubar napisal prvi sli el...... knjilj^* \ alvasoi jo ustvarjal svojo Slav i <.• ko so 1 j ud ji w '"'ffilma žično umirali /a kugo, in t a i • • <• i ()NA Da je branje za današnje ptrokl . ki /i •• v času racunalff rise . se p dačnejše, pisatelj \ a pome« ■ i icunalnisJ ofc prestavi j i človeka v vsa zgodovin ka obdobia fudi na ta rl PES čin pisatelj Vitan Mal razbija monotonost naši ga dosede« ' ^. ga podajanja zgodovine in jo skuša čim boli približan otre P 8. b< O Ji lT i?' : • m Vi -0( oli ca ; KI TEKMOVANJE - Zoran Todorovič, 6. r. osnovne šole Luci1 na Seljaka Kranj Drila: NA komi :K. 11. APRILA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA .7. STRAN @®g^SScjJ©IEnGLAS EV SPORED DBOTA b< h# 12. aprila b Ž li se nj m po na 5 t riti živ! Poročila Otroška matineja -ponovitev oddaj: Oblaki, sonce, dež in veter, 1. del Lutkomendija, 10. - zadnji del nanizanke TV Novi Sad B. Žužek: O fantu, ki je po suhem jadral Slovenske ljudske pravljice: O megli v žaklju, pa o rosi in temi Periskop Slovenski ljudski plesi: Koroška 1. del Naša pesem - Maribor 84 Odpadek - surovina, ponovitev 3. - zadnjega dela izobraževalnega niza 5 Avtomanija: Avto proti človeku, ponovitev 5. dela angleške dokumentarne serije D Nemi deček Jonasi, novozelandski film 0 Split: PJ v vaterpolu -Pošk Brodomerkur : Jug, prenos D PJ v rokometu -CZ : Crvenka, prenos v odmoru Propagandna oddaja in športni nonstop 1 Knjiga R Risanka 0 Danes Še nekaj zašel D TV dnevnik 6 Vreme P Zrcalo tedna ■5 Zadeva Odessa, 1 angleškonemški film P TV dnevnik F> Pop satirikon - Emil I Filipčič jDddajniki II. TV mreža P Test 6 Jugoslavija dober dan I Filmovnica in ameriški mladinski film Sposojevalci Miti in legende Sirota, otroška predstava Črni monkel, francoski film Nikola Tesla, ponovitev 9. dela nadaljevanke Narodna glasba TV dnevnik PJ v košarki (M) - 2. tekma polfinala končnice, v odmoru premor Poročila Športna sobota Glasbeni večer i TV Zagreb I. program 8.45 Poročila 8.50 Videostrani 9.00 TV koledar 9.10 Iz arhiva šolske TV 14.45 7TVdni 15.15 Folklora Jugoslavije 15.50 TV koledar 16.00 Split: PJ v vaterpolu - Pošk-Brodomerkur: Jug, prenos 17.00 PJ v rokometu (M) -CZ : Crvenka, prenos 18.25 Iz prve roke, dokumentarna oddaja 20.00 Pogreb v Los Angelesu, francoski film 21.50 TV dnevnik 22.05 Od našega dopisnika iz Bruslja NEDELJA 13. aprila 9.00 Poročila 9.05 Živ žav: Risanka, Benji, Zaks in deček iz vesolja 9.55 Merlin, ponovitev 10. dela nemške nadaljevanke 10.20 A. Ivanov: Večni klic, 13. del sovjetske nadaljevanke 11.25 Srečanje malih pevskih skupin v Šentprimožu 12.00 Kmetijska oddaja 13.40 Nikola Tesla, 6. del nadaljevanke TV Zagreb 14.45 Francoski kankan, francoski film 16.30 Alpe Jadran, informativnomozaična oddaja 17.00 Pod lipo, prenos iz Kozjega 18.45 Risanka 19.00 Danes ■ Potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 20.00 Zora Dirnbach: Dosje, 2. del nanizanke TV Zagreb 21.05 Tito - Beseda in slika neke dobe, 1. del dokumentarne serije TV Zagreb 22.00 Športni pregled 22.45 Gimnastika za pokal Ljubljane, reportaža Oddajniki II. TV mreže 13.10 Test 13.25 Jerez: Avtomobilske dirke F-1 za VN Španije, 15.40 Videotilt, oddaja resne glasbe 16.25 Bukarešta: Rokomet (M) Steaua : Metaloplastika 18.00 Mali koncert 18.25 Izviri: Usode, dokumentarna serija 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 19.30 TV dnevnik 20.00 Podobe časa 1760-2060, 7. del dokumentarne serije 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Poezija 21.35 Morje, ljudje, obale, dokumentarnozabavna reportaža 22.10 Niccolo Paganini, 3. del sovjetsko-bolgarske nadaljevanke 23.20 Kronika Mess-a TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška predstava 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.30) 14.00 Mali koncert 14.15 Skrivnost črnega zmaja, 6. del nadaljevanke 15.15 Nedeljsko popoldne 17.10 Dvajseta leta, trideseta leta - poljski film 18.55 Pred 7. festivalom animiranega filma 19.30 TV dnevnik 20.00 Dosje, 2. del nanizanke 21.05 Tito - Beseda in slika neke dobe, 1. del dokumentarne serije 22.00 Športni pregled 22.45 TV dnevnik 23.05 Stereovizija PONEDELJEK _14. aprila TV mozaik 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Puntarska pesem, 5. oddaja (ČB) 10.00 Dokumentarna oddaja (do 10.30) 16.00 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 Poročila 17.35 Oblaki, sonce, dež in veter, 2. del 17.50 Digitalni P. A. S, oddaja TV Sarajevo 18.15 Videogodba, ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Danes Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 H.VVouk: Vihre vojne, 13. del ameriške nadaljevanke 21.00 Aktualno: Kidričevi nagrajenci 21.40 Baletni večer v Monte Carlu 22.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 8.15 Test 8.30 Naš prijatelj Tito, 7. del otroške nadaljevanke 8.45 Radi imamo živali, 5. del otroške nanizanke 9.00 TVvšoli 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Pota spoznanj, oddaja o znanosti 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dinastija, 94. del ameriške nadaljevanke 22.05 En avtor - en film 22.20 Izviri: Usode, ponovitev 1. dela dokumentarne serije (do 23.05) TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Naš prijatelj Tito, otroška serija 8.45 Radi imamo živali, otroška serija 9.00 TVvšoli 12.40 Iz arhiva 13.00 »Šjora file«, drama 15.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 16.00 Svet športa 17.25 Kronika Bjelovara in Varaždina 17.45 Naš prijatelj Tito 18.00 Radi imamo živali 18.15 Letopis, izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Pisatelji pred sodbo zgodovine - M. Đurdević. Neresni Branislav Nušič, drama 21.15 Mali koncert 21.30 Knjige in misli 22.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.30 TV dnevnik TOREK 15. aprila TV mozaik - Šolska TV 9.00 Pred izbiro poklica: Kovinarstvo 9.30 Človekovo telo: Notranja ura 10.00 Slikarstvo XX. stoletja. Obnova predmeta 16.05 TV mozaik - Šolska TV ponovitev dopoldanskih oddaj 17.40 Pedenjžep 18.15 Kjer so lutke doma, dokumentarni film 18.40 Risanka 19.00 Danes Dolenjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Kamniti Pigmalion -arhitekt Jože Plečnik 21.10 Svet na zaslonu 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 8.30 Srečno pot, štafeta, otroška oddaja 8.45 Crno Ijevo: Tradicionalno srečanje pionirjev SRFJ 9 00 TVvšoli 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Srečno pot, štafeta, otroška oddaja 18.00 Crno Ijevo: Tradicionalno srečanje pionirjev SFRJ 18.15 Mostovi Hidak (samo za U 2) 18.45 Smešne in druge zgodbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Folk parada 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 KP Grčije in makedonsko nacionalno vprašanje, dokumentarna oddaja 21.50 Kaj je film, 4. del izobraževalne serije 22.20 Priče zločinov, dokumentarni film 22.55 Kronika Mess-a (do 23.30) TV Zagreb I. program 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Srečno pot štafeta 8.45 Srečanje pionirjev Jugoslavije 9.00 TV v šoli 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Osijeka 18.00 Srečanje pionirjev Jugoslavije 18.15 Čas in navade, izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 42. ulica, ameriški film 21.35 Teme in dileme: Družbena lastnina 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže 8.10 Test 8.25 Obiskovalci, 2. del ameriške nadaljevanke 8.55 TVvšoli 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Obiskovalci, 2. del 18.15 Za lepše življenje, 2. del izobraževalne oddaje 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda - Evropski nogometni pokali, povratne tekme 22.30 Informativna oddaja 22 45 Kronika Mess-a TV Zagreb I. program 8.10 Poročila 8.15 Videostrani 8.25 Obiskovalci, otroška serija 8.55 TVvšoli 13.45 Iz arhiva 14.30 Smešne in druge zgodbe 15.00 TVvšoli: Sadovnjak spomladi, Za učitelje, Književnost NOB 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Obiskovalci, 2. del otroške serije 18.15 Za lepše življenje, izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba in Viharni jezdec, francosko jugoslovanski film 22.30 TV dnevnik SREDA 16. aprila 9.00 10.10 10.25 15.50 17.20 17.25 17.45 18.45 19.00 19.30 1955 20.05 21.40 21.50 TV mozaik S. Vuga: Gorjupa bajta, TV drama Glasbeni utrinek s koncerta GMS Tri skladbe za kitaro TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj Poročila Batujina škatlica Ko se korenin zavemo: Oblast ljudstvu, 11. del dokumentarne serije Risanka Danes Obalno-kraški obzornik TV dnevnik Vreme Krka teče hitreje TV dnevnik Film tedna: Alice v mestih, zahodnonemški film ČETRTEK 17. aprila 9.45 X. kongres ZKS, prenos iz Cankarjeva doma (do 14.00) Spored za otroke 17.00 Slovenske ljudske pravljice: O kajžarju in njegovih sinovih 17.15 Čirule-čarule: Čarobne žogice 17.20 Z X. kongresa ZKS 17.40 Košarka (ž) - Jezica : Partizan, prenos 2. polčasa 18.15 Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla 18.45 Risanka 19.00 Danes Z X. kongresa ZKS 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Kronika X. kongresa ZKS 20.35 Tednik 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.10 F. S. Fitzgerald: Nežna je noč, 6. zadnji del angleške nadaljevanke 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 8.15 Test 8.30 Šalajko, 1. del otroške serije 9.00 TVvšoli 16.30 Test 16.45 PJ v košarki (ž) - Iskra Delta Jezica: Partizan, prenos 18.15 Nekoč davno: Sanje, oddaja iz znanosti 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.00 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Tujci in bratje, 1. del angleške nadaljevanke 20.55 Poročila 21.00 Umetniški večer - MESS (do 23.05) PETEK 18. aprila 9.00 Poročilo z X. kongresa ZKS TV mozaik 9.05 Tednik 9.35 Puntarska pesem - 6. oddaja (ČB) 10.20 Z X. kongresa ZKS (do 10.35) 15.50 ZX kongresa ZKS 16.05 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.20 Beli delfin, 3. del francoske risane nadaljevanke 17.35 Z X. kongresa ZKS 17.50 Izobraževalna oddaja 18.20 Merlin, 11. del nemške nadaljevanke 18.45 Risanka 19.00 Danes Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Kronika X. kongresa ZKS 20.35 Avtomanija: Oblikovanje za sanjarjenje, 6. del angleške dokumentarne serije 21.05 R. B. Stevvart: Bergerac, 1. del angleške nanizanke 22.05 TV dnevnik 22.25 Cifra mož, jugoslovanski film Oddajniki II. TV mreže 8.10 Test 8.25 Znak, 3. del otroške serije 8.55 TVvšoli 17.45 Znak, 3. del otroške serije 18.15 Ideologija zločina, 2. del dokumentarnega filma 18.45 Ralph Tovvner, zabavnoglasbena oddaja 20.00 Jani Golob. Ivo Kosi: Prerojenje 20.30 Kemal Gekic igra Chopina 21.00 Porota 22.05 Nočni kino: Gramoz, avstrijski film 1ADI0 ■W ' SOBOTA, 12. aprila al---- igram ''8.00 Jutranji program -- 8.05 Pionirski tednik -11.05 S - botna matineja A ob 21. uri, 14., 15. in »rila: amer. komedija POLI [IZ BEVERLY HILLSA ob 16., 20. uri, 17. aprila: amer. koja POLICAJ IZ BEVERLY JA ob 16. uri, amer. kome-jfENSKA V RDEČEM ob 18. uri KRANJ STORŽIČ dan N rila: hongk. film ZMEDA V LE CREEKU ob 16., 18. in ri, 12. aprila: amer. fant. OLICAJ NA ROBU ZAKO-b 22. uri, 13. aprila: amer. film POLTERGEIST ob 16. I uri, amer. erot. komedija V ROK SLUŽBE ob 20. uri, rila: hongk. film ZMEDA V LE CREEKU ob 14. uri, erot. film VSE V ROK BE ob 16. in 18. uri, premie Jer. filma SANJSKI PRIVIDI uri, 14. in 15. aprila: amer. ka SANJSKI PRIVIDI ob in 20. uri, 16. aprila: nem. film ŠEST ŠVEDINJ NA IlNSKI ČRPALKI ob 16., 18. uri, 17. aprila: ital. akcij. 'AR - NEPAR ob 16., 18. in 1 ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA ob 22. uri, 13. aprila: amer. komekiija FANTOVŠČINA ob 15. in 17\uri, grški erot. film" MAČJI SINDROM ob 19. uri, premiera itfl. erot. filma ŽENSKA V OGLEDALU ob 21. uri, 14. aprila: ital: erot. film ŽENSKA V OGLEDALU ob 18. in 20. uri, 15. aprila: amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 18. in 20. uri, 16. in 17. aprila: amer. erot. komed. VSE V ROK SLUŽBE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 11. aprila: premiera amer. komedije IZGANJALCI DUHOV ob 16., 18. in 20. uri, 13. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 15. in 17. uri, premiera akcij, filma KARATE KID ob 21. uri, 14. aprila: amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 18. in 20. uri, 15. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18. in 20. uri, 16. aprila: amer. erot. film ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 18. in 20. uri, 17. aprila: premiera amer. akcij, filma KARATE KID ob 18. in 20. uri DUPLICA 12. aprila: amer. srhljivka SANJSKI PRIVIDI ob 20. uri, 13. aprila: ital. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 15. uri, slov. film OVNI IN MAMUTI ob 17. in 19. uri, 16. aprila: amer. akcij, film KARATE KID ob 20. uri, 17. aprila: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR TRŽIČ LucijJ -1 prila: ital. komedija BUD NA ZAHOD ob 16. uri komedija FANTOVŠČINA 11. aprila: amer. akcij, film KARATE KID ob 17. in 19. uri, premiera amer. filma PLAČANEC ob 21. uri, 12. aprila: amer. akcij, film GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU ob 21. uri, amer. akcij, film KARATE KID ob 17. in 19. uri, 13. aprila: nem. vvest. film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. pust. film GREYSTOKE — LEGENDA O TARZANU ob 15. uri, 17.15 in 19.30, 14. aprila: amer. pust. film GREYSTOKE — LEGENDA O TARZANU ob 17. in 19.15, 15. aprila: amer. pust. film PLAČANEC ob 17. in 19. uri, 16. aprila: amer. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 17. in 19. uri, 17. aprila: amer. kom. IZGANJALCI DUHOV ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 11. aprila: nem. vvest. film MED JASTREBI ob 18. in 20. uri, 12. aprila: amer. akcij, film PAR - NEPAR ob 18. in 20. uri, 13. aprila: amer. akcij, film PAR — NEPAR ob 16. uri, nem. erot. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 18. in 20. uri, 14. aprila: nem. erot. film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI ob 18. in 20. uri, 15. aprila: amer. fant. film POLTERGEIST ob 18. in 20. uri, 17. aprila: amer. film PLAČANEC ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 12. aprila: amer. pust. film PLAČANEC ob 20. uri, 15. aprila: amer. komedija IZGANJALCI DUHOV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 11. aprila: amer. akcij, film SMOKEY IN RAZBOJNIK ob 18. in 20. uri, 12. in 13. aprila: amer. film SUPERGIRL ob 18. in 20. urr 15. in 16. aprila: ital. film MOŽ IMENOVAN TRINITA ob 18. in 20. uri, 17. aprila: amer. erot. film ŠEHEREZADINA 1001 EROTIČNA NOČ ob 20. uri ŽELEZNIKI 11. aprila: amer. film SUPERGIRL ob 18. in 20. uri, 12. aprila: amer. drama FRANCOSKI LJUBIMEC ob 20. uri, 13. aprila: amer. komedija SMOKEY IN RAZBOJNIKI ob 18. in 20. uri, 16. aprila: amer. avant. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 20. uri POLJANE 11. aprila: amer. drama FRANCOSKI LJUBIMEC ob 19. uri, 13. aprila: arr vant. film LOV ZA ZELENI DIAMANT ob 17. uri, 15. aprila: amer. erot. film ŠEHEREZADINA 1001 EROTIČNA NOČ ob 19. uri RADOVLJICA 11. in 14. aprila: franc. film PUSTOLOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri, 12. aprila: jugosl. film AMBASADOR ob 18. uri, novo-zel. film DIVJI OTOKI ob 20. uri, 13. aprila: novozel. film DIVJI OTOKI ob 18. uri amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri, 15. aprila: jugosl. film AMBASADOR ob 20. uri, 16. aprila: amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri, 17. aprila: amer. film NE STRELJAJ V NASLEDNICO ob 20. uri BLED 11. aprila: hongk. film VOHUN IZ ULICE BOND ob 20. uri, 12. aprila: amer. film RUMENOLASKA IN PEKOS KID ob 18. in 20. uri, 13. aprila: hongk. film VOHUN IZ ULICE BOND ob 18. uri, nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20. uri, 14. aprila: novozel. pust. film DIVJI OTOKI ob 20. uri, 15. aprila: franc,. film PUSTOLOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri, 16. aprila: jugosl. film AMBASADOR ob 20. uri, 17. aprila: amer. film NE DAM SVOJO HČER ob 20. uri _BOHINJ 12. aprila: nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20. uri, 13. aprila: amer. film RUMENOLASKA IN PEKOS KID od 18. in 20. uri, 17. aprila: franc. film PUSTOLOVŠČINE GVVENDOLINE ob 20. uri 1 2 3 5 6 7 6 9 10 11 12 13 U 15 ■ 16 i 17 18 ■ 19 '20 ■ 21 ■ 22 23 ■ 24 25 L—i 26 ■ 27 2o 29 30 31 32 33 34 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. mesto v južni Turčiji, 6. del dneva, ko se menja datum, 12. božje-potnik, 13 nalezljiva otroška bolezen, rubeola, 14. sodobni slovenski grafik (France), 15. daljše časovno obdobje, 16. začetnici slovenskega grafika Debenjaka, 17. ljubezensko pesništvo, 19. del cerkve, ki je namenjen pevcem, 20. reka v Avstriji, slovensko: Aniža, 21 začetnici atleta Lorgerja, 22. tehtnica, 23. sovražnica železa, 24. v tanke lističe zvaljan kositer, 26. začetnici skladatelja Sa-vina, 27. dvojica, 28. drobno-zrnat apnenec, ikrnik, 30. glasbeni interval med prvim in osmim tonom lestvice, 32. drobnozrnata usedlina v vodi. 33. redka trivalentna kovina bele barve, sorodna aluminiju, 34. portugalski državnik (Antonio Ramalho). Navpično: 1. ljubljanska umetniška galerija, 2. jugovzhodna slovenska pokrajina, središče je Novo mesto, 3. sedanje ime mesta v srednjem Egiptu, nekdanje prestolnice Amenofisa IV, 4. kraška planota nad Vipavsko dolino, 5. starogrški didaktični pesnik, 6. fižolovka, ra-kla, 7. hrvaška reka, ki se pri Sisku zliva v Kolpo, 8. tuje žensko ime, 9. začetnici ruskega pisatelja Černičevske-ga, 10. obline, 11. kratka lesena fajfa, 18. prebivalec Istre, 19. najčistejša porcelanska glina, 20. ime starejšega ameriškega filmskega igralca Flynna, 22. godalo, večje od violine in manjše od čela 24. naša najdaljša reka, 25. spodnje okončine, 27. poseben neodločen položaj pri šahu, 29. kratica sarajevske tovarne avtomobilov, 31. začetnici hrvaškega bas-baritonista Neralića. Prejeli smo 139 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado, 1000 din, prejme Ivan Peteh, Za žago 6, Bled, 2. nagrado, 600 din, prejme Helena Šimnovec, Šenčur, Kranjska c. 2, 3. nagrado, 400 din, prejme Jože Fran češkin, Ul. Gorenjskega odreda 18. Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 16. aprila do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1000 din, 2. nagrada 600 din in 3. nagrada 400 din. Rešitev nagradne križanke z dne 4. aprila: slina, ! ke, smirek, alva, rorrfan, do-1 vek, stan, calais, tr, iasi, tu, ! narval, kruh, golman, tiara, osman, martin, stana, oi kan. , _ ' \J @®ISIlKMJ©IEnGLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 11. APRILA 1986 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOZD AGROMEHAIMIKA Kranj — H rastje 52/a Tel.: 23- 059, 28-274, 28-273. 27-285, 24-372 komerciala: 24-778 Vabimo vas na sejem v Kranju od 11. do 20. aprila 1986, kjer razstavljamo in prodajamo stroje iz celotnega prodajnega programa: 1. stroje in priključke proizvajalca TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar 2. stroje in priključke proizvajalca IMT, Beograd 3. priključke iz lastnega proizvodnega programa: škropilnice, kultivatorje z ježem, sadilce krompirja itd. 4. Stroje in priključke IMT KNJAŽEVAC. Smo zastopnik te tovarne za zahodni del Slovenije. Motokultivatorji tega proizvajalca so pri nas in v svetu zelo priznani in kvalitetni. Proizvajajo jih v tipih IMT 504, 506, 507, 509, 514 itd. Vsi tipi so opremljeni s paleto priključkov: plugi, osipalniki, freze, prikolice, plugi za sneg, kose, škropilnice itd. Za vse tipe smo škropilne stroje razvili v AGR0MEHANIKI in vam bodo prikazani. Dobavni roki so ugodni, cene zajamčene, rezervni deli in servisne usluge zagotovljene. Obiščite nas na sejmu ali v Prodajno servisnem centru Mrastje pri Kranju ali v naši prodajalni na Koroški cesti 25, Kranj. Tel.: 064-24-786 ali v Prodajno servisnem centru v Mariboru, Primorska 9. tel.: 062-38-980, 062-38-861. SLOVENIJAUES Slovenijales-trgovina s svojim centralnim skladiščem v Vižmarjih razstavlja in prodaja na 25. mednarodnem sejmu Gozdarstva in kmetijstva od 11.—20. aprila, pohištvo priznanih proizvajalcev: Spalnice, dnevne sobef predsobe, kuhinje, vrtne garniture in drugo kosovno pohištvo, prikolice in kamp opremo — vse za prosti čas. Cenjenim kupcem priporočamo tudi obisk naše prodajalne pohištva v Vižmarjih. Dobrodošli na Gorenjskem sejmu v Kranju in naši prodajalni v Vižmarjih. Slovenijales Vižmarje tel.: 061 51 771 51 951 Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj Zdrava čreda in večja proizvodnja Gorenjska je iskala različne oblike, kako s pospeševalnimi ukrepi spodbuditi razvoj kmetijstva, doseči večjo proizvodnjo mleka in mesa ter ohraniti oziroma tudi povečati stalež živine. V teh iskanjih je že pred petimi leti vzniknila tudi pobuda in potreba po množičnem zavarovanju živine na Gorenjskem in posevkov oziroma žitaric v zasebnem sektorju v kranjski in škofjeloški občini. Za to pa je bilo treba skleniti posebne dogovore. Za razliko od dosedanjih dogovorov, ki so bili podpisani le v kranjski in škofjeloški občini, bodo za to srednjeročno obdobje do leta 1990 takšni dogovori podpisani v vseh gorenjskih občinah. Priprave gredo h kraju in v Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj, ocenjujejo, da jih bodo podpisali do konca letošnjega polletja. Ti dogovori vključujejo sklade za intervencije, zadružne organizacije, predelovalno industrijo — mlekarne, klavnice, veterino in Zavarovalno skupnost Triglav, Gorenjsko območno skupnost Kranj. V njih bodo opredeljene oziroma določene obveznosti za zbiranje denarja za pokrivanje zavarovalnih premij, obveznosti za zdravstveno varstvo živali, za postopke glede uveljavljanja odškodnin in za delo na preventivnem varstvu živali. Pomembna novost novih dogovorov bo način obračunavanja višine deleža družbenih sredstev za pokrivanje zavarovalnih premij. Višina družbenih sredstev za pokrivanje zavarovalnih premij bo odvisna od prometa člana zadruge, ali drugače povedano od oddanega mleka in mesa. Kdor bo imel dober promet (veliko tržnih viškov) oziroma bo dobro sodeloval z zadružno organizacijo, bo moral plačati le simbolični delež k zavarovalni premiji. — V povprečju naj bi znašal delež družbenih sredstev za pokrivanje zavarovalnih premij pri živalih med 50 in 60 odstotki, za posevke pa med 40 in 80 odstotki. Tak način zavarovanja je že doslej pripomogel, da je danes zavarovanih v zasebni reji na Gorenjskem 36.600 govedi ali kar 85 odstotkov vseh govedi, ki jih imajo zasebni kmetovalci. Pozitivni rezultati dosedanjih preventivnih ukrepov na tem področju se kažejo tudi pri izločenih živalih — pri poginu in prisilnem zakolu, ki se je zmanjšal na 2 odstotka (republiško povprečje je 4,5 odstotka). Organizirana skrb za zdravstveno varstvo pa je zmanjšala tudi obolevnost živali. Vsaka zavarovana žival je bila nekdaj zdravljena povprečno dvakrat na leto, zdaj pa ni nit' enkrat. K dobrim rezultatom, zdravstvenim in drugim, je velik0 pripomoglo tudi preventivno delo na področju preprečevS' nja mastitisa. Za tovrstne ak/ cije Zavarovalna skupnost Tri' glav, gorenjska območni skupnost Kranj, že pet let na* menja denar za nadzor in vzdrževanje molznih stroje^ To obliko pospeševanja bodo nadaljevali tudi v tem srednja ročnem obdobju. Sodeluje P* tudi v drugih preventivni"1 programih, ki jih vsako le*? pripravi Živinorejsko veter1' narski zavod Gorenjske skU' paj z organizatorji kmetijski proizvodnje (zadruge) in 5 skladi za intervencije. Napra; vljeni so bili precejšnji pose*)1 v zavarovanje pašnikov in *8 zagotovitev pitne vode n8 njih. Že šesto leto v kranjski ob' čini poteka tudi organiziran0 zavarovanje posevkov. Nasta-lo je na pobudo izvršneg3 sveta po toči leta 1979. Do m krat je bilo v zavarovanj6 vključenih le 60 hektarov žitv kranjski občini, danes jih je # okrog 1.100 hektarov. To je p0' memben korak naprej, saj °" morebitni toči ni več treba *r' kati na solidarnostni sklad * občini. Zavarovalna skupnoS' Triglav oziroma Gorenjska ob' močna skupnost Kranj pa s* že dve leti vključuje tudi v or' ganizirano obrambo pred tO' čo v Sloveniji in na Gorenj; skem v kranjski in škofjelo^' občini. namci Nama Škofja Loka vas pričakuje na Sejmu gozdarstva in kmet')' stva v Kranju od 11. do 20. aprila 1986 v hali A z bogato sejeft1' sko ponudbo: hlače, jopiči, vetrovke, brezrokavniki za lovce in gozdarje, vetrovke in puhovke Mont, pletenine, srajce, bluze, nogavice in perilo za vso družino, športna obutev, posodo Emo II. kvaliteta — prodaja na kg, bela tehnika, drobni gospodinjski aparati, Gorenje gospodinjski aparati zložljivi jogiji AGRO-INDUSRIJSKI KOMBINAT „SENTA" obiščite nas na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila razstavljamo vse naše proizvode, prodajali borT^ gotova jedila po znižani ceni iz naše tovarne ŠAM' PIJON Senta V, o vaš Je b Hlje (h* 5?K, 11. APRILA 1986 ZANIMIVOSTI 9. STRAN (^g^SSJJ©ISSCaLAS Bogomila Krvina iz osnovne šole Ivana ^roharja v Skofji Loki Skrbimo za bistre učence ^kofja Loka, 8. aprila — V osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku ubirajo nekatere nove Poti v vzgoji in izobraževanju učencev; na vzgojim področju poudarjajo pomen oddelčnih kon- • krene, na izobraževalnem pa vidijo prihodnost v Ucenju z miselnimi vzorci. . Oddelčne konference so jmeli v osnovni šoli Ivana Groharja letos že četrto leto, vendar pa so na srečanje Učencev z učitelji s predmet-jle stopnje letos prvič povabi-u tudi starše otrok. Povpre-^Uo polovico jih je prišlo. »Naš učenec je še preveč objekt,« meni Bogomila Prvina, »zat0 mu vsaj tam, Kjer je mogoče, dajmo priložit, da bo tudi subjekt, Ustvarjalen, samostojen, da 1)0 dal nekaj iz sebe. Učenci s*mo oblikujejo dnevni red 2* oddelčno konferenco. Na nieJ potem tudi dokaj po-Burnno nastopajo. Največ go-v?riJo o načinu ocenjevanja, Pisanju domačih nalog, o di-Sciplini, skrbi za manj spojne učence, skratka, o ^fašanjih, ki jih najbolj bodejo. Po razpravi tudi obliku-]e3.o sklepe, ki so zlasti za ucitelje, odkar so prisotni starši, b0ij obvezujoči.« Učenci si med seboj Pomagajo Zanimivo je, da so prav odlične konference pokazale, aa. so najpogosteje starši ti-s". ki so branili svojim Uspešnim otrokom, da bi pri ^nju pomagali manj sposobnim. »Starše smo morali Popričati, da je taka pomoč tudi za sposobne učence koristna, saj se intelektualno razvijajo. Učitelja s svojim Panjem hitro zadovoljijo, y^!iko teže pa učenca, ki ne-^sa ne razume. Če manj sPosoben učenec popravi <*eno v nekem predmetu, za-^ži njegov sošolec-učitelj Petico.« Bogomila Krvina pravi, da °* 2 lepo besedo da ublažiti "Jarsikatera napetost med r^telji in učenci. Učitelji J?0rajo učencem znati pri-S1uhniti. Bistveno za vzgojo te> da otroci povedo, kaj jih *ul». Potem jih učitelji lahko Usmerjajo, vodijo, vplivajo ^odoG ved°> kaj mislijo ^°do ravno tako mislili samo Ja učitelji ne bodo vedeli, Kaj. Letos ni disciplinskih težav a pa seveda ni ome- jena samo na oddelčno konferenco. Vtkana je v učni načrt vsakega predmeta, v vsako učno uro, v vsak sestanek oddelčne skupnosti, pionirske, mladinske organizacije, v vsako uro delovne vzgoje, delovne akcije. »Na vzgojnem področju sta izredno delavni tudi socialna delavka in psihologinja. Imata svoj vzgojni program, ki ga speljeta v obliki pogovora z učenci. Radi gresta v razred, radi nadomeščata učitelja, ki manjka. Letos nismo imeli disciplinskih težav kot prejšnja leta, ko so učenci razbijali opremo, pretepali mlajše, pi-jančevali in podobno. Veliko se tudi pozna, ker nas je zdaj manj. Vsi, učitelji in učenci, smo bolj sproščeni.« Ob vzgoji pa seveda mora šola tudi izobraževati. Osnovni namen učitelja je, da vsak učenec v šoli uspe, saj le uspeh rodi uspeh. Če to hoče, mora dobro spoznati otrokove sposobnosti in nato od vsakega zahtevati največ, kar lahko da. Dolga leta smo bistre učence zanemarjali »Posebno skrbimo za bistre učence, ki smo jih v preteklih letih zanemarili. Z dopolnilnim poukom in zahtevo, da vsak učenec konča osmi razred, smo veliko sil, veliko ur vložili v učence, da so izdelali. Ob tem pa smo bistre zanemarjali. Za učence z učnimi težavami seveda še vedno skrbimo. Naša glavna skrb pa so bistri učenci. To je naš mrtev kapital, če ga ne bomo izkoristili.« Zato je pri pouku zelo pomembna diferenciacija in individualizacija. Raziskave kažejo, da je med dvema enajstletni koma lahko glede na njune sposobnosti tudi do pet let razlike. »Vseh otrok ne smemo enako učiti,« pravi Bogomila Krvina. »Za bolj sposobne učence imajo naši učitelji vedno pripravljene drugačne, dodatne, bolj zapletene naloge.« »Enaka osnovna šola zagotavlja vsem enake pogoje. Kaj so enaki pogoji? V prvi razred pridejo normalno sposobni otroci iz različnih socialnih okolij z različnim predznanjem. Če hočemo, da otroci dobijo enako osnovo za življenje, moramo dati vsem enake možnosti, da bodo razlike iz prvega razreda v osmem razredu minile. Naloga šole naj bi bila, da posebno skrbi za učence iz manj razvitega socialnega okolja, ki imajo enake sposobnosti, le da niso razvite.« Miselni vzorci trn v peti lenuhom Naslednja pomembna naloga šole je, da učence nauči učiti se. Zato so se v loški šoli lotili dela z miselnimi vzorci, ki obilno snov zapišejo na skop način, da se je učenec lahko zapomni. Poiskati mora torej bistvo, ga zapisati in ohraniti v spominu. To je neprecenljiva dota učencem. »Pri delu z miselnimi vzorci prihaja zelo do izraza diferenciacija učencev. Za primer so otroci pri biologiji delali miselni vzorec o rakovici. Najhitrejši ga je izdelal v štirih minutah, zadnji v petnajstih. Šest, sedem najhitrejših učencev je v določenem času rešilo še uganko, dva pa nato še križanko. To je prava skrb za bistre učence!« Z miselnimi vzorci se v Sloveniji ukvarjajo osamelci. Šola Ivana Groharja je edina, kjer so to naravno metodo učenja osvojili vsi učitelji in jo pri pouku uporabljajo. Navadili so se je tudi že učenci. Ko osvojijo tehniko, je miselni vzorec hitro narejen. Seveda pa zahteva napenjanje možganov. Lenuhi niso preveč navdušeni. »Ne bi si upala trditi,« zaključuje Bogomila Krvina, »vendar učitelji pravijo, da so tudi miselni vzorci nekaj pomagali k letošnjemu zelo dobremu polletnemu uspehu naših učencev.« Prejšnji četrtek so v šoli odprli razstavo miselnih vzorcev, na kateri so prikazali tudi delo z miselnimi vzorci, literaturo, pripravili okroglo mizo na to temo. Razstava je ta teden še odprta- H. Jelovčan ^gjik petek za Gorenjevaško polje Odvodnjavanje in zložba opravljena H0^enJa vas, 8. aprila — V petek so v Gorenji vasi na vašU razc^e^n okroglo 40 hektarov zemlje na Gorenje-! *H)v m P°^u' na 48 hektarih pa *io v glavnem že do ve-^Sa leta napravili odvodnjavanje. Zemlja bo poslej L !I» bolje rodila. Škf^čki, ki tečejo z okolica n hribov, so se razlivali po je JenJevaškem polju. Zemlja pri la mokra, kisla, še najbolj ^merna za travnike. Razen EjjJ je bila tudi zelo razdro-defna- Ko so jo kmetje še ob-*J0vali s konji, tega niso tako io čutili. S stroji pa se je ob-in ava majhnih kosov zapletla c Predvsem podražila. Nova prt v Gorenjo vas je polje ^sekala, iz njega napravila jfeč manjših parcel, ^stih kmetov je med lastni-D^mlje na Gorenjevaškem twju šest, vseh lastnikov je Weset- Na Pobudo loške sjj^ijske zadruge in kmetij- *^^mi.liške skupnosti so se (hiriil sevati odvodnjavanja zložbe Ug^jusacije) hkrati. Zaradi rij^vne suhe jeseni so odvodno " ^nje v glavnem končali do ^la ^a leta- Skopali so dva ka-$Wln ju speljali v Soro. Vsa Pota so izkopali ter na- pravili nova. Zdaj bodo skupne poti in jarke le še očistili in zasejali s travo. Jeseni so opravili tudi meritve, tako sa so zimo izkoristili za dogovarjanje in usklajevanje, kako zemljo na novo razdeliti, da bodo vsi kar najbolj zadovljni. Velikih težav oziroma kregov, ki so skoraj povsod redni sopotniki zložb, tod ni bilo, čeprav je zemlja na Gorenjevaškem polju razdeljena kar v štiri kategorije. Prvovrstne je le dobra tretjina. Seveda so nekateri bolj, drugi manj zadovoljni. Idealne rešitve pač ni. Zemljo so razdelili v petek. Tisti, ki je presedlal z boljše na slabšo zemljo, je dobil primeren večji delež, drugi ravno nasprotno. Manjše razlike v kvadraturi bodo poravnali z denarjem. Odvodnjavanje je prineslo bistveno korist s tem, ker bodo kmetje odslej lahko obdelo- vali četrtine polja kot njive, dočim so imeli prej zaradi moče komaj tretjino njiv, na katerih so pridelovali koruzo in jih niso mogli kolobariti. Krma bo zdaj boljša in več je bo. Medtem ko so travnik kosili trikrat, bodo na njivi lahko petkrat. Obdelava enega večjega kosa zemlje bo lažja in cenejša. Med starimi parcelami odpadle meje povečujejo koristno površino. Rezultat vsega pa bo večji stalež živine, več mesa in mleka. Na Gorenjevaškem polju se bo odvijala organizirana proizvodnja. V okviru kmetijske zadruge so kmetje sprejeli proizvodni načrt, kako naj bi te površine čimbolj intenzivno izkoriščali. Vsi imajo sklenjene pogodbe o proizvodnem sodelovanju, nekmetje pa se bodo vključili tako, da bodo sklenili pogodbe s kmeti, ki imajo njihovo zemljo v zakupu. Tako bo res vsa zemlja dobro obdelana. Naslednji cilj kmetov je, da se lotijo namakanja dela Go-renjevaškega polja, zlasti prodnatih njiv, in na ta način iz zemlje potegnejo še več. H. Jelovčan V jeseniški občini je malo orne zemlje Z rodovitnih ravnin na višinske pašnike Koroška Bela, aprila — Najbolj so zaradi razvoja industrije prizadeti belski kmetje, saj so na belškem polju izgubili orno zemljo — Zdaj morajo urediti pašnike v planinah Stara gospodarska poslopja in kmečke hiše nekdaj izrazito kmečke vasice Koroške Bele so se stisnile v pobočje hriba in se tako strnile, da so si komaj dale dihati. Zato pa se je dalo dihati in gibati na širnem kmečkem polju. Belskem polju, ki ga je bilo vse do tja, do kamor ti-je seglo oko v jasnem in čistem jutru. Danes pa so maloštevilni belski kmetje zagrenjenih obrazov, kajti zdaj zdaj jim bosta industrija ali stanovanjska gradnja pobrala še tiste nekaj zemlje, ki jo po milosti še imajo. Zdi se, da je požrešna industrija v kratkem predahu le malce zajela sapo, da bi znova zamahnila in jim odvzela vse. Kmetje so morali na višinske pašnike in košnjo, razlika je kajpak ogromna. Najbolj jo občuti največji kmetovalec daleč naokoli, Franc Smolej, Čopov Franci, ki na kmetiji dela trdo in gospodarno. »Vse od leta 1960, ko se je začela gradnja na.. Belskem polju, iz leta v leto občutimo, kako nas silijo v gozd in na višinske pašnike. Industrija in stanovanjska gradnja sta nam odvzeli najbolj rodovitno zem- ljo — le malo je take v vsej jeseniški občini, saj kmetijstvo sloni večinoma na višinskem kmetu. Nedvomno smo bili na Koroški Beli daleč najbolj prizadeti. Nekdaj je bilo okoli naših gospodarskih poslopij le toliko prostora, da je bilo za konjski voz, kajti predniki so znali zemljo skrbno varovati. Za valjamo je na hektaru naše najboljše obdelovalne zemlje kaj kmalu stal vrtec in dvojčki, potem so potrebovali zemljo preko potoka Bela, spet je šel hektar in pol. Je-, klarna 2 je odvzela 13 hektarov, da niti ne govorim o drugih manjših pozidavah. Razumeti je treba, da je v jeseniški občini silno malo nižinske rodovitne orne zemlje in zato je za nas vsak hektar izjemno dragocen. Kadarkoli se začne govoriti o novih pozidavah — ki pa svekakor bodo — nas stisne pri srcu. Kmalu bomo res ob vse. Doma smo obdržali 23 glav živine v hlevu, imamo tri konje, z njimi moramo priti na višinske pašnike. Vzeli smo tudi nekaj zemlje v najem in kljub vsemu oddamo 90 litrov mleka na dan. Deloma ga vozimo na bližnje Potoke v zbi- ralnico. Na Beli nas je kmetov premalo, da bi bili upravičeni do zbiralnice. Vzeli so nam nižinsko zemljo, zato smo morali višinske pašnike kar najbolj vzorno obdelati. Na teh je delo naporno in povsem ročno, a moramo vztrajati. Poleti pasemo na Markejljevi planini, na Pustem rovtu in na Svečci. Imamo pašni odbor, kajti dela je kar precej, saj poleti ženemo na planine 136 glav goveje živine in več konj.« Jeseniška občina, ki se izrazito industrijska razvija, ima sve manj kmetov — komaj 2 odstotka vsega prebivalstva. Kmetje so že zdavnaj opozarjali, da je treba ohraniti vsako ped zemlje, kljub temu, da se občina nikdar ne bo zmogla sama ohraniti. A bilo je bob ob steno, ni in ni pametne misli, kmetje, med njimi tudi predvsem belski se pač morajo umikati v hrib, v gozdove, na visokogorske pašnike, kjer je delo trdo, kjer manj pridelajo ne le zase, temveč za vso družbo. D. Sedej Računalnik — velika pomoč tudi v obrti Stranki daš vedno točen odgovor Trlo se je ljudi in avtomobilov pred menjalnico gum pri Boltezu v Kranju. Vsi hočemo hkrati preobuti svoje konjičke iz zimskih v letne gume. Včasih sta bila oba, Jože in žena Marinka Boltez, tak čas vsa iz sebe. Drug drugemu sta pulila iz rok blok računov, iskala cenik, računala, pisala, vpraševala čez celo delavnico, če so te ali one gume še na zalogi. Ni bil mačji kašelj držati v glavi vseh 500 vrst in dimenzij avtogum. Zdaj tega ni več. Vmes je posegel računalnik, mali commo-dore. Le na gumb pritisneš, pa imaš na ekranu ceno za gumo, po kateri sprašuje kupec, število teh gum na zalogi, za račun enostavno odtipkaš nekaj znakov in pisalnik ob računalniku že piše račun za stranko, ga odtrgaš in ji ga izročiš. Kopija ostaja v spominu. In če stranka plača z okroglim zneskom, ti računalnik tudi mimogrede pokaže, koliko drobiža moraš stranki vrniti. Pa to še ni vse. Zvečer pritisneš le na gumb, pa ti ekran pokaže dnevni promet, osta- nek zalog materialno in finančno, opozori, kaj boš moral kmalu nabaviti, da ne bo zmanjkalo v skladišču. Ko sta se pred dobrim letom Boltezova odločila za računalnik, je žena Marinka izdelovalcu programa, Tomažu Če-bašku iz Trboj, povedala kaj bi rada, da bi računalnik delal, kakšne operacije se v pisarni delavnice največkrat ponavljajo. Naredil je program, za kakršnega so se dogovorili in delo teče brez zastojev. gorenjski tisk objavlja prosta dela in naloge za TOZD TISK b.o. Kranj Moše Pij ade j a 1 2 delavca za opravljanje del in nalog POREZAVA TISKOVIN Pogoj: Osnovna šola in eno leto izkustev. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. 2 delavca za opravljanje del in nalog POMOČ PRI TISKU Pogoj: Osnovna šola in pol leta izkustev. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. »Nekateri obrtniki morda še zmajejo z glavami nad to novostjo,« pravi Jože Boltez, »toda nič težkega ni delati nanj. V desetih minutah se vsega naučiš. Sicer pa imajo obrtniki žene, otroke, ki so morda že vneti za računalnik. Mirno ga lahko prepustijo njim. Prav z računalnikom lahko otroka lepo vklopiš v delo. Jaz sem šel na računalnik predvsem zaradi Save in zaradi toliko vrst in dimenzij gum. Z velikimi denarji danes operiraš pri gumah, vsaka napaka se ti lahko hudo maščuje. Na tekočem moraš biti z zalogami. Računalnik te pa sproti opozarja. Zvečer naredi računalnik isto kot registrska blagajna — zaključek. Še več: izpisek naredi posebej za prodane gume, posebej za delo, posebej za reklamacije. Tudi saldo konte, mesečne plače delavcev in podobno bi lahko dal izračunati računalniku. Takoj ti pokaže vse dolžnike in vse dolžne zneske, vodi materialno knjigovodstvo, pošilja račune, izračunava normative materialov za posamezni izdelek, izračuna lastno ceno, prodajno ceno, obračuna inventuro .. . Skratka, človek si niti zamisliti ne more, kaj vse ti lahko dela računalnik, kako ti olajša delovnik pa tudi stroške poslovanja zmanjša. Brez računalnika bi si pri nas res ne bi mogli več zamisliti dela.« D. Dolenc NAZAJ K NARAVI Samski kmečki fantje in dekleta prirejamo osmo družabno spoznavno srečanje s plesom. Srečanje bo v hotelu Ajdovec v Sevnici 26. aprila od 19. do 24. ure. Na srečanje vabimo tudi nekmečka dekleta! Vrteli se bomo ob melodijah odličnega ansambla Lojzeta Pungertnika s pevcem Alojzom Ambrožem. Za prijetno vzdušje bo skrbel humorist Ribniški sveder! Obvezno je treba vnaprej rezervirati prostor in večerjo, ker pričakujemo izreden obisk! Cena večerje z vstopnino je 1700 dinarjev. Za rezervacije, tudi za sobe za oddaljene, telefonirajte na številko (068) 81-370. Iz Ljubljane se peljete z vlakom Ljubljana—Dobova ob 10.35. Cena povratne vozovnice je 320 dinarjev. Organizacijski aktiv @@ESEScjJ©IEIIGLAS 10. stran petek, i i. aprila i986 Leta 1939 je bila ustanovljena sedanja Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem, največja naša proizvajalka papirja in celuloze Jugoslovanski papirni orjak Krško, aprila — Ogromne količine kvalitetnega lesa, starega papirja, celuloze, kaolina in drugih dodatkov je potrebno, da lahko tovarna v Krškem naredi letno po 130.000 ton časopisnega papirja in beljene celuloze. Njene izdelke poznajo v 27 državah sveta. šišr "IMte81 Tovarno je treba videti, šele nato lahko ocenjuješ njene razsežnosti in zapletenost navidezno enostavne proizvodnje. Tudi papir, na katerem je natiskan današnji Gorenjski glas, je naredil 2200 članski. kolektiv Tovarne celulozo in papirja Djuro Salaj v Krškem. Papirni in celulozni stroji se vrtijo dan in noč. Ustavijo jih le za nekaj dni, ko planirajo obvezni remont in še takrat na celotne linije. Stroški zagona tako orjaških strojev so predragi, pa tudi trg je praktično nenasiten za papir in celulozo. 130 tisoč ton časopisnega papirja ali 80 odstotkov vse jugoslovanske proizvodnje naradi-jo v Krškem letno. Gre večinoma za papirje, primerna za of-setni tisk. Letno pa naredijo tudi enako količino beljene smrekove magnefitne celuloze, beljene bukove magnefitne celuloze in beljene topolove magnefitne celuloze. Del te celuloze porabi tovarna sama za izdelovanje papirja, del pa jo prodaja domačim in tujim papirnicam. Papir in celulozo iz Djura Salaja poznajo kar v 27 državah Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike. Celulozni in papirni stroji so v bistvu nenasitni. Ogromne, skoraj neverjetne količine lesa in drugih surovin so potrebne za tako proizvodnjo papirja in celuloze. Letno predela tovarna 650.000 kubičnih metrov iglavcev, bukve, topolov in brez, predela in ponovno vključi v proizvodnjo 30.000 ton starega papirja (tako les Tri, nad 150 metrov dolge papirne stroje, imajo v Krškem. Bala štiri metre širokega papirja, ki ga razreze jo na dimenzije časopisnih formatov, tehta okrog tri tone. Poseben boben na poldrugi meter dolge kose lesa olupi, očisti in opere. Transportni trak jih odnese v mline, ki jih zdrobijo v trskam podobne kose. Zdrobljeni les na ogromnih kupih čaka na postopek kuhanja v posebnih kuhalnikih. kot star papir morfajo tudi uvažati), izčrpa in očisti za potrebe proizvodnje ogromne količine vode iz Save, ter zmesi za papir, dodaja velike količine kaolina iz Kamnika, barvila in kemikalije. Djuro Salaj sam proizvaja polovico potrebne električne energije, razen tega pa morajo energetiki letno zagotoviti še 235.000 ton premoga, 25.000 ton mazuta in 5000 ton kurilnega olja. Vozni park je tolikšen kot ga imajo na primer naša gozdna gospodarstva, razen tega pa so tovarniška dvorišča prepredena z železniškimi tiri. Djuro Salaj ima tri papirne stroje. Vsaka linija je dolga nad 150 metrov, ima štiri metre delovne širine (na Švedskem ima na primer en stroj tudi 10 metrov delovne širine), v minuti pa pride iz stroja približno pol kilometra papirja. Dnevna proizvodnja znaša 350 ton. Proizvodnja papirja je ljudem malo znana. Zato jo kaže na kratko opisati. V posebnih bazenih stroji mešajo osnovne surovine za papir: zarobljeno celulozo, lesovino, ki je v bistvu skuhan na drobno kose Galerija Mestfl V slikal Radovljica, aprila — 0 ju, doma iz Vrbelj pfl1 smo ljudje in svet obe" vznemirjajo s hladon% priznanje. V slike se težko priznamo, da ob* Slike Mihe Dalla ValM' | današnjemu dnevu pisan* kožo. S platen strmi v nas j sama tesnoba, strah, r* v vost sodobnega človeka. <* s vilčena premaganost. P1"8 prav niso njegove slike drugačne od sporočil, ki F- 4 pajo dan za dnem tele^ . časopisi — kažejo nam v zbrušen les, kaolin, ki igra vlogo polnila, predelan star papir (le-tega uporabljajo le pri izdelavi manj kvalitetnega časopisnega papirja), barvila in kemikalije. Zmes potuje po 4 metre širokih trakovih, kjer se ji odvzame večina vode. Strjuje se in sprijema, posebni sesalniki pa ji še naprej odvzemajo vlago. Na vrsto pride stiskalnica, ki nastajajoči papir stiska na zaželeno debelino. Papir potem teče po vročih, s paro napolnjenih sušilnih valjih, se navija na navijalnik in teče prek strojnega gladilnika, ki papir zgladi. Naslednja faza v postopku je rezilni stroj, ki reže papir na potrebne dimenzije. Rezilnik je v bistvu tudi atest papirja, saj se vrti z enako hitrostjo kot rotacija v tiskarni. Štiri metre široka bala papirja tehta okrog treh ton. Zadnja faza je tehtanje in pakiranje. Na enakem principu, tudi na osnovi kuhanja in odvzemanja vode in vlage, se proizvaja tudi celuloza, ki je podobna grobemu, nekaj milimetrov debelemu belemu kartonu. ta, le, da ob tistem rutin*1 ^ sporočilu ostajamo ravn" j šni. Drugače je pri Dalla v j jevih slikah — sporočilo I p v pravokotnik slike priza^ l z ostrino, vznemirja z bod* spoznanjem, da enostavn" človeško zapirati oči pr^ dobo današnjega sveta, P8. $ je ta še tako mračna. Nep1"1 ( no nas spominja na našo1^ i Pri kmetu Potočn'ku v Bačnah I Krompir s sivkasto-modro nianso j Bačne, 8. aprila — Pod Jesenkovim gričem in Ajdovim brdom je vasica Bačne. STudi ta majhen biser narave je Poljanska dolina nanizala v svojo bogato ogr-, lico. A biseri so se razsuli. Industrija je s svojo požrešno roko oskrunila tudi najčistejše, najbolj naravno. Domačini se vse bojijo sedanjosti, trepetajo, kaj jim bo prinesla prihodnost. Njihova sedanjost in prihodnost je, čeravno nehote, ■ povezana z rudnikom urana { Zirovski vrh. Skozi Bačne ■ vijuga široka, prašna cesta, j po kateri ves dan vozijo to- ■ vornjaki. Pet minut hoda I navkreber od Potočn'kove g domačije odlagajo jalovino. Franc Drmota, Potočn'kov, ' je šel prosit v rudnik, naj bi cesto vendarle poškropili, če je že asfalt predrag, da ne bi prašila rastlinja, ki rase ob njej. Odšel je brez obljube. Pač, ko bo dež, cesta ne bo več prašila. S Knne le za pol ■ nekdanje črede Kmet je nad obnašanjem odgovornih v rudniku razočaran. Ni mu trn v peti le prašna cesta in trušč tovornjakov. Zaradi rudnika, zaradi odlagališča jalovine, je izgubil dobršen kos svojega posestva. Razlastili so mu okrog šest hektarov obdelovalne zemlje, večinoma njiv, in petnajst hektarov gozda. Čeprav so obljubili, da bodo najprej vozili v gozd in bo njive še lahko obdeloval, so v resnici storili ravno obratno. Najprej so zasedli njive. Tiste najboljše, nekatere so bile skoraj povsem na ravnem, najbolj prikladne za obdelovanje. Tudi v gozd, kar ga je ostalo, zdaj težko pride. Poti so odrezane, novih ni. Franc Drmota, Potočn'k Delo na hribovski kmetiji je težko, na njej je konj še vedno bolj zanesljiv in varen kot traktor. Cena za delo je tod nizka. Zdaj, ko je Franc Drmota izgubil velik kos najboljše zemlje, je hrane komaj za polovico nekdanjega staleža živine. Pojavi, ki jih prej ni bilo Še bolj kot skrčeno posestvo pa kmeta v Bačnah skrbijo posledice rudniške proizvodnje. Franc Drmota ne verjame, da je jalovina povsem neškodljiva. Zakaj se v nekaterih delih gozda sušijo vrhovi smrek, ki so bile prej lepe, zdrave, zelene, zakaj bukve izgubljajo listje? Zakaj sta soseda Milan Setni-čar in Anton Debenc lansko jesen za drisko živine krivila zastrupljeno otavo? Zakaj je žena, Marija Drmota, ko je plela na njivi, dobila po rokah rdeče lise? Nikoli prej jih ni. Žal ni šla k zdravniku. Zakaj so se na zelju pojavile rumene pike? Morda res samo od prahu s ceste, ali pa je ta prah res povsem nedolžen? Dokazov, žal, ni. Prebavne motnje zaradi krompirja Ne vedo tudi, kaj je narobe s krompirjem, ki so ga pri Potočn'ku lani sadili. Ko ga skuhajo, olupijo in osolijo, udari na črno. Nekaj časa so ga več jedli. Dobili so prebavne motnje. Ko so ga nehali jesti, so tudi težave izginile. Umetno gnojilo ne more biti krivo, saj ga krompir skoraj ne dobi. Kmet gnoji v glavnem s hlevskim gnojem. Nikoli prej krompir še ni bil tak, ne njegov, ne sosedov. Čisto mogoče je, da na krompir vpliva jalovina, ki je na odlagališču niti ne zasipajo sproti, pravi Franc Drmota. Včasih se na cesti tovornjak zadaj odpre in strese tudi polovico tovora. Buldožer ga preprosto porine ob cesto. S ceste pa teče v vodo ... Franc Drmota resno pomišlja, ali naj še sadi krompir ali naj ga raje kupi. Najbrž ga bo moral kupovati. Izvid ne pove veliko Sanitarni inšpektor Franc Urh je poslal krompir v pregled Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju ter opozoril na čudno barvo. V Zavodu so 19. marca napisali izvid, ki ga citiramo: »Vzorec je krompir, prinesen v polietilenski vrečki. Gomolji krompirja so specifičnega videza. Kuhan in takoj olupljen krompir je specifičnega videza, rumene barve, ki pa se po nekaj urah nekoliko spremeni. Dobi sivkasto-modro nianso. Kuhan krompir, ki je olupljen hladen, ostane značilno rumene barve. Pri vzorcu nismo opazili bistvenih sprememb, ki bi nastale po kuhanju.« Zakaj krompir spremni barvo, ali je škodljiv ali ne, tega v Zavodu niso ugotavljali. Krompir bodo'poslali v pregled Kmetijskemu inštitutu v Ljubljani, kjer imajo bolj popolne instrumente za raziskave. Ljubljanski SFPO pripravlja analizo vpliva Rudnika urana Žirovski vrh na okolje, ki jo vsi, ki jim je življenje tudi v prihodnosti mar, še posebno pa bližji sosedi rudnika, nestrpno pričakujejo. Potem se bo dalo reči kaj več o tem, ali ima strah ljudi trdne korenine ali ne. Najbrž pa je doba obratovanja rudnika še prekratka, da bi se vse slabe posledice v analizi že odslikale. H. Jelovčan Frančiška Eržen iz Gorenje vasi, n Ob punkeljnu in kle Gorenja vas — Okroglo letnico rojstva ima: 1888. Novembra bo dopolnila častitljivih 98 let. Nihče v škofjeloški občini jih nima toliko. Dnevi ji minevajo v družbi otrok, ob punkeljnu in klekljih, večeri pred televizijo. Rojena je bila v Gorenji vasi, v majhni hiši nedaleč od sedanjega doma, ki ga je kupil že njen oče. Dekletce je imela komaj šest let, ko je začela sukati kleklje. Delo ji, otroku, vedno ni najbolj dišalo. Oče jo je priganjal s palico. Pa se je znašla; sukanec je zakopala v grm, da je mislil, da je že vsega porabila. Seveda ji ukana ni dolgo uspevala. Tudi pozneje, kot dekle, je veliko klekljala. »Špice« so odkupovali trgovci. V nekdanji Avstriji, še pred prvo vojno, se je z njimi dobro služilo. Delp klekljaric je bilo tedaj bolj cenjeno kot kasneje v stari in zdaj v novi Jugoslaviji. Razen tega tudi ni mo- gla prida izbirati. Tovarn krat ni bilo, polja doma imeli. Omožila se je pri trid^ tih. Vzela je čevljarja. N$ ji ni mudilo možiti, praV šah in doda, da se je še zgodaj, da ni ničesar zatf& la. Mož je delal čevlje, s se je pokorila z d^ema vama, dvema prašičema sedmimi otroki. Predaha ni mogla vzeti. Potem, ko so otroci n ko zrasli, se je spet lotila * kljanja. Da se je lahko f*1 usedla. Brez dela pač ni z la sedeti. Zdaj, prt 98, še vedno kija. S hčerko Anice s ob Deči in si aelala druZ rAJ gEPORTAŽE _ ^^Kranju Iijeta tesnoba 0 ^obe bi bilo Mihi Dalla Valleju, akademskemu slikar-ri I fa, pripisovati črnogled pogled na svet. »Mislim, da sen ^nko-veselo obarvani; če pa moje sedanje slike ljudi ifl j ^ in odtujenostjo, ki veje z njih, je to zame lahko le m1 ,rei posrečilo ujeti tudi tisti obraz sveta, za katerega si lei8 5S?ušnost, strah in prilagaj a- PETEK, 11. APRILA 1986 11. STRAN (r GLAS PETKOV PORTRET j Pri prt na to, da prečesto na ne- '"fitalf e^ne Pr°bleme reagiramo f ivin°'.da ra)° zavijemo v trgo ke in kupimo kaj svetlečega, ega, kaj za tolažbo vesti. j V?riJa slik- s katerimi se ra-3Vi2'LuvlJjški slikar trenutno pred- 'Jsfo v ^ranJski galeriji Me- K.hiše- VT$af-la PravzaPrav doma, ne- vjvij ] potem ko je razsta-Kstaiaajprej V RadovlJici- Je 1 Mmmesecev zatem- Ro se je 5u, t*,a Dalla Valle vrnil po dolgi za2%6tni odsotnosti iz Mehike. pa seveda sega ne- ^iPrik? nazaJ- v čas- ki §a Je ( |L sPrva kot štipendist 1 JJ^tesa in mehiške vlade na Anemiji Za likovno umet- rfost v Ciudad Mexicu. 4 1 Eiatj Je bolj veselo. Kadar tipneha, poprime punkelj a „rancka, ki je tudi doma. 'iw.sin Franc je v hiši. 'rije ^ P°rocen v Ljubljani, otroci pa so že umrli. ki i(wekl3a za ljubljanski tKsli maJhne okrogle prtiče, garniture. Vsak dan L dl dva in pol. Za en prti-,|e djbi 133 dinarjev! Plačilo skromno, vendar tudi kr V te3 starosti, pač ne križem rok, brez pJ ^ olgačasila bi se. sončnih dneh gre kAi rada ven P°sedet- $¥■ 7 aVtom se zel° rada Pe" 5*W- Čer Pa J° Prevzame 19 ^ ^ija. Najraje gleda fil-^ J.uJe. ki imajo podnapi-*°]% slabo, zato od doma K k * ' k*dravjem se sicer ne ka zvaliti I ■*a.i nima prida. em se sicer . vendar se Franci *°Wor2en Slede na leta kar Počuti. Da bi se še dol- A-— H. Jelovčan »Začetki te serije slik pravzaprav sodijo na eno od razstav, ki je bila organizirana ob jugoslovanskem kulturnem dnevu v Mehiki. Ideja je bila zanimiva, razvijal sem jo naprej, tako da je zdaj slik za cel opus. Težko je reči ali bi bile slike takšne kot so, s takšno vsebino in v obliki, tudi če, ne bi spremenil okolja. Verjetno bi bile. Kajti slikarjeva spoznanja o svetu, njegov odnos do sveta, ni ravno odvisen od tega, kje slikar ustvarja. Na začetku je glodala v meni predvsem misel na odtujenost človeka v sodobnem svetu, na njegovo samoto v sodobnih mestih, teh človeških mravljiščih.« Obrisi človeških podob brez identitete, posamezni udi, številke, označbe izgubljenosti v sodobnem zbirokratiziranem svetu, v katerem se človek v množici giblje, misli in živi le ob pomoči smerokazov pravilnega oziroma zaželenega mišljenja, delovanja, bivanja. Svet pač, ki smo ga spoznali pri Kafki, ponovno odkrivali pri Orvvellu. Tesnoba, ki veje s teh platen, pa naj še tako spominja na občutke pri Kafko-vem Procesu ali procesih pisanimi z malo začetnico ali na vzdušje nekaterih Gavrasovih filmov, je vendarle podoba sedanjega sveta, pa naj nosi katerokoli letnico. Kot bi pogledal v podzavest sveta, z golo žarnico, bleščavo svetlobo posveti slikar tja, kamor pravzaprav nočemo, da bi planila svetloba. So takšne slike lahko izraz pesimističnega odnosa do sveta? »Niti ne,« pravi slikar. »Svetu je treba nastavljati zrcala, pa naj bodo to sporočila v besedi ali sliki ali drugi obliki, umetniki to že od nekdaj počenjajo. Sicer pa bolj slišim razlage, da sodi moje delo med takoimenovano angažirano umetnost, čeprav mislim, da tudi to ne bo povsem točno. Moje slike enostavno govore o nekaterih problemih tega sveta, o problemih, ki niti niso novi, a so v sedanjem času postali izrazitejši. Sicer pa — slikarju je pač najtežje z besedami razlagati nekaj, kar je enkrat že povedal s čopičem.« Miha Dalla Valle se zdaj odpravlja nazaj v Mehiko, ki ga kot eksotična dežela, vsaj za večino Evropejcev je tako, še vedno privlači. »Nekatera okolja so kot magnetizem, nekakšna polnila za energijo. Vsaj tako doživljam Mehiko. Pa nisem edini, dežela je zanimiva tudi za druge umetnike, pisatelje na primer pa ne le iz evropskih dežel — od nekdaj pa tudi danes. Enkrat bo morda res treba izbrati, kje pognati korenine . . .« Sicer pa — ko bi vedel, katero obdobje je za nas najpomembnejše? L. Mencinger Minka Krvina Dvajset let bo kmalu, odkar je začela pisati, .željo pa je nosila v sebi veliko veliko dlje. Šele ko jo je bolezen vrgla na posteljo, je našla čas. Najprej za dnevnik, in potem, ko je zdravje za silo po-krpala, so se rojevala knjige. Ponoči, kot otroci. Koliko noči je prebedela! Iz nje je vrelo. Da je le odmašila ta vrelec in ga spustila na plan! O kmečkih ljudeh je pisala, o življenju, ki ostaja prikrito ljudem za debelimi kamnitimi zidovi hiš, hlevov, na travnikih, njivah, o življenju ob pridnih močnih konjih in trmastih kobilah, ob lačnih pujskih, ob otrocih, ki jih je malokdaj čas popestovati, o starih tetah, ki nosijo v sebi skrite zatrte ljubezni, o beračih, ki so kos kruha in lat-vico mleka iz rok kmečke gospodinje poplačali s sto novicami, o vsakdanjih hišnih prepirčkih in prepirih, ki niso mogli ostati skriti ne otrokom ne sosedom. . . »Ljudje mislijo, da se na deželi nič ne dogaja,« pravi Minka. »Pa se. Ljudje veliko več vedo o drugih, kot pa v mestih. In vsaka novica, ki pride na vas, ima drugačno težo, kot ona v mestu. Tam gre mimogrede mimo, na vasi pa jo premlevamo, pregledamo vse njene plati, globoko v nas se usede.« Na stranskem tiru je bilo prvo njeno obsežnejše delo. V dveh delih je izšlo. Sledili so Kmetje brez zemlje, Rodila sem jih, Breme resnice, Naše mame ljubi vsakdan, Deklica s konji. Objavila je tudi več podlistkov in člankov. Večina njenih del je iz- šla pri Kmečkem glasu, le dve pri Cankarjevi založbi. Spet ima neko obširno knjigo v delu. V treh delih bo izšla, predvideva. Ko bi le ne bilo doma toliko dela in ko bi bila bolj zdrava. Trije otroci so že zdoma, le najmlajši je še doma. Ob koncu tedna prihajajo, da postore najtežja dela. Zdaj je še moža delno kap. Nobena nesreča pa res ne pride sama. Mož, pravi Minka, ni še nobene njene knjige prebral, še naslova ne pogledal. Ko je zadnjič odhajal v zdravilišče, mu je Naše mame ljubi vsakdan potisnila v torbo. Morda se je bo lotil, ko mu bo dolgčas. Vsak drugačnega kova sta, a se čudovito dopolnjujeta. Vsak daje polovico, oba sta pa celota. Če bi bil še on tako občutljiva duša, kot ona, saj bi se ne dalo ne živeti, ne delati, razmiš-lja. Preprosta kmečka žena je Minka Krvina. Taka, kot vse druge, ki morajo vstajati pred zoro, postreči možu, otrokom, povardevati v hlevu, pa pleti pa žeti pa sušiti seno, hraniti prašiče, peso okopavati. Le da zvečer druge gredo spat, ona pa prime za pero in piše, piše. Pisanje je njen drugi jaz, pravi. Mora, sicer bi vse to ostalo v njej. Včasih si je želela postati učiteljica. A ji ni bilo dano. Re /ščino so tolkli doma. Ba-rakarji so bili, v bakovški štali v Stranski vasi pri Dobrovi so stanovali. Oče je bil predvojni komunist, največkrat brez dela. Mama je prala bokavški baronici in cerkveno perilo. Nič koliko zim je na Gradaščici razbijala led, da je nahranila svojih sedem otrok. Danes so vsi na dobrem. Minka zdaj uči preko knjig. Vsaka posebej je knjiga o življenju, trdem kmečkem življenju, kjer je boj z naravo neizprosen vsakdanjik. Kaj se mara pisateljem, ki lahko samo pišejo, pravi. Ves dan imeti čas za pisanje! To je razkošje! Ona ga pa ima, kolikor ga ukrade nočem, možu, otrokom, kuhinji, kmetiji. Njim se ne more na njivi splašiti konj, da potem ne morejo napisati dogovorjenega članka. Njej se pa. Šestnajst ur garaš čez dan, ponoči pišeš. Saj je to pravo junaštvo. Pa se še spodtikajo vate. Nekdo je zapisal, da je boljši vsak Dr. roman, kot njeno pisanje. Menda je bilo prav pri Bremenu resnice. Kvaliteta se pokaže pri zadovoljnih bralcih. Pri razprodanih knjigah. Pred dnevi je pri založbi Kmečki glas izšel ponatis ene njenih prvih knjig Naše mame ljubi vsakdan. Kdor je še ni bral, naj jo vzame v roke. Del Minki-nega življenja je, kot je več ali manj del njenega življenja vsaka njena knjiga. D. Dolenc I I I Triglavski narodni park usklajuje različne interese, opozarja in zahteva Stotnija turistov na I I I prostoru brez stranišča Bled, aprila — Kako varovati naravno in kulturno dediščino in kako razvijati gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in deloma tudi industrijo na prostoru, kjer se prepletajo številni interesi in kjer en, z zakonom opredeljen interes, zagovarja tudi Triglavski narodni park — o tem smo se pogovarjali z Ivanom Fabjanom, direktorjem uprave parka, in s pravnikom Mladenom Bergincem. Park je še mlad, letos poleti bo minilo pet let od sprejetja zakona, in zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi v njem že vladalo sožitje med vsemi, ki so prisotni v tem prostoru ali kakorkoli posegajo vanj. Interesi se na marsikaterem področju še vedno razhajajo in povzročajo tudi hudo kri; pa vendarle: napredek je očiten in če ne drugega, se je okrepilo spoznanje, da je naravno in kulturno dediščino treba varovati ... NESNAGA DUŠI BOHINJSKO JEZERO — Park je zakoračil v novo petletno obdobje in v načrtu, ki ga je pripravil, posveča veliko pozornosti prav onesnaženosti zraka, voda in jezer, hrupu in divjim odlagališčem. Kakšno je stanje na tem področju? »Najhujša onesnaženost zraka je na JesenLah, odkoder pa se rastlinstvu, živalstvu in ljudem škodljivi delci raznašajo z zračnimi tokovi po gornjesavski dolini vse do Kranjske gore in navzdol do Bleda in Gorij. Seveda ne gre kriviti le Železarne. Nad Evropo lebdi plast onesnaže- nega zraka, v katero odlagajo delce in škodljive snovi vse države, tudi Jugoslavija; zračni tokovi pa raznašajo te snovi tudi kilometre daleč. Na Jesenicah se bo stanje, vsaj upamo tamo, izboljšalo, ko bo nova elektrojeklarna ugasila nekaj žarišč onesnaževanja. Posledice so hude. Iz zraka že zdaj lahko opazimo skupine dreves s poru-menelimi vrhovi, predvsem na Pokljuki, Je'ovici in v gornjesavski dolini. Pri vodah je v gorenjskem delu parka največji problem Bohinjsko jezero, v tolmin-sko-bovškem pa potok Korit-nica, ki prinaša z vodo tudi težke kovine iz italijanskega rudnika. Kakovost vode v Bohinjskem jezeru se še naprej poslabšuje, biološko ravnotežje je porušeno, v njej so odkrili tudi velike količine kemičnih snovi. Ukane, kjer je veliko zasebnih in družbenih počitniških domov, nima Urejene kanalizacije. Objezerski kanal je narejen, vendar ne dr'uj<> ta ko kot tudi ne čistilna naprava v hotelu Zlatorog. Ko je naš čuvaj raziskoval, od kje v jezeru pene od pralnega praška, ga je sled pripeljala v Zlatorog, kjer je osrednja pralnica za vse Alpetourove hotele v Bohinju. Iz hotela Pod Voglom gre vsa nesnaga neposredno v jezero, velik onesnaževalec je tudi avto-kamp. Detergente smo odkrili tudi v Sedmerih jezerih. V planinski postojanki na Kredarici imajo »angleško stranišče«, a ne vemo, kam odtod potujejo odplake. Iz strokovne literature že poznamo primere, ko je nesnaga udarila na dan precej nižje in se pojavljala kot stalni in neukrotljivi vir onesnaževanja: Poleti, ko planinci oblegajo hribe, se domovi in koče kopljejo v odpadkih. Najhuje so z njimi zatrpane triglavske doline in Tamar — izhodišča za planinske ture v Julijce in kraji za »žogobrcar-ske piknike«. V Vratih se je razvilo divje kampiranje. Na prostoru, kjer ni niti enega stranišča, preživlja nočitnice tudi po sto turistov, največ s Češkoslovaške.« POVEZAVA KRANJSKOGORSKEGA IN BOVŠKEGA TURIZMA? — Trenta odmira in propada. To je problem, ki ima že dolgo brado, in za katerega ni kriv park, temveč splet okoliščin. Trentarji so se iz razlogov, ki so vsem bolj ali manj poznani, izselili iz hribovskih in odmaknjenih naselij v večja središča, zemlja se je začela zaraščati in kultivirana krajina izginjati. Kaj predlagate? »V parku se zavzemamo za boljšo celoletno cestno povezavo med Kranjsko goio in Bovcem. Naša tiha želja je, da bi se težki gradbeni stroji potem, ko bi prevrtali Karavanke, zarili še v to območje. Cesta bi prinesla življenje v dolino, okrepila gostinstvo in turizem in kar tudi ni tako nepomembno: čvrsteje bi povezala kranjskogorski in bovški turizem. Memmo, da bo Kranjska gora po izgrad nji karavanškega predora celo izgubila na turizmu, saj bo postala del »slepega črevesa«, še posebej, če ne bo prek vsega leta možnosti prehoda v dolino Soče.« — Problem so tudi črne gradnje iz časov, predno je bilo to območje razglašeno za narodni park. Kaj ugotavljate? »Na območju parka je trideset objektov, ki bi jih bilo treba porušiti, ker so postavljeni na nezazidljivih zemljiščih ali so narejeni tako, da kvarijo podobo krajine. Park lahko le opozarja na ta problem, medtem ko je razreševanje v pristojnosti občinskih upravnih organov, ki pa, kot kaže, kar ne upajo vgrizniti v to jabolko.« iluzija ali stvarnost: biološko Cista hrana? — V načrtih omenjate tudi ekološko ustreznejši način gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Na kaj mislite? »V kmetijstvu se na široko lotevajo ravnanja grbin na pašnikih in travnikih. Menimo, da se nam bodo takšni ukrepi še maščevali. V dolini Voj rastejo ,na izravnanih pašnikih le še določene vrste trav, medtem ko encijana tu ni več mogoče najti. Drug problem je gnojenje z umetnimi gnojili, ki je, vsaj po našem mnenju, še precej nestrokovno. Sodimo, da ideja, ki jo ponujamo in jo bomo proučili skupaj z Zadružno zvezo Slovenije, vsaj dolgoročno ni iluzionistična: v teh predelih naj bi pridelovali biološko čisto hrano, brez uporabe umetnih gnojil in škropiv, ki pa naj bi bila tako kot drugod v svetu trikrat ali štirikrat dražja.« C. Zaplotnik GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 11. APRILA 1986 Štirideset let dela športnega društva Triglav iz Kranja Vrstili so se uspehi, padci in spet uspehi KRANJ, 10. april — Letos športno društvo Triglav iz Kranja praznuje štirideset letnico dela v alpskem klubu, klubu smučarskih tekačev in .učarskih skakalcev. Štirideset letnico praznujejo tudi športniki judo kluba, namiznoteniški igralci, medtem, ko bodo nogometaši praznovali že petinšestdeset letnico svojega delovanja. V štirideset letnico se bodo vključili s svojim delom tudi plavalci in vaterpolisti in skakalci v vodo. Takoj po drugi svetovni vojni so ti začeli z svojim delom v klubu Udarnik, ki je nato zrasel v Triglav. ALPSKI SMUČARSKI KLUB TRI-JLAV — V športnem društvu Udarnik o se prvi povojni tekmovalci v alpskih lisciplinah pojavili v Torklji ir pred-sem na terenih Jošta. Tako kot je te-ak vsak začetek je bilo tudi v tej zvrti smučarskega športa. Že iz skrom-lih začetkov v letu 1947 je zraslo nekaj Vih tekmovalcev. Med njimi so bili ože Andrejašič, Jože Jereb, brata Jo-ič, Franc Gorjanc, Franc Puhar, Meta )blak, Nada Urbar, Zdenka Jamnik, Vnica Wahl in drugi. Dosegali so že ispehe in to je bila lepa vzpobuda za iadaljnje delo. Leta 1950 je bil zgrajen lom na Joštu. Pogoji za razvoj alpske-;a smučanja so se še izboljšali. Na te-enih Jošta je ŠD Udarnik organiziral e prve treninge in tečaje in iz teh vrst 0 izšli Majda Ankele, Maja Rutar, Jarbka Jamnik, Brigita Mravlje, To-naž Jamnik, Janez Jenko, Jože Roz-nan, Jože Blažič, Janez Gorjanc, Lju->o Rakovič, Raj ko Stare in še bi lahko laštevali. Pri vzgoji mladink se je izdala učiteljica Meta Oblak, čeprav je e sama tekmovala. Vsi tekmovalci so z leta v leto napredovali in že leta 1951 e na tekmovanjih smučarski klub Jdarnik nastopal z močno ekipo. Ta-;rat je Slavica Zupančič prvič presene-tla in osvojila svoj prvi republiški in ržavni naslov. S tem si je odprla tudi 'Ot v državno reprezentanco. Od leta 951 do 1962 je Slavica Zupančič osvo-ila triindvajset državnih naslovov in evet republiških. Bila pa je odlična tu- 1 v mednarodnem merilu. Svoj naj-ečji uspeh je dosegla na olimpijadi le-a 1956 v Cortini d'Ampezzo. Osvojila s dvajseto mesto v kombinaciji. Čez ve leti je bila štirinajsta v kombinaci-t na svetovnem prvenstvu v Badge-teinu. Od mednarodnih uspehov je reba omeniti še prvo mesto na veliki lednarodni tekmi na Etni. Leta 1958 i bila proglašena za najboljšo športni- 0 Jugoslavije. Ko je Slavica Zupančič renehala tekmovati, so jo nadomesti-4 Ankeletova, Rutarjeva in Jamniko-a. Majda Ankele je vse do leta 1969 osegala po najvišjih mestih v Jugosla-iji in uspešna je bila tudi na medna-odnih tekmovanjih. Svoj največji speh je dosegla na olimpijskih igrah Grenoblu, ko je bila v slalomu trinaj-ta in dvanajsta v kombinaciji. Leta 954 se je Udarnik preimenoval v portno društvo Triglav. Poleg že ome-ienih tekmovalk, ki so bile stalne čla-ice državne reprezentance, so imeli Kranjčani tudi močno reprezentančno loško vrsto. To so bili Janez Šumi, To-iaž Jamnik in Janez Jenko. Vsi so po-egali po najvišjih mestih na državnih 1 republiških prvenstvih in bili v spredju tudi na mednarodni ravni. Za ?mi je rasel tudi novi rod, ki je nadomestil starejše. To so bili Rajko Stare, Brane Medja, Drago Leben, Slavko Udovč in drugi. Po letu 1962 je bil pri razvoju alpskega smučanja v Kranju padec. Ni bilo več pravega naraščaja, ki bi nadomestil bivše odlične tekmovalke in tekmovalce. Ni bilo trenerskega kadra, čeprav je bilo nekaj poizkusov dela. Vendar sta prišla na plan le odlična smučarja Nataša Blažič in Sašo Šorli. Po letu 1970 je bil premik v vrstah Triglava. Janez Ponikvar, Ivo Triler, Andrej Zupan in Tone Sušnik so začeli delati po jugoslovanski piramidi in začeli so se »rojevati« novi tekmovalci. Ko je klub dobil še poklicnega trenerja Dare-ta Štularja in še Slavka Zupanca je začel rasti nov rod. To se že pozna, saj ima klub kar trinajst reprezentantov, ki so uspešni na vseh tekmovalnih frontah. Rezultati Mojce in Lea Dež-man, Brede Tomažič, Mateja Naglica, Matjaža Peneža, Gregorja Grilca in še nekaterih, so taki, ki klub razvršča med najboljše štiri v državi. S takim delom bo treba nadaljevati in Triglav bo kaj kmalu v vrhu jugoslovanskega alpskega smučanja. SMUČARSKI KLUB ISKRA DELTA TRIGLAV — Povojno obdobje razvoja smučarskih skokov lahko razdelimo v dva dela. Od leta 1949 do 1956 in od leta 1960 do danes. V državni reprezentanci so se pojavili Kranjčani že pred dvaj-setemi leti. Največ uspeha te generacije sta dosegla Lojze Gorjanc in Matija Franko. Od ostalih velja omeniti še Staneta Grmeka, Milana Turela, Jerneja Toprša, Petra Križaja, Andreja Cigliča, Jožeta Javornika in še katere. Toda s prenehanjem tekmovanj teh skakalcev je nastala praznina, kvaliteta je padla in tudi število aktivnih tekmovalcev je bilo majhno. Praktično skokov v Kranju ni bilo več. V zimi 1960—61 se je pojavila nova generacija mlad;h skakalcev. Smučarska zveza Slovenije je organizirala skakalne šole po republiki in v Kranju jo je vodil Jože Javornik. Prav njemu je uspelo vzgojiti vrsto nadarjenih skakalcev. Prve korake so mladi skakalci napravili na improvizirani 15-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Prvi učenci te šole so bili Marjan Mesec, Peter Štefan-čič in Vinko Bogataj. Dvigniti smučarske skoke v kvaliteto ni bilo lahko. Za razvoj in napredek ni bilo prepotrebne opreme, niti ne denarja. Sele prvi uspehi na republiških prvenstvih so dajali nov ton. Število članstva je naraslo in s pomočjo trenerja Dejana Sinka in Jožeta Javornika je pri Triglavu uspelo, da je rasel nov rod. In uspehi po letu 1962 so se vrstili. Vse več je bilo tekmovalcev iz Kranja, ki so bili v državni reprezentanci in ime Kranja so ponesli v skoraj dvajset držav. Še večji uspehi so bili, ko so na Gorenji Savi dobili prvo plastično 35-metrsko skakalnico. V naslednjih letih so zgradili še 15-metrsko v. Stražišču in 15-metr-sko na Gorenji Savi. V načrtu 1986 — 1990 imajo izgradnjo še 10-metr-ske in po republiškem ključu še 90-me-trsko. Uspešni so bili tudi na področju vzgojnega kadra. V klubu sta dva poklicna trenerja Sandi Čimžar in Jane7. Grilc ter osem amaterskih. Močna je tudi sodniška selekcija, saj imajo v svojih vrstah kar sedem sodnikov mednarodnega razreda. Največji uspeh med vsemi kranjskimi skakalci ima nedvomno Bogdan Norčič, ki ima poleg izrednih mednarodnih uspehov, še desetkratni naslov državnega prvaka. To je tudi rekord med našimi skakalci. Dolga leta sta bila državna reprezenMnta Peter Štefančič in Marjan Mesec ter Vinko Bogataj. Štefančič in Mesec sta bila tudi prva rekorderja v smučarskih poletih. Leta 1969 je Štefančič imel 150 metrov in kar štiri leta je držal ta rekord. Odvzel ga mu je leta 1973 s 158 metri Marjan Mesec. Pomembne uspehe so imeli tudi Klemen Kobal, Jože Kapušin, Franci Mesec in posebno še Janez Gorjanc in Janez Bukovnik ter Srečo Grosar. Med zdajšnjo generacijo izstopajo Brane Bene-dik, Miro Bizjak, Bojan Globočnik, Krištof Gašpirc, Martin Skerjanc, Janez Štirn, Matjaž Zupan in Tomaž Dolar. Še posebno sta bila uspešna Janez Štirn, ki je bil na svetovnem prvenstvu mladincev drugi in Tomaž Dolar z enajstim mestom na olimpijadi v Sarajevu. Seveda ne moremo tudi mimo tega, saj je bil Triglav že petnajstkrat ekipni državni prvak. SMUČARSKI TEKAŠKI KLUB TRIGLAV — Enako kot alpinci in skakalci imajo tudi smučarski tekači Triglava svojo razvojno pot pri športnem društvu Udarnik. V prvih letih svojega delovanja ta zvrst zimskega športa v Kranju ni imela večjih uspehov, saj je bilo za to zvrst premalo tekmovanj in bila je premajhna tradicija. Prva prelomnica je bila gotovo z uspehi Ančke Kristan-Drofe-nik. Leta 1950 je osvojila prvi državni naslov za Kranj. V sezoni 1951 — 52 se je od vojakov v Kranj vrnil Gašper Kordež, ki je poleg tekmovalnih uspehov krojil tudi mladi smučarski tekaški rod. Še vedno so nam v dobrih spominih uspehi Kranjčana Romana Seljaka, ki je z ostalimi Kranjčani gojil smučarski tekaški šport. Ko se je razmahnila tudi športna oprema Elana, Alpine, Planike in drugih proizvajalcev tekaške opreme se je povečalo tudi število smučarskih tekačev, ki je danes že prešlo' v pravo množičnost. Po izrednih naporih predsednika kluba leta 1979 Tineta Gregoriča so nabavili teptalni stroj, ki za tekače Triglava in druge, reže smučino v Nemiljah in Jezerskem ter v ostalih krajih občine in republike. Tekaški smučarski klub Triglav je bil v preteklem obdobju najboljši klub v državi, v zadnjem obdobju pa je to prednost še povečal. Največ zaslug za vse to imajo: Maks Jelene, Franc Šparovec, Jože Gartner, Vinko Lotrič, Milena Kordež, Helena Bešter, Srečo Bešter, Filip Zupan, Mili Fister, Bernarda Lotrič, Marija Bešter, Janez Kavčič, Jože Lotrič, Janez Reberšak, Jože Šolar, Jeli Jelovčan, Simona Krničar, Ivo Čarman, Janez Klemenčič, Lojze Katrašnik, Milan Katraš-nik, Matej Kordež, Borut Nunar, Vida Ber-toncelj, Ivi Bešter, Barbara Hočevar, Mitja Kolman, Jure Šorli, Matej Ažbe, Andrej Až-be, Aleš Mohorič in Fanci Prevodnik. Prav od Ivota Čarmana naprej je to generacija, ki uspešno vodi res izredno generacijo tega rodu naprej. Znani so njihovi domači in mednarodni uspehi in skoraj vsi so v vrstah naše tekaške moške in ženske reprezentance. D. Humer Superveleslalom v Kranjski gori Kranjska gora — Člani Alpskega rručarskega kluba Kranjska gora so a zaključek zimske sezone na smuči-ču v Podkorenu organizirali odprto -rvenstvo Kranjske gore v supervele-lalomu. Na startu se je zbralo kar 364 ekmovalcev in tekmovalk, od najmlaj-ih do najstarejših. Pomerili so se na Iveh progah, na krajši je najboljši čas tosegel Marjan Lavtižar, na daljši pa e bil nepremagljiv znani mladi smu-arski reprezentant Sašo Robič. Glavni >okrovitelj tekmovanja je bil Kompas-X)ZD Hoteli Kranjska gora, na pomoč »a so priskočile še druge delovne orga-uzacije in zasebniki iz Kranjske gore. V posameznih kategorijah so zmagali: krajša proga — ml. cicibanke: Nina Bernik; ml. cicibani: Matevž Andrič; veteranke: Andreja Arhar; veterani: Marjan Lavtižar. Daljša proga — cicibanke: Nataša Ravnik; cicibani: Igor Zupan; ml. pionirke: Barbara Mali; ml. pionirji: Marko Klofutar; st. pionirji: Jure Košir; st. pionirke: Nevenka Simon; mladinke: Romana Skrile; mladinci: Sašo Robič; članice I: Mateja Krek; članice II: Boža Torkar; članice III: Vida Zupan; člani I: Aleš Podrekar; člani II: Tomaž Pogačnik; člani III: Borut Lukež in Pavel Smolej. J. Rabič zaključek letošnje zimske plavalne sezone Jdlični rezultati "Kranj, 10. april — V Budimpešti se 3 v 50-metrskem bazenu za pokal Im-exa končala letošnja zimska medna-odna plavalna sezona. Naši plavalci o kljub temu, da nimajo 50-metrskih azenov, dosegli spet odlične rezultate. Predvsem se je izkazal Darjan Peric, ki je na 1500 m kravi s časom 15:46 ^.enačil svoj najboljši lanski letni čas. Inako je bilo tudi na 400 m kravi. To isciplino je preplaval s časom 4:01. )dlična je bila tudi Zala Kalan, ki je a 200 m delfin plavala 2:23,4 in dose-' x s tem rezultatom boljši čas kot lani a evropskem mladinskem prvenstvu Ženevi in bila le za sekundo in pol labša od svojega državnega rekorda, »dlične rezultate so dosegli vsi naši •kmovalci in tekmovalke, ki so nasto-ali v Budimpešti. Še posebno je biia :vrstna Kmetičeva, ki je na 400 m ravl dosegla nov članski državni re-*M; Sicer se je poznal prehod, saj se teh bazenih moraš prilagoditi plava- nju in zato je potrebno mesec dni trdega treninga v takih bazenih. Kranjski plavalci in plavalke sedaj trenirajo v Kranju in od 24. aprila do 4. maja bodo na skupnih pripravah v Dolenjskih Toplicah. To je dober trening, saj se je treba čimprej pripraviti v 50-metrskih bazenih. Po teh pripravah bomo s treningi nadaljevali v kranjskem letnem bazenu. Letna sezona bo dolga, saj je pred njimi svetovno prvenstvo in mladinsko evropsko • prvenstvo ter balkaniada v članski in mladinski konkurenci ter domača tekmovanja. Zadnjo soboto in nedeljo v juniju bo v Kranju tradicionalni mednarodni miting ob Dnevu borca. Ta miting bo hkrati tudi izbirna tekma za sestavo državne članske reprezentance, ki se bo dva dni po mitingu na Reki srečala z reprezentanco Avstrije. D. Humer Zimska rekreacija šoferjev in avtomehanikov Jesenice — Pestro in obsežno dejavnost Pri Združenju šoferjev in avtomehanikov na Jesenicah so letos še obogatili. Ustanovili so komisijo za šport in rekreacijo, ki jo vodi Marjan Guzelj. Za ta korak so se odločili zato, da nudijo več razvedrila šoferjem, ki preživijo ure in ure za volanom ter avtomehani-kom, ki prav tako opravljajo težko delo. Za začetek so v Mojstrani organizirali tekmovanje v smučarskih tekih. Čeprav je bila udeležba zaenkrat še precej skromna, pa jim to ni vzelo poguma in za poletne mesece že načrtujejo kolesarjenje, kros, kegljanje in tekmovanja v drugih panogah. J. Rabič Tekmovali delavci žičnic treh dežel Kranjska gora — Ob neposredni me ji treh sosednjih držav Italije, Avstrije in Jugoslavije že več let poteka vzorno medsebojno prijateljstvo in sodelovanje, ki se manifestira predvsem s športnimi in družabnimi srečanji. Že ustaljenim prireditvam se je konec letošnje zimske sezone priključila še ena. Delavci TOZD Žičnice Kranjska gora so organizirali tekmovanje v veleslalomu žičničarjev treh dežel. Udeležili so se tekmovalci iz štirih avstrijskih in dveh italijanskih smučarskih centrov ter domačini iz Kranjske gore. Ob zaključku so se dogovorili, da bo tekmovanje tradicionalno, vsako leto pa ga bodo organizirali člani drugega zimskega smučarskega centra. Na letošnjem veleslalomu so ekipno zmagali tekmovalci Dobrača pred Kranjsko go- Planinski vodnik Igor Kloar Družna hoja v gore ima poseben čar Kranj, aprila — Kranjsko planinsko društvo že vrsto let načrtno uresničuje zamisel o množičnem izletništvu. Pri tem imajo pomembno vlogo planinski vodniki, katere vodi Igor Kloar, ki je obenem načelnik planinske sekcije v Iskri. K temu ga spodbuja, kot pravi sam, nagnjenost k organizator-stvu in zadovoljstvo v planinski družbi. Čeprav je član planinske organizacije že iz študentskih let, je v mladosti bolj malo zahajal v gore. Šele po letu 1974 se jim je predal s srcem in telesom. In danes je 59-letni inženir šibkega toka v Iskrini Telematiki prepričan, da ima prav planinstvo za množico ljudi prednost pred drugimi športnimi dejavnostmi, saj človeka hkrati razgibava in pomirja. »Sprva sem zahajal na izlete planincev iz tovarne,« se spominja Igor Kloar, »potlej pa sem se pridružil članom PD Kranj, ki so z iz-letništvom pod geslom Vsi Kranjčani hodijo v gore takrat razširjali planinstvo. Ker rad kaj delam za druge in v sebi čutim organizator-sko žilico, sem se 1981. leta udeležil drugega tečaja za planinske vodnike. Odtlej tudi vodim vsako leto približno pet društvenih izletov in prav toliko izletov naše sekcije.« V društvu in sekcijah deluje 27 vodnikov, ki na začetku leta pripravijo predloge za skupne ture. Na osnovi tega sestavijo programe izletov in določijo vodnike zanje. Izletnike spremljata vedno vsaj dva vodnika; prvi vodi turo in določa hitrost hoje, drugi pa v ozadju nadzira prisotnost in daje po potrebi pomoč. Zahtevnejših tur se udeleži več vodnikov, ki spremljajo hojo manjših skupin. Izletniška sezona se začenja z lažjimi pohodi po nižjem hribovitem svetu in se nadaljuje z vzponi na višje vrhove po gorovju v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. »Vodnik mora pred vsakim izletom prehoditi načrtovano traso,« razlaga sogovornik, »da lahko po njej popelje skupino ljudi v zadovoljstvo vseh. Predvideti mora morebitne variante za primer slabega vremena in preučiti posebnosti krajev, kjer izlet poteka, da bi planincem pokazal in povedal čimveč. Med hojo jih mora poučiti o tem in onem iz osnov planinstva, jim svetovati o primerni opremi ter skrbeti predvsem za njihovo varnost. Ker vodnik moralno odgovarja za udeležence izleta, je njegova dolžnost tudi, da neposlušne posameznike opozori, ali jim celo dovoli nadaljevanje poti samo izven skupine na njihovo odgovornost.« Za kranjske planince, med katerimi je na skupnih izletih največ starejših in osnovnošolcev, vodnik Kloar priznava, da jih je prijetno voditi. Na vsakem izletu je nekaj novih obrazov, saj se s pridobivanjem izkušenj nekateri odločijo za samostojno obiskovanje gora. Sicer pa je na organiziranih izletih razen varnega vodenja velika prednost predvsem možnost, da lahko izlet začnejo in končajo v različnih kra-jih. »Hoja ni namenjena tekmovanju, kdo bo prvi prišel od začetka do konca,« sklene pogovor planinski aktivist, ki mu vodniška dolžnost nikoli ni odveč, »ampak predvsem prijetnemu doživljanju. Družna hoja v gore ima poseben čar, saj so tam ljudje drugačni, bolj tovariški, kot v dolini. Planinsko popotovanje pa je prijetno tudi zaradi obiskovanja mnogih neznanih krajev, kjer so srečanja s prijaznimi ljudmi nepozabna.« Kdor ne verjame besedam, naj se le pridruži izletnikom in se sam prepriča. Če pa ima veselje za vodenje izletov, se lahko prijavi v tečaj za planinske vodnike, ki se bo začel v Kranju že ta mesec. S. Saje Vabila, obvestila, prireditve Finale pionirskega košarkarskega festivala — V nedeljo bo v športni dvorani na planini zaključek letošnjega pionirskega košarkarskega festivala. Med nastopajočimi bo tudi reprezentanca Gorenjske. Najboljše moštvo bo prejelo Sumijev pokal. Prvo srečanje bo ob desetih, drugo ob 15. uri, finalna tekma pa bo ob 16.15. (dh) Občni zbor tržiškega Partizana — Danes, 11. aprila, ob 19. uri bo v dvorani doma TVD Partizan Tržič redni letni občni zbor. Vabljeni člani in prijatelji športa! Nogometni spored — Nogometaši Triglava iz Kranja gostujejo. Triglav igra z vodilnim Mariborom, Naklo pa igra doma s Piranom. Tekma bo v nedeljo ob pol enajstih v Naklem. Nadaljevale se bodo tudi lige kranjske občinske nogometne zveze. Članske tekme bodo jutri ob pol petih. Igrajo Ko-krica : Zarica, Šenčur : Primskovo, Mavčiče : Bitnje, Trboje : Britof, Sava : Podbrezje, Visoko : Hrastje, Grintavec : Preddvor in ob 15.15 Podgorje : Ve-lesovo. Kadeti igrajo jutri ob 10. uri. pari: Jesenice : Naklo, Alples : Britof, Triglav : Sava. Pionirji igrajo ob 15. uri. pari: Mavčiče: Triglav, Naklo : Primskovo, Zarica : Kokrica, Bitnje : Šenčur, Podbrezje : Sava in ob 16.30 Britof : Visoko. Mladinci igrajo v nedeljo ob 9.30. Pari: Bitnje : Naklo, Zarica : Podbrezje, Mavčiče : Trboje in Preddvor : Primskovo. (dj) Občinsko tekmovanje cicibanov v slalomu — ZTKO Radovljica prireja v nedeljo, 13. aprila ob pol desetih na Voglu 4. tekmo občinskega prvenstva cicibanov v slalomu. Prijave sprejemajo še danes do 9. ure pri SK Radovljica, Gorenjska 26. Startnine ni, stroške žičnic in prevoza pa krijejo udeleženci sami. Hitropotezno moštveno prvenstvo Gorenjske — ŠD Kranj in šahovska zveza Gorenjske pnrejata v nedeljo, 13. aprila ob 9. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju hitropotezno moštveno-prvenstvo Gorenjske. Pokrovitelj tekmovanja je kranjski sejem. Vsako moštvo mora imeti tri brezhibne šahovske ure. Startnina za moštvo je 500 dinarjev (za druga moštva iste kategorije 300 dinarjev) in jo je treba plačati v gotovini ob prijavi. Namiznoteniški prireditvi v Škofji Loki — Jutri (sobota) ob 8. uri se bo v Škof j i Loki začelo gorenjsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane, članice in dvojice. Organizator tekmovanja je ŠD Kondor. Nocoj ob 19. uri pa se bo v dvorani na Podnu začelo škofjeloško občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za članice in mladince. Organizatorja sta ZTKO in ŠD Kondor, (js) Rokometni spored — Jutri in v nedeljo bo na sporedu 15. kolo v republiški rokometni ligi. V Železnikih bo jutri ob 18.30 derbi med Alplesom in Branikom. Jutri ob 19. uri bo v Škofji Loki tekma med Termopolom in Preddvorom, v nedeljo ob 11.15 pa bo v Dupljah tekma med Dupljami in Preddvorom. Mladinci bodo v skupini center odigrali 13. kolo. Pari: jutri ob 17. uri Alples : Peko, ob 15. uri Kamnik : Križe, v nedeljo ob 10. uri Preddvor : Prule. Mladinke pa igrajo: jutri ob 20. uri Alples : Itas Kočevje, v nedeljo ob 10. uri Duplje : Krim in 11,15 Preddvor : Kranj, (jk) Planinski izlet — Planinsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 13. aprila izlet na Bohor. Do Brestanice bodo izletniki potovali z vlakom. Iz Kranja bo odpeljal ob 5.40. Hoje bo približno pet ur. Povratek bo okrog 19. ure. Izlet bosta vodila Igor Kloar in Edo Trilar. Muflonov smuk na Kriški gori — PD Križe prireja v nedeljo ob 11. uri na Kriški gori muflonov smuk. Prijave bodo sprejemali med 8. in 10. uro. Do Gozda je mogoče z avtomobilom. Smučarsko opremo bo na Kriško goro prepeljala tovorna žičnica. Koča bo odprta. Na Zelenici paralelni slalom — V soboto ob 10. uri bo na Zelenici paralelni slalom, ki ga pripravlja PZVUTS. Prijave sprejemajo do pol ure pred začetkom tekme. ro in Arnodsteina. J. Rabič 1 13. stran (mmmm^nGiLAs pbisk na Gorenjskem sejmu še vedno pomeni prihranek časa in denarja električni pastir na sončno energijo 10 medalj za nove dosežke: NOVO NOVO NOVO 25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 11.-20.4. '86 11—20. aprila odprto vsak dan od 9—19. ure organizirane skupine, nad 20 obiskovalcev, imajo 20 % popusta izkoristite tradicionalne in preverjene ugodne sejemske nakupe! ponudba in prodaja: — kot še nikoli: domača in tuja kmetijsko gozdarska mehanizacija traktorji, priključki, motorne žage, hlevska oprema — lovstvo: prodaja in sprejem naročil — gospodinjska oprema in stroji, pohištvo, dekorativa . .. velika obrtniška prodaja in razprodaja — glede cen se lahko tudi dogovarjate!!! 11. aprila ob 11. uri »krst« prvega povsem domačega traktorja Janez zanimivi nakupi prehrambenih artiklov seznanite se s sejemskim strokovnim spremljajočim in specializiranim programom ter z novimi dosežki domačih in tujih traktorjev poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj,p.o. Iržič Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme TRŽIČ, Koroška 17 telefon: 50-477, 50-346 Na 25. sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju v hali A pri Mercatorju razstavljamo in prodajamo OMARE ZA PREKAJE-VANJE in SHRANJEVANJE MESA po STARI CENI ter KOMPRESORJE - male priprave za rezanje vrtnih in drugih organskih odpadkov. LJUBLJANA obiščite nas na mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v kranju od 11. do 20. aprila 1986 avtomobili Sastava ioi-t • KOLESA« MOTORJI • DODATNA OPREMA • LAHKA KMETIJSKA MEHANIZACIJA • LOVSKO IN ŠPORTNO OROŽJE ZASTAVA Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po ugodnih cenah vam nudimo: — stavbno pohištvo IN LES — parket in lesene stenske obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — SCHIEDEL dimnik — betonske bloke, modularno opeko »ograd« Ormož — siporex, porolit, fasadno opeko — strešno opeko in salonitne plošče — stiripor, tervol in izotekt — betonsko železo in mreže — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje — vrtne kamine — »monta« strop, montažne garaže — in ves ostali gradbeni matrial, opremo za centralno kurjavo itd. Če gradbenega materiala, ki ga potrebujete, nimamo na zalogi, ga naročimo in dobavimo v najkrajšem času. Dostavimo po želji, tudi na dom. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 86. 61000 219-396 ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE KMEČKI GLAS Ljubljana, Miklošičeva 4, tel.: 061-219-428, Obiščite naš razstavno-prodajni prostor v novi hali na 25. sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, ki bo od 11. do 20. aprila 1986. Med našimi leposlovnimi in strokovnimi izdajami boste našli tudi nekaj novosti: v KMEČKI KNJIŽNI ZBIRKI: Vitan Mal: TOD ŽIVE SLOVENCI Karel Leskovec: TESAČI v KNJIŽNICI MOJ MALI SVET: Bolezni in škodljivci vrtnih rastlin Deževniki Priporočamo vam tudi Kmečki glas SODOBNO ETUSTVO Izkoristite ugodno priložnost za obogatitev leposlovne in strokovne knjižnice. vaše K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. 10 % sejemski popust za modularni blok M 75 (III. vrsta). Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. Obiščite nas na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1986. SE PRIPOROČAMO! Mercator MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ tudi letos na Sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 11. do 20. aprila Na našem razstavnem prostoru v hali A si lahko ogledate in kupite: pohištvo belo tehniko omare za prekajevanje in shranjevanje mesa male gospodinjske aparate akustiko kolesa in mopede kmetijsko mehanizacijo Gorenje- Muta kom poster — malo napravo za pospešeno pridobivanje komposta — Ti ko Tržič nasveti pri nakupu sejemske cene potrošniška posojila brezplačna dostava do doma (30 km) — razen kmetijske mehanizacije brezplačna montaža pohištva — razen kuhinj NASVIDENJE PRI MERCATORJU! <§®mm$gmoiLAa u. stran OBVESTILA, OGLASI PETEK, 11. APRILA Ijjg, MERCATOR - KMETIJSKO ^ ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE MERCATOR-KIT n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD MLEKARNA KRANJ vam na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 86. nudi po ugodnejših cenah mlečne izdelke iz svojega proizvodnega programa ter iz programa slovenskih in jugoslovanskih proizvajalcev posebej ugodna je prodaja domačega prvovrstnega surovega masla izboljšane kvalitete in okusa. obiščite nas in izkoristite ugodno priložnost! Cenjene stranke obveščamo, da smo v Kranju odprli novo prodajalno MB za prodajo izdelkov iz usnja in tekstila na Titovem trgu 14., vhod med picerijo in poslovalnico Moda (poleg Prešernovega hrama na dvorišče). Maturantje! Na izbiro so usnjene kravate in metulji v vseh modnih barvah po zelo ugodnih cenah. Pletilje, šivilje! V prodaji so različne širine usnjenih trakov. Po želji vam oblačimo gumbe v usnje in tekstil. Za nakup se toplo priporočamo, saj imamo razen naštetega tudi za vas kaj praktičnega. Marija Burnik, Kranj Titov trg 14. KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD TURIZEM, Sektor za iniciativo, 61000 Ljubljana, Titova 12 za zimsko sezono 1986/87 ZAKUPUJEMO ZASEBNE PENZIONE, HIŠE, APARTMAJE IN SOBE v slovenskih smučarskih središčih Ponudbe morajo vsebovati: 1. Ime, priimek in naslov lastnika (po možnosti telefon); 2. Naslov in opis objekta (oddaljenost objekta od smučišča, po možnosti priložite načrt); 3. Fotografijo objekta. Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 15. maja 1986! Po tem roku bomo lastnike obvestili o datumu prihoda naše komisije, ki bo pogodbe sklepala na kraju samem. Dodatnih telefonskih informacij do konca natečaja ne bomo dajali. ZP CANKARJEVA ZALOŽBA p. o. PE mehanografija Kopitarjeva 2 in Kidričeva 1 (Nebotičnik) tel. 325-649. 217 727 in 217-741 61000 LJUBLJANA VAS VABI NA DEMONSTRACIJO SODOBNE FOTOKOPIRNE TEHNIKE RANK XEROX in ostale birotehniškeopreme. Danes je zahteva po hitri in zanesljivi komunikaciji eden najvažnejših faktorjev učinkovitosti dela. Pomoč pri tem vam nudi sodobno birotehniška oprema, s katero vas želimo seznaniti ob tej priložnosti. DEMONSTRACIJA BO 14. in 15. aprila 1986 v prostorih hotela Creina, Kranj, Koroška 5, od 9. do 17. ure. Hlevska oprema KOBAL izdeluje in vam priporoča najnovejšo hlevsko opremo: hidravlične transporterje za gnoj, 4 tipe nizkih navez, napajalnike, bokse za konje in kobile, prosto rejo za pitance, okna, molzišča in drugo opremo (po dogovoru) ter servis ALFA LA VAL. Obiščite nas na 25. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 11. do 20. aprila 1986. <£) metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 STREŠNA OKNA/ , ■ mira Radovljica i W% Tel.: 75-036 ^ /';:.Tf*-~* L m I—,—L-- 1 DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA ZAVODA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti zavoda, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri in opravljen strokovni izpit — da ima po opravljenem strokovnem izpitu 5 let delovnih izkušenj v organizacijah za usoposablja-nje z MVO — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojni zavod, Preddvor 38, za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. kovinotehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice Na zalogi imamo dva tipa motornih žag priznanega proizvajalca STIHL iz Zahodne Nemčije Motorne žage lahko kupite za dinarje: STIHL 0,38 178374 din STIHL 0,56 198348 din MOTORNE ŽAGE STIHL SO KVALITETA. KI NE LAŽE! Od.. 1.4.-19. aprila '86 izjemno ugodna ponudba trenirk, pletenin, srajc, bluz, nogavic, ... za vso družino. Od 14. do 26. aprila '86 20—28 % popust pri na; kupu svetil Steklarne Sijaj Hrastnik nama veleblagovnice v Ljubljani, Škofji Loki, Cerknem, Kočevju, Žalcu, Levcu, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem IZBRALI SO VAS V MERKURJEV/ prodajalni PLEVNA v Škofji Loki na Stari cesti 23 imajo veliko keramičnih ploščic v raznih vzorcih, barvah in velikostih za oblaganje sten in tal v kopalnicah, kuhinjah in hodnikih. Imajo tudi razno ročno in rezilno orodje, brusne plošče, krožne žage raznih velikosti, belo tehniko, razni gradbeni material (opeka, cement, dimniki, izolacijski material, vodoin-štalacijski material, material za centralno kurjavo, črne cevi, pocinkane cevi, pohištvene cevi za ograje in podobno). pmi::: K RAN« OGLASI. OBVESTILA 15. stran 'l> OPEKARN t h n " Vznika vtlK k k r \ k0Ji: — opravljen izpit za vožnjo z vili — delovno razmerje sklepamo trimesečnim noskusrnm del STROJNIK A I *>ogo J1- — opravljen i/pit za vožnjo s st delovnih i/k ušen; delovno ia/.mei|o sklepamo trimesečnim poskusnim delor ! in en< i !< »ločen ča- " SKLADIŠČNIKA TRGOVINE Z GRADI"- k NlM MATKRIAl << ^°go.|i: — poklicna sola za prodajalce in najmanj eno leto delovnih izkusi n — delovno razmerje skiepamo za nedoločen Čas 8 trimesečnim poskusnim delom. ^ Skupne službe p CISTILKE - 2 delavca °goji: _ osnovna šola — delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo traja en mesec. v v]ar*didati za navedena prosta dela in naloge naj pošljejo j^.ge na naslov: KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1. komisija za ^|ovna razmerja TOZD Opekarne oziroma DS SS. Rok za *J*vo je 8 dni od dneva objave. MAM Komunalno podjetje Tržič, p. o. razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti, — da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, — da izpolnjuje pogoje, določene v 57. členu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Delo združujemo za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 z oznako »za razpisno komisijo«. Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Radovljica Na podlagi sklepa DS DO razpisuje licitacijo za odprodajo: — dostavnega vozila IMV 1900, letnik 1983, 7 + 1, registriran in v voznem stanju, — osebnega avtomobila CIMOS-CITROEN GSX 1.2 hps&jf letnik 1978, registriran j,« v. v."-- ,. . _ ' ...... uu io. aprila 1988 na parkirišču Hotela Grad Pod- vin, Mošnje 1 ob 11. uri. V ceni ni zajet prometni davek. Na licitaciji sodelujejo enakopravno pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred začetkom licitacije vplačati 10-odstotno'varščino od izklicne cene. Kupec mora kupnino vplačati najkasneje v 3 dneh po licitaciji. Prodaja bo potekala po sistemu »videno — kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOK Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoj, ki ga morajo kandidati izpolnjevati: — srednja ekonomska šola Delovno razmerje sklepamo za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOK Gozdarstvo Preddvor n. sol. o., Hrib 2, Preddvor. Ctf ALMIRA Alpska modna industrija RADOVI J1CA objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja TO/,]) Trgovi na prosta dela in naloge 1. PRODAJALKE II. v prodajalni Grimšče Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri — delovne izkušnje zaželene Delovno razmerje sklepamo za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega dopusta. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih p< v 8 dneh po objavi na naslov: Almira, alpska modna industri ja, rOZD Trgovina, Radovljica, JalnO\ Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepov v odboru za delovna razmeri DO Gorenjska bolnišnici TOZD PSIHIATRIČNA BOLNU BEGUNJE NA GORENJSKI M Delavski svet razpisuje javno licitacijo za prodajo pašledn osnovnih sredste> 1. KOMBIBUS znamke IMV, tip 22(10 diesel, letnik izdelave 1977, prevoženih 150.000 km. dobro ohranjen, v voznem Stanju, neregistriran, izklicna cena 400.000,— din 2. SKOBELNI STROJ ca obdelav«) lesa, primeren za obrtnike ali domačo rabo, izklicna cena 150*600. - din Prodaja je po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamaci; ne upoštevamo. Licitacija bo 19. aprila ob 10. uri pri garaži bolnišnice. Ogled je možen dva dni pred licitacijo v dopoldanskem času in na dan licitacije od 7. do 10. ure. Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo pri blagajni bolnice plačati 10-odstotni polog. Plačilo kupnine bo moral kupec poravnati v 15 dneh od dneva sklenjene kupoprodajne pogodbe. Pri licitaciji imajo enake pravice družbenopravne in civilnopravne osebe, prednost pa ima ob enakih pogojih družbeno-pravna oseba. Prometni davek in ostale stroške plača kupec. Vse informacije po telefonu (064) 75-060, int. 36 ali 32. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela: 1. KV DELAVCA V LAKIRNICI 2. KV KOVINARJA Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: pod 1. — končano poklicno šolo ličarske, avtoličarske ali pleskarske smeri — odslužen vojaški rok ali — končano osnovno šolo — nekaj let ustreznih delovnih izkušenj pod 2. — končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve — nekaj let ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra, Industrija za električna orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4. 1 ;.».imaieiiiiniA« DOM ODDIHA SLEPIH IN SLAVOBIDNIH SLOVENIJE OKROGLO Za sezono od 1. junija do 31. avgusta 1986 sprejmemo za naslednja dela in naloge: 1. DELAVKO V KUHINJI 2. SOBARICO 3. DELAVKO ALI DEIJVV-CA ZA STKFŽBO HRANE IN PIJAČE Prijave pošljite na gornji naslov. SŽ VERIGA LESCE Alpska cesta 43 prodaja plamensko peč CER ČAČAK, tip PRP 90, leto izdelave 1976. Začetna cena 800.000.— din (prometni davek ni vračunan). Ogled je možen na sedežu DO od 14. do 18. aprila 1986. V tem času zbiramo tudi pisne ponudbe. O uspehu bomo ponudnike obvestili po 20. aprilu, najboljšemu bomo poslali predračun. SŽ Veriga Lesce, Komisija za prodajo osnovnih sredstev ODEJA ODEJA, tovarna prešitih odej, p. o. SKOPJA LOKA, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja dela in naloge VEC DELAVCEV za delo v proizvodnji Pogoji: — poklicna šola šiviljske smeri — 0 mesecev delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Odeja, tovarna prešitih odej, Skofja Loka, Kidričeva 80, 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo 0 izidu izbire obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. DEŽURNIVETERI Ki... . A^gMi', mm od 11.1 do 18.4. 19X6 za občini Kranj in Tržu Od g, do 22. ure Živinorejski* veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22 do 6 ure pa na tel.: 42-175 za občino Skofja Loka JANKO HABJAN, dipl. Vet., tel.: «9-280, Polje 1, Ziri MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 /i občini Radovljica in Jesenice FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stagne 21, tel.: 77-639 .J ' i Iskra ISKRA KI BERN ETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Delavska restavracija objavlja prosta dela oziroma naloge KNJIGOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — 4-letna srednješolska izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. t gJEUGLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 11. APRILA 19?! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj (Ur. vestnik Gorenjske št. 3/86) ter po sklepu 19. seje zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti z dne 28. 2. 1986 RAZPIS O ZBIRANJU VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ IN DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ, NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNE KRANJ L UPRAVIČENCI DO DODELITVE STANOVANJ SO: 1. družine, mlade družine in samski občani z nizkimi osebnimi dohodki 2. upokojenci 3. starejši občani, invalidi in za delo nesposobni občani 4. borci NOV, kmetje-borci NOV IL POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJA a) Družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti, glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana v letu 1985 ni presegel 60'% povprečnega mesečnega dohodka v SRS za leto 1985 (32.980 din) oziroma za samske občane 70 % (38.477 din). b) Mlade družine (ki imajo najmanj enega otroka in da od zakon-OsicrCžiie^bedftaJitajreJši od 30 let) imajo pravico do stanovanja jem, da mesečni dohodek na člana družine' vvie\Yrns\JJYKljnojgo-gel 70 % povprečnega mesečnega dohodka v SRS za leto 1985 (38.477 din). c) Starejši občani, upokojenci, invalidi in za delo nesposobni občani imajo pravico do dodelitve stanovanja ustrezne velikosti, glede na število družinskih članov pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine ne presega 70 % povprečnega mesečnega dohodka v SRS za leto 1985 (38.477 din). č) Za prosilce, ki v letu 1985 niso bili zaposleni, pa so se zaposlili šele v letu 1986, se upošteva dohodek, ki so ga prejeli v prvih treh mesecih leta 1986, s tem da ga je potrebno preračunati na vrednost v preteklem letu, za kar se uporablja statistični indeks nominalnih osebnih dohodkov Zavoda SRS za statistiko (deflator). d) Prosilci-upravičenci so dolžni ob dodelitvi stanovanja zagotoviti lastno udeležbo v skladu s Pravilnikom o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj. e) Da izpolnjujejo ostale pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj. f) Vsi prosilci, ki po razpisu ne dobijo stanovanja, morajo ob vsakem novem razpisu vložiti novo prošnjo z vso zahtevano dokumentacijo. III. POSEBNI POGOJI a) Pravico do stanovanja, izpraznjenega, kupljenega ali prenovljenega s sredstvi solidarnosti v občini Kranj imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega problema in, da imajo na območju občine Kranj stalno bivališče oziroma začasno, če stanujejo v samskem domu. b) Na dokončno prednostno listo ne morejo biti razporejeni tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani po prednostni listi iz zadnjih dveh razpisov. c) Upravičenec je dolžan v roku 30 dni po prejemu dokončnega sklepa zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti prevzeti stanovanje, v nasprotnem primeru se ga črta iz prednostne liste. č) Za upokojence, invalide in udeležence NOV, kmete-udeležence NOV ter starejše občane in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve, vezane na mejni znesek, če pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, namenjena za stanovanjsko gradnjo. (Za leto 1986 bosta na razpolago 2 novi garsonjeri oziroma več, če se bodo izpraznila stanovanja, ki so bila kupljena iz teh sredstev po prejšnjih razpiiih) njegove družine štejejo vsi dohodki družine ali posameznika: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilni*1 invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine.). Mnenja delovne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ali društva upokojencev; Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma o dohodku od tega premoženja; Invalidi in delovno nesposobni občani predložijo odločbo o stopnji invalidnosti; Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV; Mlade družine morajo predložiti kopijo poročnega lista; Družine, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, morajo to dokazati s potrdilom pristojnega organa oziroma Centra za socialno delo Kranj. IV. DUKUmciM., ~ DO STANOVANJA: —^ a.zttik PRAVICA Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Kranj oziroma potrdilo o začasnem bivanju na območju občine Kranj, če bivajo v samskem domu (potrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj oziroma delovna organizacija, ki ima v lasti samski dom); Potrdilo o času skupne delovne dobe; Potrdilo o osebnem dohodku za celo leto 1985 vseh članov gospodinjstva oziroma tudi za krajše obdobje, če so se zaposlili po 1/1-1986 pa do dneva razpisa. (V dohodek občana ali V. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ Prosilci morajo vložiti prošnjo in vso zahtevano dokumentacijo zfl stanovanje v roku 15 dni od objave razpisa, to je do 25. 4.1986. Prošnje in dokumentacija, oddana po tem datumu, se ne bo upoštevala. Veljavnost prednostne liste velja do dokončno oblikovane nove prednostne liste in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni28 uvrstitev na prednostno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. VI. Prošnje in vsa dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA 14/1. Obrazec za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba osebno izpolniti i° vse informacije daje strokovna služba Samoupravne stanovanjsk* j-^ £ • v. . . tr---Y"V---1--tr... . • /~l--A- TT * « . /t '-*■' Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so: ponedeljek od 9.00—12.00. ure sreda od 13.00—16.00. ure petek od 9.00—12.00. ure Predsednica zbora uporabnikov: Irena Šumi, 1. r. Pri *l 1. I l 4. S. Po Po Po Po Po Po Po Po Pc Izth LTH DO THN SKOFJA LOKA, n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: DS Skupnih služb: OE KONTROLA: - VSI RENTGENOLOG za nedoločen čas Pogoji: — visoka izobrazba metalurške ali strojne smeri — seminar iz rentgenologije — seminar iz varnosti pri delu — pasivno znanje tujega jezika — 3 leta delovnih izkušenj - SS RTG LABORANT za nedoločen čas Pogoji: — srednja izobrazba metalurške ali strojne smeri — seminar iz varnosti pri delu — seminar iz rentgenologije — 2 leti delovnih izkušenj Zaradi dviganja težjih bremen do 20 kg za dela in naloge VS I rentgenologa in SS RTG laboranta pride v poštev le moški. - SS MERILEC STROJEV za nedoločen čas Pogoji: — TSŠ strojne smeri — seminar iz varnosti pri delu — 3 leta delovnih izkušenj EO SET: - KV MANIPULANT I SKLADIŠČNI za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri (prodajalec železnine ali druge stroke — moški) — seznanjenost z varnostjo pri delu — 1 leto delovnih izkušenj TOZD HLADILSTVO. - KV KONTROLOR INVENTURNI za določen čas (za 1 leto) Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri (prodajalec železnine ali druge stroke — moški) — seznanjenost z varnostjo pri delu — 1 leto delovnih izkušenj - KV LIČAR za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola za KV ličarja — seminar iz varnosti pri delu — do 6 mesecev delovnih izkušenj - NK SNAŽILKA V PROIZVODNJI popoldansko delo, za nedoločen čas Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na kadrovsko socialno službo LTH DO THN Skofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili drovske komisije. v 15 dneh po odločitvi ka- GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. VSEM KRAJANOM, LASTNIKOM GOZDOV IN ŠOLSKI MLADINI Smo v času izredne nevarnosti gozdnih požarov. Skrbimo za naše gozdove in jih varujemo pred požari. Zato za varovanje gozdov pred požari: — ne kurimo v gozdovih, mladih gozdnih nasadih in njihovi bližini — ne sežigajmo ledin in travišč na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd in uniči koristno rastlinje na gozdnih zemljiščih — ne mečimo gorečih cigaretnih ogorkov v gozdovih V primeru gozdnega požara je vsakdo dolžan obvestiti najbližjo izmed teh organizacij: — gasilsko enoto — postajo milice — TOZD ali TOK gozdarstvo — ali katerikoli občinski organ. Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova 1 Delovna skupnost skupnih služb razpisuje javno licitacijo, & bo v četrtek, 17. aprila 1986, ob 8. uri v sejni sobi DDS. — prikolica IMV ADRIA 305, leto izdelave 1974, 100.000.- din — baldahin za isto prikolico, 10.000.— din — plinski štedilnik — gostinski, 116.800.— din — čok za sekanje mesa, 28.900.— din — aparat za tople napitke ABA, 200.000.— din — električna friteza, 103.700.— din — električna prekucna ponev, 107.700.— din V izklicno ceno ni vštet davek na promet proizvodov. GLAS ČASOPISNO PODJETJE GLAS KRANJ ponovno objavlja prosta dela in naloge VNOS IN OPREMA TEKSTOV NA RAČUNALNIKU za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — srednješolska izobrazba — 1 leto delovnih izkušenj v administraciji ali pri operaterskih delih na računalniku Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom »za razpis«. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o., SKOFJA LOKA TOZD JELEN - GOSTINSTVO KRANJ objavlja prosta oziroma naloge: 1 RECEPTOMA Pogoji: — srednja gostinska šola ali poklicna gostinska šola — eno leto prakse na podobnih delih — znanje nemškega ali angleškega jezika 2 VEC natakarjev in točajev za delo v hotelu JELEN Pogoj: — končana gostinska šola za natakarje 3. VEČ KUHARJEV za delo v hotelu JELEN in gostilni STARI MAYR v Kranju Pogoj: — končana gostinska šola za kuharje 4 DELAVKO V KUHINJI za gostilno STARI MAYR 5 SKLADIŠČNIKA - EKONOMA za hotel JELEN Pogoji: — končana gostinska šola ali šola za prodajalce in vozniški izpit B kategorije Prošnje z dokazili o izobrazbi morajo kandidati poslati kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, v 8 dneh po objavi oglasa. Poskusno delo za vsa navedena dela traja 45 koledarskih dni. JUGOBANKA TB LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja objavlja v ekspozituri Jesenic^ M. Tita 20, dela oziroma naloge: - OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH DEL Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, upra^' ne ali naravoslovno-matematične smeri oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, — 1 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih de' lih, — trimesečno poskusno delo, — delo poteka v dveh izmenah. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite n* naslov: Jugobanka TB Ljubljana, Titova 32, Ljubljana, direkcija kadrovskih zadev, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh p° sprejemu sklepa. TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED TOZD Pozamenterija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEZILJE II - 3 delavke Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri, — trimesečno poskusno delo K sodelovanju vabimo tudi interesentke, ki imajo veselje d° dela na vezilnih avtomatih in imajo dokončano katerokoli P0' klicno šolo ali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja. 2. ŠIVANJE ZAVES - 3 delavke Pogoji: — poklicna šola, — šivilja, — trimesečno poskusno delo Če ne bo dovolj ustreznih prijav za omenjena prosta dela >f| naloge, bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidati, ki n1' majo ustrezne izobrazbe, znajo pa šivati na šivalnem stroju-Interesenti naj pošljejo prijave do sobote, 19. aprila 1986, f*a naslov: Vezenine Bled, Kadrovsko splošni sektor, Bled, Kaju' hova 1. _ __> 1. APRILA 1986 OBVESTILA, OGLASI — OSMRTNICE 17. STRAN ©Q)3MSSSS©ISSGLAS SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE /^ Podlagi sklepov komisij za medsebojna delovna razmerja P£l TOZD Tekstilna tovarna Zapuže in Delovni skupnosti ^Pnih služb objavljamo naslednja prosta dela in naloge: \' PLESKARJA (fjTRUGARJA J' VZDRŽEVALCA TKALSKIH STROJEV !■ SUŠILCA V BARVARNI J POMOČNIKA KURJAČA KOMISIONARJA - EKSPEDITERJA . v skladišču gotovih izdelkov ' vratarja - Čuvaja ^0,eg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi Posebne pogoje: P°d 1. — končana šola za pleskarje — 1 leto delovnih izkušenj P°d 2. — končana šola za oblikovanje kovin — 1 leto delovnih izkušenj P°d 3. — končana šola za strojne mehanike oziroma ključavničarje — 1 leto delovnih izkušenj 4. — končana osnovna šola oziroma 7 razredov — 6 mesecev delovnih izkušenj Pod 5. _ končanih 7 razredov osnovne šole — 6 mesecev delovnih izkušenj Pod 6. - moški — KV prodajalec — 6 mesecev delovnih izkušenj P°d 7. — dopolnjevana starost 18 let — smisel za natančnost in vestnost — zahtevamo, da kandidat še ni bil v kazenskem postopku Pelo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom n trimesečnim poskusnim delom. j^°ge sprejema splošno-kadrovski sektor 8 dni po objavi na n&slov: Sukno Zapuže, Begunje. ?. rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v " dneh po opravljeni izbiri. ,SAW Jovama športnega orodja ^gunje na Gorenjskem * Podlagi sklepa Komisije za izobraževanje in izpopolnjevanje v DO Elan tovarni športnega orodja razpišemo za šolsko leto 198.6/87 kadrovske štipendije za slednje poklice: i! štipendije za poklic OBDELOVALEC LESA /, Štipendij za poklic LESAR ŠIROKEGA PROFILA ft xARSKI TEHNIK) 5 ?tiPendij za poklic PLESKAR in ftipendiji za poklic ELEKTROENERGETIK i" štipendij za poklic STROJNI MEHANIK (STROJNI TEHNIK) } štipendijo za poklic REZKALEC J ?tipendijo za poklic STRUGAR * stipendijo za poklic VODOVODNI INSTALATER v40^t»pendiji za poklic VARILEC V SERIJSKI PROIZ- } štipendijo za poklic INŽENIR STROJNIŠTVA * stipendijo za poklic INŽENIR LESARSTVA *LStiP«ndiji za poklic DIPLOMIRANI INŽENIR 1TP0JNIŠTVA i * štipendij za poklic DIPLOMIRANI EKONOMIST -I ^er zunanja trgovina x* stipendiji za poklic DIPLOMIRANI INŽENIR RA- ^NALNISTVA ^stipendiji za poklic DIPLOMIRANI INŽENIR ORGANIZACIJE DELA - SPECIALIST ZA INFORMATIKE SISTEME l^.ndidati naj vloge (obrazec DZS 8,40) oddajo ali poš-oV°.v kadrovsko službo DO Elan, tovarna športnega ^ °dja Begunje na Gorenjskem. O izbiri bodo kandida-°oveščeni v 30 dneh od oddaje vlog. U°2DNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. klovna skupnost skupnih služb j^misija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih Uzb objavlja prosta dela in naloge v AOP sektorju: 0llGANlZIRANJE IN PROGRAMIRANJE OBDELAV g°ji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati: £ višješolska izobrazba gozdarske ali računalniške smeri 3 leta delovnih izkušenj jelene so delovne izkušnje na računalniku DELTA (OS *^TA/M in programski jezik COBOL). elovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. ^didati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po v°Javi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., De'o-^ a skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, Kranj, 0r*tisija za delovna razmerja. ELEKTRO GORENJSKA Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. V finančno-računovodski službi: - FAKTURIRANJE STORITEV Pogoj:'— ekonomski tehnik, — delovne izkušnje zaželene. Delovno razmerje se sklene za določen čas (za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela takoj. - ZAJEMANJE PODATKOV NA TERMINALU Pogoj: — ekonomski tehnik, — delovne izkušnje zaželene Delovno razmerje se sklene za določen čas do 31.8.1986. 2. V službi obratovanja in energetike: - ENERGETIK V IZMENSKI DEŽURNI SLUŽBI Pogoj: — el. tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — zaželen strokovni izpit za upravljalca energetskih naprav Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. - ENERGETIK V IZMENSKI DEŽURNI SLUŽBI Pogoj: — el. tehnik — delovne izkušnje zaželene (lahko tudi pripravnik). Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, Cesta JLA 6/III v 8 dneh po objavi. ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame MARIJE DOLENC p. d. Krivarjeve mame se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, cvetje in darove namesto cvetja ter za spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem za toplo zadnjo pesem in duhovnikoma za lepo opravljen obred. VSI NJENI Stara Loka, 31. marca 1986 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANE KRAJNIK roj. VOLClC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno pa dr. Andreju Rantu, ker ji je stal ob strani v času njenega zdravljenja. Hvala za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Godešič, Sp. Senica, Frankovo naselje ZAHVALA Ob tragični smrti mojega dragega sina, brata in nečaka DUŠANA NAGLICA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v težkih dneh. Iskrena hvala njegovim prijateljem, sosedom, sorodnikom, OŠ Preddvor, Alpetour DSSS, TOZD Remont Kranj, DO RTC Krvavec, fantom in dekletom za podarjene vence in cvetje, za izrečena sožalja in denarno pomoč. Posebna zahvala sosedom, gospodu župniku, gasilcem in govorniku. Hvala vsem, ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI Hotemaže, 4. aprila 1986 V SPOMIN 11. aprila 1986 mineva eno leto žalosti, odkar mi je usoda za vedno vzela mojega dobrega moža LOJZETA JELARJA Še vedno je težko spoznanje, da sem ostala sama brez tebe. Spomin nate, ki ne bo izbrisal solza, bo ostal vedno živ. Z ljubeznijo se te spominjajo žena Vera in vsi tvoji Smlednik, 11. aprila 1986 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica VINKA MRGOLETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, sovaščanom Struževega, njegovim bivšim sodelavcem Iskre Kibernetike, delavcem Iskre Telematike in Elektrotehniškega podjetja ter ostalim, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter mu darovali obilo cvetja. Posebna zahvala naj velja družinama Krt in Gomboc, ki sta zadnje ure nesebično priskočili na pomoč. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Struževo, 5. aprila 1986 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JANEZA ZIHERLA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sovaščanom. Posebna zahvala naj velja zdravstvenemu osebju doma oskrbovancev v Stari Loki, g. župniku, pevcem in vsem tistim, ki ste ga obiskovali in pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in vence. OHRANITE GA V LEPEM SPOMINU! ZA NJIM ŽALUJEJO: sin Janez z ženo Marico, vnuka Marjan in Justina Skofja Loka, Vincarje JAVNO OBVESTILO Javnost obveščamo, da bo po dovoljenju SO Kranj, Komiteja za urbanizem, dr. in kom. zadeve št. 34-12/86-04 zaradi podiranja topolov v soboto, 12. aprila 1986 od 8. do 12. ure občasno delna zapora ceste na odseku Stošičev spomenik—bencinska črpalka Zlato polje, Rimska 2. Izvajalec del: M-KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo — parkovna služba. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš ljubi mož, oče, sin, brat, stric, zet in tast ALOJZ PAVLIN Dragega pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku 6. aprila 1986. Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in kolektivom Planike, Bagata in Iskre Kibernetike, profesorjem in učencem SC Iskra ter kolektivu Mizarstva Škrjanc. Lepa hvala govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Posebno se zahvaljujemo dr. Martinčiču, ki nam je v najtežjih trenutkih stal ob strani. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v spominu, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Naklo, Veterno, Duplje. Gorice, 6. aprila 1986 @®IM13M©S2IGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 11. APRILA 1* MAH OGLASI tel 27 960 certa iiLAte aparaiMiroU Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR, dobro ohranjen. Vico Jovanović, Zlato polje 3/B, Kranj_4408 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Telefon 21-763_4409 Prodam ČRPALKO za plin. Telefon 24-741___4410 Prenosni črno beli TELEVIZOR mini-vox, VRTALNI STROJ bosch 900 W, SESALEC 650 W hoover ter KOLO BMX, ugodno prodam. Telefon 26 507 po 15. uri_4411 Prodam PRIKOLICO, tritonsko (ki par na stran). Janez Barle, Bašelj 9, Preddvor__ 4412 Prodam ročni STROJČEK za knjigo tisk (vizitke, koverte . . .). Telefon i 22-889 popoldan_4413 Ugodno prodam soliden KASETO FON fischer CR-77. Telefon 28 102 _4414 Prodam nov AVTO RAD IO philips in OJAČEVALEC galaxis, cena 12 SM. Telefon 33-620 od 14. do 16. ure 4415 STEYER 18, novejše izdelave, s ko silnico, zamenjam za TRAKTOR, 35 KM. Telefon 061 768 004 4416 Prodam 16-kubično NAKLADALKO za seno. Tone Erznožnik, Pot v skale 10, Žiri, tel.69-651_4417 Prodam RAČUNALNIK comodore 16. Telefon 50-417_4418 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Koci-janova 3/A, Kranj_441H Prodam OBRAČALNIK maraton, za kosilnico BCS Rado Pintar, Zg. Sorica 33_4420 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje, star 7 let. Telefon 74 928_4421 Prodam OBRAČALNI K maraton 140 B, za kosilnico BCS. Langus, Gor-juše 43, Bohinjska Bistrica_4422 Ugodno prodam stoječo REZILKO za 7 SM in večnamensko HAVBO z ventilatorjem (varenje, ličenje ali odprti raženj) cena 4 SM. Telefon 26-047___ 4423 Prodam starejši TELEVIZOR gorenje, ekran 67 cm, nov ekran, v garanciji, cena 9 SM. Ogled po 15. uri. Tonejc, Savska 2/A, Lesce_4424 SABA TELEVIZOR, barvni, star 6 let, ekran 66 cm, lepa slika, prodam za 10 SM. Telefon 061/52-644 Ljubljana Žentvid_4425 Prodam barvni televizor gorenje za 70.000. Stane Odar, Alpska 19, tel. 77-910 (dopoldne) Prodam OBRAČALNIK za pasqvalia heublitz. Zalog — Svarje 11, Golnik ____4451 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ regina Jamnik, Dorfarje 3, Žabnica _4452 Prodam črno-beli TELEVIZOR, star tri leta za 5 SM. Suljkanovič, Frankovo naselje 169, Skofja Loka v soboto in nedeljo od 17. do 19. ure_4717 Prodam brezhiben črno-beli TELEVIZOR za 20.000 din. Ogled v petek popoldan. Zoran Pagon, Mestni trg 36, Skofja Loka_ 4718 Prodam samohodni OBRAČALNIK buchner. Telefon 65-023_4719 Prodam varnostno KABINO za traktor štore. Meglic, Grahovše 19, Lom _4720 Za C-64 prodam simon's basic modul in CP/M modul. Meden, Kranj, Be gunjska 3_4721 RAZPIS MEDŠOLSKEGA TEKMOVANJA ZA NAJBOUŠE LIKOVNO LITERARNO IN FOTOGRAFSKO DELO UDELEŽBA Tekmovanja se lahko udeležijo: 1. skupina: predšolski otroci v okviru programa v vzgoj-no-varstvenih organizacijah 2. skupina: učenci osnovnih šol v okviru šolskega programa ali posameznih krožkov 3. skupina: dijaki srednjih šol v okviru šolskega programa ali posameznih krožkov TEMA Tema je tudi letos prosta: udeleženci tekmovanja si jo torej izberejo sami. V svojih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih naj bi avtorji razmišljali predvsem o sebi in o vsem, kar jih obdaja. Pri literarnih delih bo ocenjevalna komisija dala prednost duhovitejšim prispevkom. VRSTA IZDELKOV Likovna dela: — poljuben material in tehnika (slika, grafika, plastika, keramika, tapiserija, lepljenka, mozaik) — pri likovnih delih naj format ne presega velikosti 80x80 cm. Literarna dela: — proza (poljuben spis, basen, humoreska, črtica, potopis) — pesmi (priložnostne, lirske, pripovedne) — kratki dramski prizori Fotografska dela: —- fotografija — diapozitiv ŠT. IZDELKOV Oddelek, krožek ali razred lahko pošlje največ tri literarne prispevke, število poslanih likovnih in fotografskih del ni omejeno. PODATKI O UDELEŽENCU — ime, kraj in naslov šole ali vzgojno-varstvene organizacije — ime in priimek avtorja, leto rojstva in razred — ime in priimek vzgojitelja, učitelja in mentorja — oddelek, krožek ali razred, v okviru katerega je bilo delo izdelano NAGRADE Likovna dela: nagrajena bodo po tri najboljša v vsaki starostni skupini Literarna dela: nagrajenih bo šest najboljših del v drugi starostni skupini in tri dela v tretji starostni skupini Fotografska dela: nagrajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini Podeljenih bo torej 24 enakovrednih nagrad, ki jih prejme šola, krožek ali razred, v okviru katerega je avtor sodeloval na medšolskem tekmovanju. Vrednost posa mezne nagrade je 5.000 din. ROK IN NASLOV Prispevke pošljite na naslov: Ljubljanska banka. Temelj na banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1, najkasneje do 5. maja 1986. Prodam ROVOKOPAC tip EMF 50 B. Telefon 064/81 840 vsak dan od 7. do 15. ure _4722 Prodam HI-FI 160 z zvočniki 2 + 120, cena 10 SM. Telefon 21-858 4723 Prodam barvni TELEVIZOR, v garan-ciji. (1 mesec). Telefon 25-710 4724 Prodam TELEVIZOR grundig, super color; P0NY EXPRESS in DVOBRZIN-CA. Telefon 70-511_4725 Prodam stereo RADIOKASETOFON hitachi TRK 8200, s carinsko deklaraci-jo. Sorlijeva 29, stanovanje 20 4726 Prodam nov DVOKASETAR, gramo-fon in radio. Telefon 23-414__4727 Prodam dvovrstni IZKOPALNIK krompirja. Franc Toni, Mavčiče 110 _4728 Vrstno DOGNOJEVALKO creina, za umetni gnoj, prodam. Telefon 061/612-365 _4729 Prodam OJAČEVALEC rotel, 2 x 50 W in zvočnike vveston PKT, 2x90 W. Igor, tel. 79-629_4730 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlo-dovine. Angela Kalan, Hudi graben 8, Tržič_473J KORG POLY 800, brezhiben, nerabljen, z deklaracijo, prodam za 35 SM. Telefon 50-689 od 9. do 13. ure 4732 Prodam barvni TELEVIZOR saba, nemški, star 7 let, za 8 SM. Marjan Ba čič, Frankovo naselje 163, tel. 62-767 _4733 Prodam manjši TROSILEC hlevskega GNOJA in manjši dvobrazdni PLUG. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje __4734 gradbeni mal.' Prodam OKNO termoton 120 x 120 cm z roletno omarico in marmorno POLICO fiorito 125x 22 cm, 30% ceneje. Srečko Kavčič, Levstikova 25, Žiri_4302 Ugodno prodam dve novi vezani, zastekleni OKNI 180x 140 in eno 140 x 140 cm. Kranj, štirnova 19 4441 Prodam suhe hrastove PLOHE. Ov-siše 34, Podnart, tel. 70-169_4442 Prodam SIPOREKS, po stari ceni, 10 x 20 x 60 cm ter 70 kosov 5 cm. Jan-ko Zupan, Bistrica 17, Duplje 4443 Prodam hrastove in smrekove PLO-HE. Sr. Bitnje 28, Žabnica_4444 PEČN ICE, nerabljene za zaprt kamin, komplet prodam. Telefon 064/57-264_4445 Prodam hrastove in smrekove DE-SKE, 50 in 25 mm. Telefon 45-394 4446 30 BETONSKIH ZIDAKOV, 110 VO-GALNIKOV, 70 opečnih zračnih TU-LJAV, prodam. Telefon 40-624 4447 Prodam 200 m2 KOMBI PLOŠČ 5 cm. Telefon 25 437_4448 Ugodno prodam armaturne MREŽE in betonsko ŽELEZO. Telefon 064/80 538 po 18. uri_4449 Ugodno prodam večjo količino PUNT. Jagodic, Lenart 6, Cerklje, tel. 42-882_4450 Prodam betonske PLOŠČE 45/45, 40 kosov. Jože Šubic, Suška 41, Skofja Loka, tel. 60-188 4748 ELEKTRIČNO OMARICO za gradbišče, prodam. Telefon 60 077_4749 Prodam 60 vreč PERLITA — fasad nega s strdilcem. Tone Pintar, Vešter 16, Skofja Loka_4750 Prodam LES za ostrešje, TERVOL vrvi za izolacijo cevi; in dve breji KRA VI. Križaj, Godešič 43, Skofja Loka _4751 Poceni prodam 330 kosov SIPOREK-SA za prizidke. Hafnerjeva 16, Straži-šče_4752 Ugodno prodam rabljeno SALONIT-KO 40 x 60 cm. Mlakarjeva 7, Kranj _4753 Prodam 150 kv. m LESENEGA OPAŽA, OKNA 100 x 140 KLI Logatec (trojni termopan), in GRADBENO BARAKO Telefon 35-324_4754 KLINKER stenski, velikosti 8x25 cm, 25 kv m opečnega in 35 kv. m temno rjavega — glazirane-ga, poceni prodam. Inforamcije po tel. 25-661 — int. 445 v petek od 7. do 15. ure in v soboto od 8. do 12. ure _4755 Prodam pravi dalmatinski KAMEN za cokl«, 200 kv. m; kv. m 3000.— din. Martin Grobin, Češnjica 27, Podnart _4756 Ugodno prodam 2000 kg BETONSKEGA ŽELEZA, 10 mm. Telefon 42-777 - Teran_4757 Prodam 1 kub. m suhih masecnovih PLOHOV, 5 in 8 cm. Pintar, Zg Sorica 33_4758 Prodam večjo količino rabljenega BOBROVCA Čirče 31, Kranj 4759 Prodam LETVE za strešno kritino 3x5 in 5 x 8 cm Telefon 60-152 po 19. uri_ 4760 Prodam ZIDARSKI ODER Telefon 74 197_4761 Ugodno prodam približno 200 kg BETONSKEGA ŽELEZA, premera 8 mm Šporar, Ribčev laz 23, telefon 76 413_4762 Prodam 6000 kosov novih cementnih STREŠNIKOV bobrovec, lahko tu di po kosih. Polak, tel. 064/76 118 od 8. do 12. ure vsak dan razen nedelje 4763 razno prodam Prodam LIGUSTER za živo mejo, vsak dan od 15 do 19. ure. Šenčur, Partizanska 28_3529 Prodam biološko čist semenski KROMPIR kifelc in domačo VOLNO. Rudolf Dolžan, Breg 109, Žirovnica ________4169 Prodam KROMPIR igor Dragočajna 16, Smlednik__4311 Prodam tri tone SENA. Janez Knific, Rakovnik 78, Medvode, tel 061/612 837_4312 Prodam športno KOLO na 10 pre stav Kastelic, Frankovo 74, Skofja Lo ka_____4313 Prodam večjo količino SENA. Rafko Gartner Zg. Sorica 52, nad Škofjo Loko 4360 Prodam električno toplotno PEČ — dodatek za centralno ogrevanje, primerno za pred in posezono in otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon 22-889 popoldan_4361 Poceni prodam nove okovane GAJ-BICE za krompir in jabolka. Tine Hri-bar, Dolenčeva 5, Orehek_4362 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Vučko, Mandaljčeva pot 11, tel. 064/26-700 _4363 Prodam otroški NAHRBTNIK in VOZIČEK (globok in športni). Milic, Jelen-čeva 28, Kranj (blizu IBI-ja) 4364 Prodam MRVO. Partizanska cesta 38, Kranju_4365 FRIZERSKO OPREMO prodam. Te-lefon 061/572-453_4366 Prodam JADRNICO zeta ali zamenjam za JADRALNO DESKO. Kučan, Gradnikova 79, Radovljica, tel. 75-771 od 7. do 15. ure_4367 Prodam večjo količino SENA ter semenski in jedilni KROMPIR igor. Lipi-ca 4, Skofja Loka po 15. uri_4368 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saški, desire in jedilni KROMPIR desire. Telefon 42-438 — Praprotna polica 5, Cerklje_4369 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135, lahko traktorsko PRIKOLICO, ŠROTAR na kamne in KROMPIR igor. Bohinc, Zapoge 17, Vodice_4370 Prodam voz SENA in PLINSKI GRE LEC za kopalnico. Telefon 49-164 4371 Prodam novo moško birmansko OBLEKO. Šuceva 9, Kranj_4372 Prodam krmilno PESO. Lahovče 21 _4373 Prodam semenski KROMPIR vesna in igor ter rabljeno zakonsko SPALNICO Voklo 74, Šenčur 4374 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770 Obiščite naš rastavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! Ugodno prodam SENO Podbrezje 72, tel 70-069 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ. Partizanska 4. 0 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam večjo količino PUNT, dolgih 2,40 m, in nekaj BANKIN. Gasilska 20, Šenčur_ HOHNER harmoniko, 48 basov, pro-dam. Kranj, Stara cesta 13. Tel. 21 -624 Prodam leto dni star HLEVSKI GNOJ, primeren za vrtove in 30 m' LADIJSKEGA PODA. Telefon 064/65-137_4375 Prodam LETNO GUMO 150/14 s platiščem za ŠKODO; PRALNI STROJ candv, HLADILNIK gorenje. Telefon 064/24-566 v petek in soboto 4376 Prodam semenski KROMPIR rezi- Pipanova 18, Šenčur_4377 Prodam večjo količino lepih bukovih DRV, posekane pravi čas. Naslov v oglasnem oddelku._4377 Prodam večjo količino lepih bukovih DRV, posekane pravi čas. Naslov v oglasnem oddelku._4378 Ugodno prodam 2 toni SENA »na vago«. Žefran, Bistrica 13 pri Naklem _ 4379 PONY za starost od 4 do 8 let, prodam Šimunac, Lojzeta Hrovata 10, Kranj_4380 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Jernej Bajželj, Šempetrska 50, Kranj_4381 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saški in igor. Jama 22, Mavčiče __4382 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Stane Dolinar, Retnje 1, Križe __4383 Prodam semenski KROMPIR rezi. Češnjevek 11, Cerklje_4384 Prodam italijansko dolgo obhajilno OBLEKO, za 15.000 din in GUGALNI STOL za 7.000 din. Telefon 061/557-719_4385 Ugodno prodam 4-delno OMARO za v dnevno sobo in 2,4 m3 DESK za pobjon Telefon 77-316 — int. 17 v so- boto in nedeljo popoldan__4386 Nov TOMOS AVTOMATIC in KAMP PRIKOLICO za tri osebe, prodam. Janez Pavlic, C. na Klanec 8/A, Kranj _4387 Prodam novo DIRKALNO KOLO na 10 prestav, 10% ceneje. Milan Jarc, Okroglo 19 Naklo_4388 Prodam ŠOTOR za 5 oseb, brez bal dahina. Telefon 22-607_4389 Prodam SENO. Bistrica 16, Duplje _4390 J?rodam semenski KROMPIR igor. Visoko 31, Šenčur_4391 Ugodno prodam SENO. Dolar, Žele ška4, Bled__4392 V Lescah prodam 3 tone SENA. Ka-rel Iskra, Maistrova 4, tel. 75-310 4393 Debeljak, 4394 Prodam več ton SENA. Joža Poklu-kar Želeška 24, Bled_4398 ŠPORTNO KOLO rog, deško, 24-col-sko, malo rabljeno, ugodno prodam. Franc Pretnar, Bled, Rečiška 17, tel. 78-146_4399 ŠOTOR za dve osebi, nemški, ugod-no prodam. Ogled popoldan. Radovlji-ca, Cankarjeva 52, stanovanje 4 4400 Dva rabljena OTROŠKA VOZIČKA, prodam. Stanka Čadež, Dolenja vas, tel. 66-094_4669 Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 51, Šenčur _4670 Prodam koruzno SILAŽO. Sp. Brnik 33, Cerklje_467_1_ Prodam SADIKE LIGUSTRA, dobro okoreninjene, 150 kosov; 3 rabljene GUME 155-12 PR semperit, avstrijske in otroški športni VOZIČEK. Telefon 62-060 od 14. do 16. ure_ 4672 Prodam SENO. Vešter 39, Skofja Loka__4673 Ugodno prodam moško DIRKALNO KOLO penior na 10 prestav. Matjaž Krajnik, Hafnarjevo naselje 75, Skofja Loka, tel. 60-033_4674 Prodam 3000 kg SENA na Dobravš-cah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini. Franc Pezdir, Virmaše 8, za Gradisom, Skofja Loka_4675 Prodam en voz SENA. C. na Brdo 60, Kokrica_4676 Prodam ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Telefon 23-800_4677 SENO, poceni prodam. Mirko Mulej, Lancovo 14, Radovljica_ 4678 Zelo ugodno prodam »KREDENCO«, VITRINO ter TV MIZICO in lepo TAPISERIJO 80x70 cm. Pavle. Pšev-ska c. 3, Stražišče___4679 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG. Troha, Jezerska c. 78, Kranj 4680 Prodam večjo količino krmilne PE-SE. Lahovče 13_4681 Poceni prodam semenski KROMPIR aurora in desire. Orehovlje 13, Kranj _4682 KROMPIR igor za seme in jedilnega, prodam, Zgoša 47/A, Begunje 4683 Ugodno prodam lesen stolpni Sl-LOS. Pavle Žontar, Sv. Duh 41 4684 Prodam semenski KROMPIR igor. Sr. Bitnje 10_4685 Prodam SEME črne detelje. Poženik 15, Cerklje_4686 Prodam 3 notranja VRATA z nad-svetlobo, mahagoni, suha montaža, zapakirano, 20% ceneje; in PRALNI STROJ ignis z manjšo okvaro ali za rezervne dele. Goričan, Pavle Medetove 19, Naklo_4687 Ugodno prodam SURFA sailboard masterelass 335 in imgrad D-2. Tele-fon 26-803_4688 Poceni prodam razžagana smrekova DRVA. Pripeljem na dom. Lapajne, C. na Golico 1, Jesenice_4689 Prodam tri leta staro 380 litrsko ZA MRZOVALNO SKRINJO in dolgo belo POROČNO OBLEKO, št 42. Telefon 80-084_4690 Prodam 1000 kg SENA. Ropret, Vo-glje 94/A, Šenčur_4691 Prodam semenski KROMPIR kene-bek in desire. Voglje 42, tel. 49-185 _4692 Bakren KOTEL za kuhanje žganja, komplet; in dva 600-litrska SODA za namakanje sadja, ugodno prodam. Te-lefon 61-915_4693 JADRALNO DESKO, komplet, imgrad D-2, zelo ugodno prodam. Telefon 61-915_4694 Prodam semenski KROMPIR desire. Brolih, Hotemaže 31, Preddvor 4695 Prodam HLEVSKI GNOJ, KRAVO s teletom ter dva PRAŠIČA, težka od 45 do 50 kg. Telefon 42-332_4696 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 27-855_4697 Prodam KROMPIR igor in desire. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 4698 Prodam dober HLEVSKI GNOJ. Pri- možič. Dolina 18/A, Tržič_4699 Prodam OTROŠKO KOLO, 24 col, na 5 prestav. Sr. vas 56, Šenčur, tel. 41-106__4700 Prodam OTROŠKO POSTELJICO in dve ZIMSKI GUMI s platiščema za golfa. Telefon 27-020_4701 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO (3 + 2) s hladilnikom na plin, 220 W in 12 V ter plinsko PEČICO, brez baldahina. Informacije vsako popoldne do 19. ure razen sobote in nedelje po tel. 60-600_4702 Prodam AKVARIJSKE RIBICE (anci-struc multispinis, betta splendens). Vsak delavnik od 8. do 20. ure. Marjan Pirih, Titova 45/XII., Jesenice 4703 Prodam TELIČKO frizijko, ki bo en mesec teletila. Naslov v ogla* oddelku__——Ifl Prodam 20 mesecev staro Tel, Podbrezje 129 (na vrhu klancaj___s Prodam KRAVO s teletom- H 21, Kranj živali Prodam jedilni KROMPIR igor. Tele fon 42 668_4395 Prodam 2 toni domačega SENA, po sušenega v kozolcu. Bohinska Bela 97 __4396 Prodam novo MOŠKO KOLO, cena 20000 din. Darinka Kovačič, Kajuhova 14, Bled 4397 Prodam BIKCA simentalca, st* 4 tedne. Lahovče 52, Cerklje___» Prodam 50 kg težke PRAŠIČE pitanje. Osterman, Luže 2, ŠencU'^ Prodam 10 dni starega BIKCA-^ cka Meglic, Podbrezje 30 Prodam KRAVO simentalko, tem mesecu brejosti, peto tele turška gora 8, Cerklje tel«"' gor Prodam KRAVO s teličkom 42-883__j Prodam KRAVO, ki bo maja -in 15 mesecev staro TELICO J^ Možjanca 8, Preddvor____-"Sj Prodam od 25 do 30 kg težke ^ ŠIČKE. Sv. Duh 41, Skofja Loj Prodam 1,2 ha obdelovalne ZEW, - TRAVNIK, NJIVA, pri Križah^ nudbe pod. Zemlja_ PARCELO, 2300 kv. m primer^ brunarico, prodam. Ponudbe P0"$ nično__—~^h VIKEND HIŠICA tip 4011, upor8,f tudi za vrtno uto, prodam. TeL 80-437___ Enonadstropno HIŠO, starog oddam v rušenje. Plačam z m^ lom Informacije po tel. 25-603j_^; V najem vzamem OBDELOVA | POVRŠINE, 10 SM. Kurirska P0'^ Primskovo___ Najamem GARAŽO za osebni a^,. Pristavi pri Tržiču ali bližnji okolic' lefon 50-767 od 12. do 14. ure vsa*^ razen sobote in nedelje__ PE ygo< NI j Kran Uc SIGI* beni Jese Pr SPA (kavi ?0R Pr sed. Juvč T* ŠKC Post int. jeyč Pr Janj Pr SKR TO, •Hafi P. ler. | "pi (2 + Križ ~~Pi 9on na star P 14, C0 "p 6k\ F I pil Nil Zamenjam TRAVNIK na BrepA Žirovnici za ZAZIDLJIVO PARCEL okolici. Finžgar, Jesenice, tel. 83-6^ V Škofji Loki prodam kom^j?[ opremljeno GRADBENO ZEMU"^ 390 kv. m, z vso potrebno dokum6)« cijo, za takojšen pričetek gradnj0^ nudbe pod: Gotovina___ V Selcih nad Škofjo Loko je n8,y dej HIŠA s priblično 200 kv. m ffl vanjske površine in 1000 kv. m ",jf Primerna tudi za obrt. Informacij*^ že Goljevšček, Selca 124, 64227 ^ tel. 064/66-489 popoldan___^ V najem vzamem VRT v okolic'^ nja. Ponudbe po tel. 24-550 __ J Prodam TRAVNIK in GOZD v ski gori. Telefon 064/74-107 zveče'^ ____^ Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO*^ kend v okolici Bohinja ali Bleda ^ fon 23-928 zvečer___M V najem oddam 800 kv. m ZEl^d ČA na Orehku. Telefon 70-052 Obveščam cenjef1 stranke, da spet sprej^ mam naročila za roj^ in žaluzije različn'r barv. Roletarstvo NJ. arašek, Milje 13, 64»? Šenčur, tel.: 061 -50-720 PRAŠIČE, težke od 35 do 180 kg, prodam. Zupančič, Posavec 123, Pod-nart, tel. 064/70-379_647 V mesecu aprilu in maju začnem s prodajo dva meseca starih JARKIC. Sprejemam naročila. Drinovec, Stra-hinj 38, Naklo, tel.47-183_3801 15 aprila bom začel prodajati 10 tednov stare JARČKE. Jagodic, Cegel-nica 1, Naklo, tel. 47-226_4310 JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi 7, Gorice — Golnik, Bido-vec _4401 Prodam 10 tednov stare JARKICE HISEX. Velesovo43, tel. 42 829 4402 Prodam TELIČKO simentalko, staro 5 tednov. Žemlja, Selo 35_4403 ilan.oprema Prodam novo ZAMRZON/A^jJJ SKRINJO, 20% ceneje. Te'M 064/62-441 po 19. uri_ Prodam 380-litrsko ZAMRZOVAU SKRINJO. Informacije po tel. ____ Prodam kompletno ZAKONSKA $ STEUO (feder modroci). Kavcij dešič 87, Skofja Loka____A Prodam nov ŠTEDILNIK GoTenj elektrika; 2 plin). Telefon 44-67*jj 19. uri_'■_ Prodam nov PEČ za centralno °h vanje KTK, 44 kW z bojlerjem K ška). Rehberger, tel. 42-497 zveče^ Prodam rabljeno POHIŠTVO j EMO PEČ na olje. Zglasite se v s' j 16. 4. 1986 od 12. do 16. ure na S»Jfl jevi 4 v Kranju pri Gašperlin ___^a Prodam rabljeno SPALNICO. J°A Pintarič, Stara cesta 27, Kranj ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK, 11. APRILA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA 19. STRAN (M)I^m©5SSGLAS Jlodno prodam zelo ohranjen PRALNI1 STROJ. Preradović, Planina 2, ^gj^tel. 39-249 _4742 j| g.^aodno prodam PEČ za centralno 3 k. . ^ »Žalec« ali zamenjam za grad-material. Lapajne, C. na Golico 1, i!!en!£e__4743 i <5PA?c'am dobro ohranjeno starejšo 9 |lrALMCO in SEDEŽNO GARNITURO J^vč, dva fotelja) in črno-beli TELEVI-SJiL Telefon 77 964_ 4744 - tro 4745 Vodarn KUHINJO in KAVČ ^Telefon 25-315 Jam rabljeno SPALNICO z jogiji. ^^JiLKebetova 18, Kranj_4746 ŠKn°dam dobro ohranjeno OTRO *0 SOBO: omara, pisalna miza in int lnformaciie P° tel 22 221 -u. '.'3-37 ali na naslov: Bogdan Jura-|S^l£_Mlaka 12, Kranj 4747 . p[odam rabljen PRALNI STROJ. :i^ovič, Jenkova 10, Kranj 44267 sprodam malo rabljeno 200-litrsko ^RINJO in dvojno pomivalno KORI-n - nerabljeno, po ugodni ceni. Janez '^OgJlPapirnica 9, Skofja Loka 4427 I Pr°dam PEČ za centralno tam stad -S^arjan Novak, Hrastje 176 4428 podani električni ŠTEDILNIK L +2)- Slavko Lončariček, Retnje 1/A, _ 4429 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK »°renje, visok 110 cm, 50x50 cm, ce 13 25.000 din. Ul. Janeza Puharja 7, SSnovanjej)_4130 .Prodam črno-beli TELEVIZOR, star ^mesecev in OTROŠKO POSTELJI-,QU- Faratovič, Rudija Papeža 1, tel. ^J88_____ 4431 Ku[odarn termoakumulacijsko ^KW_Kogovšek, Strahinj 104 PEČ, 4432 /.Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK Z e|ektrika, 2 plin). Janez Zupan, Ce 4433 _nnaja 63, Kranj, po 19. uri Q Prodam nov HLADILNIK gorenje. p.9'ed opoldan. Kranj, C. Lmaja 59, 0!mna______ 4434 _■ Prodan7 kombiniran ŠTEDILNIK (2 ^"i-4 elektrika) in 120-litrski HLADIL-NlK- Osterman, C. talcev 23/D, Kranj •-----4435 Dl?0STINCI! Prodam dva skoraj nova a 'NSKA ŠTEDILNIKA PLS 4. Jože 7č|č, Lesce, tel. 77-185 v službi do 13. HIŠ___4436 obodno prodam dve samski PO 5 ELjl 2 jogijem, 190 x 90. Ivica Obra-^iHj^Cankarjeva 44, Radovljica 4437 .Prodam starejšo ZAMRZOVALNO JKRINJO, 200-litrsko LTH Trboje 88, ^H____4438 r-^ino prodam starejšo DNEVNO a^BO in SPALNICO. Godešič 91, 25ofja_Loka_____4439 , Prodam DNEVNO SOBO »Triglav« •i^pn 33 929 4440 *o*lla 2ac? m registrirano in obnovljeno Gr»B V0 750 ter več vrst uokvirjenih ^5gUNOV. Zg. Duplje 20 3870 s Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 stenik 3, Golnik 4352 Pr, K0L0dam R"4' letn'k 1977' M0T0RN0 ^LICO. Informacije PRlV ^WA 350 ccm in večjo brako nR.,OLICO. Informacije po tel. n;Jwi-233 - int. 24 - Zrim, Zg. Br- ^^Cerklje_ 4455 0eT0MOS AVTOMATIC letnik 1970, .vozen, ugodno prodam. Podreča 42, ■^S!Če__4456 FIAT 126, letnik 1978, poceni pro -■Žllljelgfon 064/50-404_4457 ^Prodam rezervne DELE za ZASTA-a |01, dva motorja in ostale dele. arr,|2 Pamič, C. 1. maja 27, Jesenice --^___ 4458 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. vrfe9istriiano, vozno jen, prodam. Ogled v petek St,aPri,a' popoldan. Hanigman, Kranj, -<£!£evo_14//\_ 4463 „Prodam :.«oi MOTOR NSU pretiš Ma L°m in Prenosni TELEVIZOR trim. 8rko Gerden, Moše Pijadeja 8, Kranj ___4454 Ann LF- letnik 1980< ugodno prodam. •^SrejVarl, Češnjica 23, Podnart 4465 825 9°dno prodam GUME sava S»/. 20, nove. Zlatnarjeva pot 8, Sll5J!!če_ 4466 ^odam RENAULT 4-TLS, letnik 65 i' registriran do 1978. Reš, Planina RIKOLICO brako. Marjan Aljančič, Retnje 31, Križe, tel. 50 260 - int. J43 od 6 do 14. ure 4769 %tp ^Li ^f- ^Lp ^» ^Lf ^Jr* pK ^+ ZLATARNA Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA 2. •X- ilanovanja V najem vzamem dvosobno prazno STANOVANJE, lahko staro, za dobo 5 do 6 let. Šifra: Domačin_4354 V centru Škofje Loke najame zanesljiva in urejena uslužbenka s sinom ne opremljeno STANOVANJE, okrog 60 kv m, za čas 2 do 5 let Ponudbe po tel. 61-465 ali 62 561 int 79 dopol dan___4608 Mlada družina nujno išče STANOVANJE. Avtoelektrika Peternelj. Kaju-hova4, Kranj, tel. 21 087_4609 V kletno lepo opremljeno enosobno STANOVANJE s kopalnico, sprejmem dve dekleti ali dva moška. Ogled od 13. 3. 1986. Telefon 22-923_4610 Prodam novo STANOVANJE, 50 kv. m Telefon 35 956 popoldan _4611 V najem vzamem GARSONJERO v Kranju. Ponudbe po tel. 23-651 vsak dan po 18. uri_4612 Mlada družina nujno išče GARSO NJERO ali enosobno STANOVANJE. Telefon 23 803_4613 Enosobno STANOVANJE v starejši hiši z vrtom pod Mežakljo na Jesenicah prodam z« 2 M. Lapajne, C. na Golico 1, Jesenice__4614 Mati s šoloobveznim otrokom, nujno išče STANOVANJE v okolici Kranja Kličite dopoldan po tel. 21 -674 _4615 Moški, srednjih let išče GARSO NJERO na relaciji Kranj —Skofja Loka. Leopold Kavčič, Poljanska 10, Skofja Loka _4616 V Kranju na Planini II prodam tri le ta staro dvosobno STANOVANJE, 64 kv. m, centralna, telefon, na izredno lepi lokaciji. Možnost gradnje man-sardnega stanovanja, iste kvadrature. Telefon 38-569 po 15. uri__4617 Mlad par, Slovenca, s hčerko, nujno iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na relaciji Bled —Lesce—Radovljica. Naslov v oglasnem oddelku__4618 V Radovljici ali okolici najamem eno ali dvosobno STANOVANJE. Dovečar — Matko, Kidričeva 4, Ljubljana 4619 Mlad par nujno najame STANOVA NJE od Lesc do Radovljice. Telefon 27-276 — int. 52 v delavnikih dopoldan ____4620 Najboljšemu ponudniku prodam trisobno STANOVANJE, 77 kv. m, Bistrica pri Tržiču. Lahko kredit gotovina. Telefon 064/50-853 popoldan 4621 Uslužbenka aerodroma išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJE RO v Kranju. Ponudbe v soboto dopol dan po tel 26 201_4622 Novejše trisobno STANOVANJE v Kranju, centralno ogrevano, prodam. Naslov v oglasnem oddelku___4624 Mlada intelektualka, Slovenka, z izobrazbo, nujno išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Plačilo zajamčeno šifra: Po magajte__4625 Mlad par, brez otrok, z izobrazbo, najame GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolic. Možno predplačilo. Telefon 064/28-239 od 16. ure dalje_4626 mJ^ *Ar+ «X» sL* »>L* »J,- *Ji* . . ------ ---------- Prodam R-4, registriran do 1987 Hrastje 54, Kranj 4602 DJEPP compagnolo ali podobno starinsko VOZILO, KUPIM. Telefon 70-131 - int. 04 dopoldan (Kopač) _4603 DIANO, letnik 1977, registrirano do januarja 1987, prodam. Franc Ferlič, Kovor 135, Tržič__4604 Prodam GOLF, letnik 1980. Božo No-vak, Grad 53, Cerklje_4605 Prodam nevozno ZASTAVO 750, le tnik 1976. Tomažin, Bukovščica 20, Selca__4606 AMD ŠENČUR " razpisuje dne 12.4.1986, ob 8. uri pred domom AMD Šenčur javno licitacijo za ZASTAVO 750 LE, letnik izdelave 1981. Izklicna cena 500.000 din. Prometni davek plača kupec. Ogled možen na dan licitacije pred domom AMD ŠENČUR __4607 Prodam JUGO 45, dodatno opremljen, februar 1985, 9800 km. Tel. 23-885 po 14. uri_3587 Prodam 126 P, letnik 1977, dobro ohranjen. Blažir Franc, Zg. Bitnje 63. Jugo 45-L, letnik 1985, rdeče barve, ugodno prodam. Tel. 22-309 4668 MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju. Vsak PETEK in SOBOTO, ob 20 uri. VABI VAS PLESNI KLUB! __3344 Skupina TEN igra vsako SOBOTO v HOTELU BOR v PREDDVORU, razen 12. IV, ko igra na snemanju TORKO VEGA GLASBENEGA MAGAZINA v hotelu CREINA. Po snemanju bo PLES! 4662 OBVE1II1A lokali Najamem KLETNI PROSTOR, približno 25 do 35 kv. m za mirno obrt (možnost honorarne zaposlitve), najraje na Planini. Ponudbe po tel. 33-744 ali pod šifro: Obojestranska korist_4657 kupim Prodam ZASTAVO 1979. Telefon 38-009 101 C, letnik 457h Kupim 80 do 120 kosov ISOSPAN OPEKE 240 mm. Telefon 064/74 015 4453 Za ŽIVO MEJO sadike cipres in for-zicij in še druge za okras dobite po zmerni ceni. Kranj, Ul. XXXI. divizije 54, proti kopališču_4326 GOSPODINJE POZOR! 2.4.1986 odpiram prodajalno PLINA. POPRAVILA PRIKLJUČITEV in kontrolne preglede plinskih naprav. Sem pooblaščen od TOZD BUTAN - PLIN Ljubljana. Prodajalna je odprta od 9. do 17. ure vsak dan. Plin lahko naročite tudi po telefonu. Tega bom dostavljal ob sobotah. Franc ZOR, Moše 42, Smlednik, tel. 061/627-035__4152 ROLETE: lesene, plastične, žaluzije in popravila naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064/75-610_4658 IVAN TUŠEK, DREVESNICA OKRASNIH RASTLIN, VODICE NAD LJUBLJANO nudi za pomladno sajenje veliko lepih rastlin za vrtove, parke in grobove. Med drugim: MAGNOLIJE (TRI SORTE), JAPONSKE ČEŠNJE, RDEČELISTNE JAVORJE, RDEČELI STEN RUJ itd . . . ter KONIČASTE SMREKE, SREBRNE SMREKE, PRITLIKAVE in SREBRNE BO^E, VEČ VRST TISE in razne IGLAVCE za meje. Odpr to vsak delavnik od 8. do 18. ure 4659 Za storitve o frezo za drobljenje zemlje se oglasite pri Janezu Prešrni/; Vrbnje 36, Radovljica 4660 Zagrebški pihalni trio v Kranju Kranj - V dvorani glasbene šole na Trubarjevem trgu 3 se obeta v torek, 15. aprila, ob 19.30 lep glasbeni dogodek. Nastopil bo Zagrebški pihalni trio: Branko Mihanović — oboa, Anđelko Ramušćak — klarinet in Zvonimir Stanislav — fagot. Program koncertf ~^>-sega Mozarta (Divertimento št. 1. > 229), L. Ebnerja (Menuetto in Rondo), J. Havdnu (Londonski trio), D. Milhau-rta (Suite), M. Ru/.d.jaka (Musette), J. Iberta (Cinq pJeces en trio). TELEFONSKE NAPRAVE montiram, vzdržujem in popravljam. VZDRŽEVA NJE in MONTAŽA TELEFONSKIH NA PRAV, Tomaž Kne, Oprešnikova 88, tel. 25 867 4661 zapoilltve Občasno zaposlim DELAVCA v te sarski stroki. Lahovče 73___4643 Takoj zaposlim POHIŠTVENF'~ * MIZARJA ali DELAVCA, z veselje... ... priučitev. OD po dogovoru. POHI STVENO MIZARSTVO Alojz Smolej, Kovor 63, Tržič, tel 57-096 4322 Zaposlim DELAVCA pri predelavi plastičnih mas. Prednost: kvalifikacija kovinske stroke, okolica Škofje Loke. Telefon 61-211_4644 Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA ali fanta za priučitev. Odslužen vojaški rok. Franc Markič, Partizanska 14 4645 Zaposlim samostojnega FRIZERJA (KO), moške stroke, z najmanj triletno prakso. Simon Jakše, Kranj, Ko roška c. 16_4646 Zaposlim nekvalificiranega DELAV CA. Informacije po tel. 22 783 4647 Redno ali občasno DFI.O nijdim »ŠTEPARICI«, najraje mlajši upt!.^ Jenki, oziroma zelo spretni mlajši zače tnici. Ponudbe pod: Smer Radovljica _4648 Zaposlim KV ali PKV ELEKTROIN-STALATERJA, po možnosti s prakso Šifra: Resni kandidati 4649 KV ELEKTRIKARJA, takoj sprej mem. Telefon 43-133__4650 Ansambel OGLARJI vabi k sodelo vanju TROBENTARJA. Jože Teran, Po-ženik 43, Cerklje, tel. 42-777 4651 Takoj zaposlim KV ali PKV DELAVCA v kovinski stroki Telefon 47-404 _ • _4652 M O NTAŽO PLASTIKE dam na dom spretni delavki. Ponudbe pod šifro: Montaža_4653 Honorarno delo nudim v Kranju (Planina). Dobi ga ŠIVILJA z gospo dinjsko dvonitno »entlarico«. Telefon 064/34-156 zjutraj_ 4654 KS DRAŽGOŠE - PAŠNA SKUP NOST išče PASTIRJA za pašo živine na planini Kališnik, od junija do sep tembra. Pašnina po dogovoru. Infci macije: Ludvik Jelene, Dražgoše 3, t«.■ i 064/66-413 ali Karel Jelene, Dražgc, 28, tel. 064/66-314__4655 Iščem HONORARNO DELO na dom (ali obrtnika, ki da delo domov) ali 4-urno delo pri njem. Šifra: Premajhen zaslužek v tovarni 4656 Takoj zaposlim za dva do tri mesece študent^ ELEKTROTEHNIČNE smeri. OD po dogovoru. Tel.: 47-278. 01TALO Iščem INŠTRUKTORJA angleščine in matematike. Ponudbe pod šifro: 6. razred____4663 Iščem skupino za GRADNJO gospo darskega poslopja Naslov v oglasnem oddelku____ 4664 Iščem osebo za učenje nems"čTne. Naslov v oglasnem oddelku_4665 INSTRUIRAM vse predmete za osnovno šolo, razen matematike, fi- . .. in kemije, ter ruski jezik za I. in II. le tnik usmerjenega izobraževanja. Tele fon 60-328 - Skofja Loka 4666 Opozarjam tovarišici s Tomšičeve z Jesenic, da vrneta lončke. Janez Ča-dež, Podbrezje 118, Duplje__4667 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 12. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP pri Petrčku, SP Vodovodni stolp, SP Zlato polje, PC Plan> II, SP Planina — center, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kokrica, od 7. do 18. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemenček, Duplje, od 7. do 16. ure Skofja loka Nama Skofja Loka JESENICE Delikatesa, posl, 7, Jesenice in Delikatesa, Kasta 4 na Plavžu, Jesenice TRŽIČ Mercator — SP Bistrica, Živila, Jelka Tržič in Mercator, SP blagovnica Tržič V nedeljo, 13. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v M klem od 7. do 11. ure Kmetijsko-gozdarski sejem danes odpira vrata 467 razstavljalcev iz šestih držav Kranj, 11. aprila — Jubilejni, 25. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju, na kat rem sodeluje 467 razstavljalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Švedske in Danske, bo danes ob 10. uri odprl Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Po otvoritvi bodo podelili troje priznanj: sejemskim razstavljal-cem zlate medalje in priznanja za kakovost kmetijske in gozdarske mehanizacije ter prehrambenih izdelkov, uspešnim slovenskim kmetom, kmetijskim organizacijam in raznim skupnostim priznanja Zadružne zveze Slovenije za vrhunske dosežke v kmetijstvu v letu 1985 ter gorenjskim živinorejcem priznanja Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske za doseženo mlečnost pri kravah v A kontroli. Agrotehnika-Gruda bO po otvoritvi predstavila edini jugoslovanski traktor s 55 konjskimi silami in s pogonom na vsa štiri kolesa, proizvajalca Torpeda z Reke, ob 11. uri pa se bo v konferenčni dvorani Go- renjskega sejma začei posvet ravnateljev srednjih kmetijskih šol in dekanov višjih in visokih šol o kmetijskem izobraževanju 'in o problematiki kmetijstva v Sloveniji. Kranjski Merkur bo na zunanjem razstavnem prostoru prikazoval uporabo male kmetijske mehanizacije Gorenje-Muta in uporabo škarij za obrezovanje sadnega drevja in grmičevja. V nedeljo dopoldne bo v Savskem logu telesno ocenjevanje športnih psov in šahovski turnir, ki ga prireja kranjsko šahovsko društvo s pomočjo Merkurja. V ponedeljek ob 16. uri bo prvo predavanje za kmetovalce o cestno-prome-tnih predpisih in o varni uporabi kmetijskih strojev, združeno s prikazom na eni od kmetij v bližini Kranja. Drugo tovrstno predavanje bo v sredo in tretje v soboto. V sredo bo dan gozdarjev, v petek dan lovcev, v soboto ob 10. uri okrogla miza Lovske zveze Slovenije o divjem petelinu, ob 11.30 pa otvoritev razstave haflingerjev. Sejem se bo končal v ponedeljek, 20. aprila. (cz) J Golnik, 9. aprila — Danes so pionirji iz kranjske občine na Golniku prevzeli kurirčkovo torbo od vrstnikov iz Tržiča. Ves teden bo kurirčkova pošta potovala iz rok v roke, spremljale pa jo bodo številne prireditve. Do četrtka, 17. aprila, jo bodo nosili po kranjski občini, tega dne pa jo bodo predali pionirjem iz Škofje Loke. Na sliki: kurirčkova pošta na poti z Golnika proti Goricam. Foto: F. Perdan Dogovor ne prinaša nič novega Koroški vrtnarji pridejo na obisk Kranj, aprila — Hortikulturno društvo Kranj je lani obiskalo Koroško, ki je poznana po lepo urejenih parkih. Letos junija jim bodo koroški parkovni delavci vrnili obisk. Kranjčani bi jih ob tej priložnosti radi povprašali za nasvet, kako urediti kanjon Kokre, kajti Korošci imajo nekaj podobnih kanjonov zelo lepo urejenih, ki jih obiskujejo turisti iz vse Evrope. Eden od njih so tudi Korte pri Železni Kapli. Prav bi pa bilo, da bi se Kranjčani potrudili in kranjske zelenice, pred kinom Center, Prešernov gaj in še nekatere primerno uredili, da bi imeli Korošcem vsaj nekaj pokazati. D. D. Kranj, 8. aprila — Dogovor o enotnih merilih za zagotavljanje sredstev za delo temeljnih pravosodnih organov, ki so ga sestavili v republiki, ne prinaša nič novega, je sodil kranjski izvršni svet. Ob tem so dodali, da izvršnim i svetom občin kot podpisnikom dogovora le-ta ni bil posredovan v obravnavo, zato predlagatelju tudi niso posredovali pripomb. Torej ni rečeno da jih ni, saj razprave praktično ni bilo. Zato bo moral nazaj v fazo osnutka. Seveda pa dogovor sam po sebi ne bo zagotovil več denarja za delo temeljnih pravosodnih organov, kar postaja že velik problem. Odvisni so od občinskih proračunov, ker je splošna poraba omejena, da prihaja že do resnega zaostajanja na področju, ki se tako financirajo. Torej res lahko rečemo, da dogovor v tem pogledu ne prinaša obetov, da osebni dohodki pravosodnih delavcev ne bodo več zaostajali. mv Začenja se politična šola Skofja Loka, 10. aprila — Lanska občinska politična šola, ki jo je pripravil občinski komite zveze komunistov v Škofji Loki, ni uspela, saj so jo zaradi velikega osipa slušateljev morali prekiniti. V ponedeljek, 14. aprila, se politična šola na novo začenja. Prijavljenih je 21 slušateljev. Šola bo trajala do konca maja, 80 šolskih ur. H. J. Praznovanje 1. maja v Britofu Prvomajske praznike, ki bodo za nekatere kar dolgi, saj bodo z njimi združili nekaj dni dopusta, kanijo v Britofu pri Kranju izkoristiti za gradbeno akcijo. Priprave so že v polnem zamahu, dova žajo opeko, pesek in cement, da bodo tik pred prazniki lahko hitro zasadili lopate in hipoma postavili hiše ter nato odpeketali od doma, da jih ne bo pravočasno doletela inšpektorjeva odločba. Gre namreč za dvanajst črnograditeljev, ki jim ne diši, da bi v Vogah gradili legalno. Razlogov mi vendar ni treba pojasnjevati. V nedeljo ne bo elektrike Kranj — Delavci Elektra Kranj bodo v nedeljo, 13. aprila 1986 odklopili visokonapetostne daljnovodne in kabelske odvode v razdelilni transformatorski postaji Zlato polje, zaradi rednih vzdrževalnih del na elektroenergetskih napravah in objektih. Elektrike ne bo od 6. ure do predvidoma 15. ure na naslednjem območju: Veliki hrib—Kuratovo naselje—-Rupa, Mlaka—Tenetiše, Polica—Pivka—Naklo—Strahinj—Žeje— Podbrezje— Po s a vec—Otoče— Ljubno—Podnart—Ovsiše— Češnji-ca—Nemilje—Besnica—Okroglo— Koroška cesta v Kranju in Struževo. Poleg vzdrževalnih del bodo zaradi racionalizacije izklopa opravljena še investicijska dela z montažo progov-nega ločilnega stikala za transformatorsko postajo Pivka in priklopom daljnovodnega priključka za transformatorsko postajo Polica. Od 5. do 6. ure bo zaradi priklopa 35 ki-lovoltnega kabelskega odvoda za razdelilno transformatorsko postajo Kranj (Okroglo) — v gradnji, motena dobava električne energije za preskrbovalno območje Tržiča. D. Papler NESREČE PREHITEVAL V PREDORU Podljubelj, 9. aprila — Pri Begunjskem plazu se je to popoldne pripetila prometna nesreča. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Alois Honigman, ki je v tunelu prehiteval tovornjak. Tedaj je nasproti pripeljal z osebnim avtom Drago Pintarič, star 32 let, iz Tržiča. V trčenju je bila laže ranjena sopotnica Gizela Pintarič, stara 52 let, iz Pristave. TRAKTORIST ZAPELJAL NA CESTO Šenčur, 8. aprila — Na regionalni cesti Kranj —Mengeš pri kraju Bivje je GLASOVA ANKETA Zemlja kliče mlade Kranj, 9. aprila — Zaradi težav v gospodarstvu in še pose* bej v kmetijstvu se slovenski osnovnošolci letos nekolik manj vpisujejo v kmetijske smeri. Vrzel je gotovo trenutna« saj imajo mladi — gledano širše — največ možnosti za delo prav v kmetijstvu, v pridobivanju hrane, ki je najpomemb' nejše strateško blago. Kranjska srednja mlekarska in kme' tijska šola bo imela v naslednjem šolskem letu v prvem le' tniku 60 mest za kmetijce, 30 mest za skrajšani kmetijski program in 60 mest za živilce. V vseh teh programih ima šo* la še prosta mesta. Milena Smrtnik z Zg. Jezerskega, mlekarski tehnik, zaposlena v mlekarni KŽK v Kranju: »Šolo sem končala lani. Mislim, da mi je dala do-^SH volj znanja za začetek dela, tudi praktičnega. V višjih letnikih smo imeli enkrat na teden prakso v mlekarni, sicer pa v šolskem laboratoriju. Kot pripravnica sem se zaposlila v sirarni, v proizvodnji, kjer uvajamo polmehko vrsto francoskega sira camenbert. Program je nov, izkušenj nimamo. Berem tujo literaturo, poskušam, raziskujem. Delo je samostojno, ustvarjalno. Všeč mi je, čeprav ni v pološčenem laboratoriju.« Štefan Oštir ravnatelj srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju: »Šola izobražuje za program kmetovanje (skrajšan, dve zimski sezoni), kmetijec (srednji, tri in štiriletni) in živilec smeri mlekar ter mlekarski tehnik. Ker je prvo leto skupna vzgojnovarstvena osnova, šola izobražuje tudi učence iz smeri vrtnar in vrtnarski tehnik, kmetijski mehanizator, mesar, predelovalec živil rastlinskega izvora in živilski tehnik, ki naslednje leto nadaljujejo v drugih šolah. Učenci, ki se izobražujejo v mlekarstvu, prihajajo iz vse Slovenije in tudi zahodne Jugoslavije, medtem ko so kmetijcl iz gorenjskih občin in iz šišenske.* Peter Sikošek iz Celja, tretji letnik, bodoCi mlekarski teh' nik: »Štipendira me celjski Hm*" zad. Verjetno bom študij na' daljeval na biotehnični faku}' teti v smeri vilske tehnologije. Privlačijo me mlekarstvo, m. rarstvo, kemija. V Kranju stanuje^1 v starem domu učencev. Učenci JI naše šole smo v istem nadstropja to pa je tudi bistvena ugodnost. Bivanje stane okrog 20.000 dinarji na mesec. Približno toliko dobil* štipendije za odličen uspeh.« Jerca Jenk0 iz Naklega, Četr; ti letnik, bodoč' kmetijski tehnik: »Doma sefl1 s kmetije. Delo na njej me je vedno veselil0; V osnovni šoj1 sem bila odlična, zato so m* skušali odvrnit1 od kmetijske šole. Ne vem, zakaj-Zame je ravno toliko vredna kot katera druga z bolj zvenečim imenom-Šola daje dovolj znanja, le prakse je premalo. V četrtem letniku imamo za prakso dve uri na teden. Kef nimamo lastnega posestva, delam0 na kmetijah v Škofji Loki in okrog Kranja, tisto, kar delajo kmetje: sadimo krompir, pomagamo na vrtu, v sadovnjaku.« H. Jelovčan BELI TEDEfJ Virmaše, 7. aprila — Neprevidno prehitevanje voznika avtobusa Nebo]** Borenoviča iz Škofje Loke je botrovalo prometni nezgodi, ki se je oko* dvanajstih pripetila v Virmašah. Prehiteval je tovornjak Gorenjske predi*' niče, čeprav je voznik Franc Veršič iz Škofje Loke vključil smerni kazale, in že zavijal levo. V trčenju sicer ni bilo ranjenih (v avtobusu je BorenoV* prevažal okoli 50 šolarjev), zato pa gmotna škoda presega 900 tisočakov. £ Foto: F. Perdan traktorist Alojz Vreček, star 76 let, iz Velesovega, povzročil prometno nesrečo. S traktorjem se je po polju pripeljal od baze SCT in pri Bivju hotel prečkati regionalno cesto. Pri prometnem znaku »stoj« ni zaustavil, temveč je izsilil prednost avtomobilistu Janezu Preši, staremu 48 let. iz Cerkelj, ki se je peljal z Brnika. Čeprav je zaviral, je Preša trčil v traktor in bil pri tem laže ranjen. Padel s strehe Pristava, 7. aprila — Danes se je smrtno ponesrečil Mihael Karo, star 73 let, doma s Pristave. Na strehi svoje hiše je naravnaval anteno, pri tem pa se je oprijemal druge antene. Ta se je odlomila in Karo je padel s strehe na betonska tla. Ranjenega so odpeljali v tržiški zdravstveni dom, od tam pa v Klinični center v Ljubljano, kjer je popoldne umrl. p ^ Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo 10.—20. aprila »POSTELJNINA "ODEJE * BRISAČE ugoden nakup Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, ud januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 1.600 din. OJfli ~1 'J • PREMAJHNA DRUŽBENA SKRB ^KMETIJSTVO - »Hrana, naša ^kdanja skrb!« so pogosto izrečejo besede, ob katerih tudi najodgo-km možie radi pozabijo, da je jj^tijstvo dejavnost, ki terja traj-2° družbeno pomoč. To ni samo genska (ali jugoslovanska) polnost, tako je tudi v kmetijsko ^itejših deželah, kjer imajo v pri-yerjavi z Gorenjsko še to prednost, h? razdrobljenost kmetijskih zemlja ni tako velika. Družba pomaga , ^etijstvu na več načinov — z ne- oiiko ugodnejšimi posojili, z dežjem, ki ga delavci prispevajo iz v« - oseDmn dohodkov v inter- encijske sklade, z nevračljivim de->fr,e.m za izboljševanje kmetijskih .^nljišč..., toda glede na pomen •Jietijstva je ta pomoč še vedno .Radostna. To velja predvsem za J^etijstvo v hribovitem svetu, kjer ° obdelovalne razmere težje kot v ravnini. k • HUDA, ENA NAJHUJŠIH POVOJIH KRIZ V ŽIVINOREJI - Čeprav se Le mleko 15. marca podražilo za ^odstotkov, to ne zadošča, da bi J?Jr!'l izdatke prireje, ki so pri za-ijjfjnih rejcih večji vsaj še za dodanih deset dinarjev. Podobno nes-'*dje je tudi pri vzreji živine. Kriza !| Nadaljuje, zanimanje za rejo upa-i#L'n vse večja je nevarnost, da bi 2*IJe in družbena tanjšal i osnovno čredo. posestva KAJ VZNEMIRJA KMETOVALCE? • APETITI GRADITELJEV PO KMETIJSKI ZEMLJI - Pregovor »ura izgubljena, ne vrne se nobena« pomeni v kmetijstvu »hektar izgubljen, ne vrne se noben«. V Sloveniji smo po drugi svetovni vojni pozidali 54 tisoč hektarov kmetijske zemlje, nasilje nad zemljo pa se še nadaljuje, četudi je na Gorenjskem na pretek neplodnih grmišč in vzpetin. • POMANJKANJE DENARJA ZA NALOŽBE — Pridelovanje pšenice, prireja mesa in mleka je nedonosno. Kmetijske organizacije poslujejo na robu gospodarnosti ali z izgubami. Za vlaganja v razvoj in za povečanje pridelave hrane ni denarja. Gradnja pitališča govedi na Trati pri Škofji Loki se prestavlja iz leta v leto, v škofjeloški zadrugi, na primer, bodo letos kupovali stroje, posodabljali gospodarske objekte aH urejali zemljišča le na 70 kmetijah — polovico manj kot pred leti. • UMIRANJE GOZDOV - Podatki lanske raziskave so zastrašujoči: na Slovenskem propada zaradi »zelene kuge« 40 do 45 odstotkov gozdov, predvsem jelovih in smrekovih, pa se naravovarstvenih še vedno ne zganejo. Pojav zaskrbljuje zlasti hribovske kmete, ki dobršen del dohodka pridobivajo iz gozda. • MIŽANJE PRED PROBLEMI - Posel na »svobodnem« trgu cvete in kmetje, ki oddajajo pridelke v zadrugo, so še vedno na slabšem od neorganiziranih »prostih strelcev«. Kmetje opozarjajo na ta problem, a, kot bi govorili gluhim. ^etijski rekorderji SEST KMETOV VEC KOT STO TISOČ _ |j[anJ — Šest gorenjskih kmetov je lani oddalo mlekarni več kot sto tisoč *rov mleka, največ (183 tisoč) pa Franc Krč, zadružnik Sloge, doma z Je-*er*ke ceste v Kranju. p zanimivo je, da je 37 največjih (najboljši ^tov °^ skupno 3673, kolikor jih je SikT. "I,,v 5h! kmete l0n'na Gorenjskem oddajalo mleko, odda-irJa°mala tri milijone litrov mleka ali več kot desetino vsega. Gre za kmete, ki so ^ah več kot 50 tisoč litrov mleka. Trije j. 12 škofjeloške zadruge, dva iz cerkljan-Sln ^'r'naJst 'z nakelske, devet iz kranjske °9e, prav toliko iz KŽK-jeve temeljne or-1| '2acije kooperantov Radovljica. Največ flH-s so lani oddali Franc Krč iz Kranja ,!°3 tisoč litrov), Janez Zabret iz Bobovka ?5oU 176 tisoč)-Jože skodlar iz Podbrezij tisoč), Anton Dolenc iz Gorice pri Ra-...I'ci (112 tisoč) ter Milan Fende (103 ti-°c) m Alojz Logar (101 tisoč) - oba iz dovi Goric. Najboljšo mlečnost je dosegel Janez Zabret — 6506 litrov na kravo, med kranjskimi družbenimi farmami cerkljanska — 6323 litrov in med radovljiškimi farma v Poljčah — 7202 litra. Poglejmo rekorderje še po zadrugah! V ŠKOFJELOŠKI je največ mleka (72 tisoč litrov) oddal Janko Žontar od Sv. Duha, največ krompirja (109 ton) Janko Porenta od Sv. Duha, največ plemenskih telic (23 oziroma 7578 kilogramov prirastka) Miloš Stanonik iz Vinharjev, največ živine v klavnico (8284 kilogramov) pa Tine Ferlan iz Predmosta v Poljanski dolini. V TRŽIŠKI ZADRUGI so bili najuspešnejši Anton Pušavec s Hudega z nekaj manj JANKO ŠKRJANC IZ SENIČNA kot 50tisoč litri mleka, Janko Škrjanc iz Senična z 61 tonami krompirja, Janez Aljančič iz Križev z 240 tonami zelenjave in Miro Bajt iz Križev z 8 tonami prašičev in z domala 12 tonami govedi. V BOHINJSKI ZADRUGI je največ mleka (44 tisoč litrov) oddala Marija Ravnik z Broda, največ živine (2,6 tone) pa Franc Ogrin iz Bohinjske Bistrice. V KRANJSKI SLOGI so na listi »največjih«: Franc Krč iz Kranja s 183 tisoč litri mleka, Franc Fajfar iz Grč s 86 tonami jedilnega in semenskega krompirja in Franc FRANC KRČ IZ KRANJA NANDE ROZMAN IZ LAHOVČ FRANC SOKLIČ S SELA Draksler iz Mavčič, ki je zadrugi oddal osem bikov, dve kravi in eno tele, ter Štefan Krč s Huj z okoli 150 prašiči v skupni teži 17 ton. V CERKLJANSKI ZADRUGI so najuspešnejši Nande Rozman iz Lahovč z 72 tisoč litri mleka in s 136 tonami industrijskega krompirja ter Franc Bohinc iz Zaloga, ki je zadrugi oddal 17 glav živine. V NAKELSKI ZADRUGI so rekorderji: Janez Zabret iz Bobovka pri prireji mleka (176 tisoč litrov), Albin Okorn iz Srakovelj pri prireji mesa (21 ton) in Peter Jerala iz Žej pri oddaji krompirja (35 ton). V RADOVLJIŠKI TEMELJNI ORGANIZACIJI KOOPERANTOV je največ mleka oddal Anton Dolenc iz Gorice (112 tisoč litrov), največ živine (9 bikov oziroma 5,6 tone) Alojz Cvenkelj iz Ljubna, V BLEJSKI pa Franc Soklič s Sela (44 tisoč litrov mleka) in Zdravko Slivnik s Podhoma, ki je oddal klavnici živine v skupni teži 2,2 tone. V ŽIROVSKI ZADRUGI je od gorenjskih kmetov največ mleka oddal Franc Jereb z Račeve (23 tisoč litrov) in največ živine Janez Kavčič z Breznice (5,5 tone). ^ave, biki in krompir Napredek ze, toda ... ne more reči, da gorenjsko kmetijstvo v zadnjih dveh ali treh desetletjih ni ki j£edova,°. toda nedvomno je, da bi se lahko razvijalo še hitreje. To vedo ljudje, Gelajo v tej dejavnosti, in to potrjujejo tudi podatki. Neučinkovita organiziranost gorenjskega kmetijstva in živilstva POSLOVNA SKUPNOST?_ Nedvomno je, da gorenjsko kmetijstvo in živilstvo že vse predolgo spletata medsebojne vezi in da porabljata (pre)velike moči (in denarje) za spremembe v organiziranosti. PH .se ustavimo pri živinoreji, še zlasti * Prireji mleka, potem ta napredek, izra-«n v številkah, pomeni tole: leta 1967 so * Gorenjskem odkupili blizu devet milijo- ten "trov m'eka. 'ani ze 34,2 milijona, od sga 27,9 milijona pri kmetih in 6,3 na I Užbenih posestvih. Količina mleka je iz raK V let0 ma'° narašča,a« četudi se je po-.?°a močnih krmil samo v zadnjih treh le- tih 2manjšala za tretjino. To je vsekakor živ Koreja tudi v prihodnosti zaradi drage !?.0rhemben dosežek in spoznanje, da bo orej l iz n' — na pravočasno pokošeni in sprav-kakovostni s iz vreče temeljila na doma pridelani travi, na zgodnji paši in na avm in koruzni silaži. $koiapredek je velik, toda lahko bi bil še Po *OV|tejši. Medtem ko je na družbenih \\i 11^'° ,ani vsaka krava dala v povpreč-v*čV litrov mleka oziroma 900 litrov ji ,*0r-pred dvema letoma, je bil v zasebni re-D^.P^dek v tem obdobju precej počas-^Jsi: gorenjski kmetje so leta 1976 oddali VsJ^ke krave 1897 litrov mleka, lani pa jg "a 90 litrov več. Eden glavnih razlogov *kat razdrobljenost. Povprečna gorenj-re JV^^ija ima le nekaj več kot tri hekta-3$7iPde|ovalne zemlje, 2644 rejcev od daj,-?• kolikor jih je lani na Gorenjskem od-10 mleko, redi eno, dve, tri ali štiri kra- ve in le vsak petindvajseti gorenjski kmet ima v hlevu več kot devet krav. Prav zaradi velike razdrobljenosti so naši podatki težko primerljivi s podatki o povprečni mlečnosti krav v deželah, kjer so hlevi z dvajsetimi kravami že med najmanjšimi. Pa kljub temu poskusimo: medtem ko je predlani vsaka gorenjska krava iz A kontrole (gre za kontrolo molznosti krav pri uspešnejših rejcih) dala 3493 litrov mleka, je v Avstriji leto poprej znašal ta povpre-ček 4624 litrov, v Italiji 5267. v ZRN 5425, na Švedskem 6278, v Izraelu 8672 ... Kodobno je pri vzreji bikov. Primerjave kažejo, da jih v kmetijsko razvitih deželah redijo hitreje kot pri nas, kjer je za nameček reja še dokaj nekakovostna. Hektarski pridelki krompirja so prava narodna sramota. V Jugoslaviji so ga lani pridelali povprečno 9 ton na hektar, v Sloveniji od 10 do 12 ton, na Gorenjskem od 15 do 18, na Švedskem, denimo, blizu 30 ton, v Švici 40 ... Vse se začenja pri semenu. Medtem ko so kmetje že spoznali, da je treba vsako leto zamenjati seme pšenice in koruze, pri krompirju večinoma vztrajajo še pri starem. Kmetje v Sloveniji posadijo vsako leto le tri odstotke potrjenega semena, Švicarji, na primer, kar tri-četrt, Avstrijci 80 do 90 odstotkov... Če se ozremo samo v zgodovino Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske (in njegovih predhodnikov), spoznamo, da skorajda ni minilo leto, da se v tej delovni organizaciji ne bi ukvarjali z organiziranostjo. Le za malenkost bolje je bilo v zadružništvu. Res je, da dobra organiziranost predstavlja pol uspeha in da so nekatere organizacijske spremembe prinesle napredek, zdi se pa, da so nekatere od njih le še povečale izdatke na enoto proizvoda (za liter mleka, kilogram mesa ...). Pa ne le to: ob nenehnih iskanjih, kako se organizirati, je zastalo reševanje ključnih vsebinskih problemov (kako zadružnikom zagotoviti prednost pred neorganiziranimi kmeti) in tudi strokovno in raziskovalno delo. Le s čim se namreč lahko danes pohvali gorenjsko kmetijstvo? Z velikimi uspehi pri pridelovanju semenskega krompirja, kjer predvsem po zaslugi strokovnjakov iz kombinata orje ledino, ter z nekaterimi dosežki pri prireji mleka in v sadjarstvu. Potem je že konec, vse ostalo je bolj ali manj sivina slovenskega povprečja. iNa problemski konferenci zveze komunistov o nadaljnjem razvoju kmetijstva in živilstva pred tremi leti, na kateri je bil govor o drugačni in učinkovitejši organizira- nosti, se je tresla gora, rodila se je, kot danes ugotavljamo, miš! Do velikih sprememb ni prišlo. Ideje o enotni zadrugi, o enotni mlekarski in klavniški delovni organizaciji in o združitvi vseh posestev pod okriljem kombinata so že pokopane in na Gorenjskem zdaj bolj kot o teh razmišljajp o ustanovitvi poslovne skupnosti, v katero bi se vključile kmetijske, živilske in trgovske organizacije ne glede na to, kako so formalno organizirane. V razmerah, ko imamo na Gorenjskem šest zadrug, po tri mlekarske, klavniške in pekarske organizacije ter šest trgovskih organizacij, med katerimi je malo pripravljenosti za povezovanje in združevanje, je ta rešitev bržčas še najboljša, a tudi zanjo velja, da bo uspešna le, če ne bo vsaka članica vlekla po svoje. Pridelava in poraba hrane na Gorenjskem LE MLEKA IN KROMPIRJA IMAMO PREVEČ Kranj — Govorjenje in odločanje na pamet, ko niti približno nismo vedeli, koliko hrane pridelamo in koliko jo potrebujemo, nas je končno le spametovalo. Zdaj vsaj približno vemo, da ima Gorenjska le mleka in krompirja več, kot ga potrebuje, medtem ko ji vseh ostalih kmetijskih pridelkov in prehrambenih izdelkov primanjkuje in jih mora kupovati drugod. Gorenjske kmetijske zadruge (brez ži-rovske) in družbena posestva bodo letos oddali mlekarnam 35,9 milijona litrov mleka ali 9,4 milijona več, kot ga na Gorenjskem popijemo kot konzumno mleko ali pojemo, predelanega v izdelke. Pri krompirju se ta presežek suče okrog deset tisoč ton, vendar za ta podatek ne bi dali roke v ogenj, ker nihče na Gorenjskem ne ve, koliko je dejansko (v naravi, ne le na papirju) njiv, še manj pa to, koliko krompirja se sploh pridela in koliko ga gre v prodajo mimo zadruge. Velik primanjkljaj je pri prašičjem mesu: rejci ga zagotovijo le 237 ton, medtem ko ga na Gorenjskem pojemo blizu 2800 ton. Pri govejem mesu je načrtovana poraba skoraj enaka načrtovani prireji. S pridelkom pšenice in ostalih krušnih žit krijejo gorenjske občine le sedmino svojih potreb. Sadja pridelajo štirikrat manj, kot ga potrebujejo, zelenjave dvej>etini manj... ustale, manjkajoče količine si mora Gorenjska zagotoviti z nakupom drugod v Sloveniji in Jugoslaviji, kar pa je povezano s precejšnjimi vlaganji, z združevanjem denarja in z drugimi obveznostmi. M^S^IESGLAS 22. STRAN srrrv in Ictcv PETEK, 11. APRILA 1986 Čeprav je zemlja neprecenljivo bogastvo, smo jo v preteklosti brez milosti pozidavah in jo prepuščali v nekmetijske namene. Številke so grozljive. V Jugoslaviji smo v četrt stoletja izgubili pol milijona hektara ornih površin. V Sloveniji smo po drugi svetovni vojni pozidali 54 tisoč hektarov kmetijske zemlje in če bomo s takšnim tempom nadaljevali, bomo prej kot v šestih stoletjih ostali brez njiv, travnikov in pašnikov. V Sloveniji imamo le 205 tisoč hektarov zemljišč prve in druge kategorije (najboljših njiv in travnikov), z načrti trajno namenjamo kmetijstvu okoli 440 tisoč hektarov zemlje, vseh kmetijskih zemljišč, skupaj s planinskimi pašniki in s površinami, ki jih bo šele treba usposobiti za pridelavo hrane, je le 792 tisoč hektarov. Ob vsem tem se zdi, da s kmetijsko zemljo ravnamo skrajno neodgovorno in da je napočila dvanajsta ura, ko bi morali udariti po mizi in reči: konec je cenenega zapravljanja narave, konec cenenega konfekcijskega zidanja na cenenih njivskih parcelah. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, bolj znan kot »intervencijski zakon«, je le za kratek čas prekinil kratkovidno ravnanje, bolje rečeno — nasilje nad kmetijsko zemljo. Z milejšo So le pozidane njive nekaj vredne? NASILJE NAD Z EMU O SE NADALJUJE Priznajmo: pod pretvezo »širšega družbenega interesa« smo v preteklosti pozidali na stotine in tisoče hektarov najboljše kmetijske zemlje. Brez sramu povejmo, da smo to storili zato, da bi bila gradnja cenejša in hitrejša. Ravnali smo po pameti kratkovidnega gospodarja, ki misli le na danes in na svoj siti želodec, ne pa tudi na jutri in na naslednike. prostorsko zakonodajo, ki d> pušča izjeme in širšo razlag0 pojma »širši družbeni interes** so apetiti graditeljev po njivah in travnikih spet porasli. V Kranju so, denimo, le za kratek čas opustili misel na gradnjo start vanjskih blokov na Planini, * brž ko je bila priložnost, so s? skozi priprta vrata in z opravil1' lom, da je bilo v komunalne in druge naprave vloženega že veliko denarja, vrnili nazaj. Pa i* gre le za Planino. V Naklem # na njivah in travnikih zrasja skladišča. Na Primskovem se je v rodovitno polje zajedla komunalna cona, na Laborah tovarna Iskra, na Zlatem polju šole... * Radovljici so zgradili nova nas? Ija na prostranih poljih prof Lescam namesto na sončnih p0-bočjih nad železniško progo Begunjski kmetje so, sodeč p° družbenem planu radovljiške občine, že izgubili boj za Pod' dobravo, čeprav so na rahlo po ložnem pobočju pod Sv. Petrofl1 slabša in za strojno obdelavo neprimerna zemljišča s sončno lego. V jeseniški občini so velik' apetiti po kmetijski zemlji na Hrušici... So mar ti primeri — in še b' jih lahko naštevali — zgled spoštovanja zemljiškega zakona, W pravi, da kmetijske zemlje načeloma ne bi smeli pozidavati. Na; čeloma, kajti v praksi je vse prej kot tako! Zložbe, izsuševanja, agromelioracije MOČVIRJE NE ROJEVA Na Gorenjskem bodo do leta 2000 izsušili 1234 hektarov kmetijskih zemljišč, 7845 hektarov, od teh 6661 v hribih in na planinah, bodo izboljšali z agromelioracijami, na 150 hektarih bodo uvedli namakalni sistem, 2395 hektarov pa bodo zložili in ponovno razdelili v večje obdelovalne kose. V RADOVLJIŠKI OBČINI načrtujejo, da bodo do leta 1990 izsušili 18 hektarov v Poljčah in Otočah, uredili 16 hektarov nasadov v Resjah in na Pristavi in z agromelioracijami izboljšali 1138 hektarov zemljišč na naslednjih območjih: Češnjica. Bohinjska Bistrica. Za Šavnikom, Blato, Dedno in Velo polje, Laz, Mišeljska planina, Log, Vogel, Zalisc, Suha, Poljana, Polj-šica, Stole, Obranca, Ribenska plani- na, Hom, Laze, Lipanca, Draga, Rudno, Slamniki, ljubensko, hraško in brezjansko polje. Zložbo načrtujejo na 170 hektarih. V ŠKOFJELOŠKI OBČINI bodo izsušili 560 hektarov kmetijskih zemljišč v Gorenji vasi (Blata), v Dorfarjih, v Pun-gertu in Costečah, v Žireh ter na Bu-kovskem in Selškem polju. Na večini teh območij bodo po izsušitvi razdeli- li zemljišča v večje obdelovalne kose, že v tem petletnem obdobju pa bodo prišli na vrsto Bukovsko in Selsko polje (230 ha), Pungert in Gosteče (100 ha) in Žiri (50 ha). Z agromelioracijami bodo izboljšali 810 hektarov travnikov in pašnikov na Blegošu, Ra-titovcu in Dajnarski planini. V Javor-jah, na Gorenjih in Dolenjih Brdih, v Zirovskem in Bukovem vrhu ter na območjih Goropek, Opal in Izgorja. V KRANJSKI OBČINI načrtujejo iz-suševanje na območju Cerkelj (188 ha), Tenetiš (150 ha) in Blat ob Kokri (40 ha), agromelioracije na območju Nakla (100 ha), Britofa in Prim-skovega (70 ha), na Možjanci (5 ha) in planinah Dolge njive nad Kokro (150 ha) in Dolge njive na Zaplati (45 ha) ter komasacijo na območjih Cerkelj (200 ha) in Tenetiš (225 ha), Nakla, Strahinja in Podbrezij (500 ha) ter v Britofu in na Primskovem (70 ha). V TRŽIŠKI OBČINI bodo izsušili blizu 22 hektarov zemljišč v Grahovšah, Podljubelju in Seničnem, zložili in ponovno razdelili 85 hektarov v Zvirčah in Kovorju, uredili 30 hektarov travni- kov in pašnikov v Križah, na Ljubelj1 ter v Lešah in Brezjah in izboljšali p3' nike na Lešanski in Bistriški planini, Korošici in na Bičevju v Lomu p°° Storžičem. V JESENIŠKI OBČINI bodo do le» 1990 izsušili 100 hektarov zemlje v Ratečah (Ledine), v Podkorenu (Zelenci), na Blejski Dobravi, na Dovških ravneh in nad Jeseniškimi rovti, zložili ^ ponovno razdelili 280 hektarov p3 Blejski Dobravi in v Žirovnici ter I* boljšali 759 hektarov zemlje na naslednjih območjih: Dovška Rožca-Svačice, Pusta rovt, Kocina, Vrtovi3 planina, Žirovska reber, Jeseniški ro^ Dovje-Kamne in Srednji vrh. Franc Nelec, predsednik Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije: NEIZENACENE SILE NA FRONTI VAROVANJA »Občine so s kategorizacijo kmetijskih zemljišč in z razvrščanjem v cone začrtale, katero zemljo bodo trajno varovale pred posegi graditeljev. Zdaj, ko te meje imajo, neuklonljivo posegajo čez, na najboljše njive in travnike,« ugotavlja Franc Nelec iz Škofje Loke. in tehnokrati — ljudje, ki se bolj navdušujejo za nova stanovanja, nove tovarne, skladišča, trgovine in igrišča kot za njive in travnike. Sile na fronti varovanja kmetijske zemlje so neize-načene. Strokovno mnenje kmetijske zemljiške skupnosti je pogosto osamljeno — kot glas vpijočega v puščavi. Nazadnje jih »povozijo« še z ekonomskimi izračuni, kaj da družbi več: zemlja ali stanovanja, čeprav je že primerjava med dvanajstnadstropno stolpnico in pridelkom krompirja nesmiselna,« meni Franc Nelec, predsednik izvršnega odbora Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije. »Res je, da morajo graditelji odšteti za spremembo namembnosti zemljišča prve kategorije 400 dinarjev za kvadratni meter, toda to je še občutno premalo, da bi jih že cena odvrnila od apetitov po najboljši zemlji in usmerila na slabša zemljišča. Nesmisel je tudi to, da po eni strani velikodušno uničujemo najboljšo kmetijsko zemljo, po drugi plati pa s težavo zbiramo denar za izsuševanja, zložbe, agromelioracije in za druge posege v naravo. Tudi to namreč ni poceni, saj, denimo, izsuševanje enega hektara zamočvirjenega travnika stane več kot milijon dinarjev,« je dejal Franc Nelec. Lepe besede o varovanju kmetijske zemlje so le slepilo NE LE KMETJE. VSI SMO ODVISNI OD ZEMUE!_ Kranj — V družbenem planu kranjske občine je moč najti tudi zazidalni načrt, ki ga je ustavno sodišče po uvedbi intervencijskega zakona zabrisalo ven, a zdaj, ko je zakonodaja milejša, se skozi priprta vrata vrača. Gre za Planino, za stanovanjsko naselje, ki se kot podivjana reka širi po najboljših njivah in travnikih. • JANEZ KOZINA, KMET IZ ČIRČ: »Naš grunt je bil nekdaj med večjimi v vasi. Po vojni smo veliko zemlje izgubili v času agrarne reforme, domala pol hektara pa je doslej šlo tudi za ceste in za razširitev stanovanjskega naselja Planina. Za 12 arov zemlje sem vzel denar. Za 35 arov so mi ponujali 65 starih milijonov, pa sem odklonil. Jaz hočem zemljo. Denar mi, kljub temu da imava z ženo le eno skromno kmečko pokojnino.da sta sinova invalida, malo pomeni. Očitajo mi, da sem nekaj zazidljivih parcel prodal, toda ne vedo, da sem za ta denar kupil domala hektar kmetijske zemlje.« • MOJMIR GRAČANIN S PLANINE, SOCIALNI DELAVEC V GORENJ SKEM TISKU: »Slepimo se, da so le kmetje odvisni od zemlje. Vsi, mi vsi smo usodno povezani z njo! Hrana je prva, brez hrane ni življenja ... Deset let živim v Kranju in v tem času se je Planina že močno razširila. Ne verjamem, da jo bo nova obvoznica zadržala. Če bo zakonodaja tako mila, kot je zdaj, bodo apetiti graditeljev segli tudi prek nje.« »Čeprav kmetijske zemljiške skupnosti svarijo kršitelje in opozarjajo, da družbeni plani niso usklajeni s prostorskimi načrti, to kaj dosti ne pomaga. Zakon o kmetijskih zemljiščih namreč bolj kot o varovanju govori o tem, kdaj se lahko spremeni namembnost zemlje, kdaj se lahko za določeno zemljišče uveljavi širši družbeni interes ... O pozidavah in gradnjah odločajo delegatske skupščine, v katerih pa »posedajo« tudi birokrati • JANEZ BREŠAR, KMET IZ ČIR^ »Vem, da je lažje, hitreje in cenej* graditi na ravnih njivah in travniki* tik ob mestu, kjer je vse pri roki ' voda, elektrika, . kanalizacija, tod* kljub temu se bomo morali takšneg3 uničevanja kmetijske zemlje odvadit': Ne, kmetje ne nasprotujemo vsakrš*1 pozidavi; zahtevamo le to, da se gr3 di na slabših zemljiščih. Takšne zer£ Ije je tudi v kranjski občini na prJ tek ... Ko so v Kranju gradili pokop3' lišče, nam je šlo tri hektare zemjrj nekaj smo jo izgubili tudi pri menja* v Hrastjah, 80 arov sta je vzeli Cest 1. maja in obvoznica, še toliko je ) med cesto in bloki, a tudi po njej Ojjj do verjetno kmalu zarili gradben stroji. Kmetje nimamo pravega vpl'Vg pri varovanju kmetijske zemlje. L nasprotujemo, smo običajno »p°v:, ženi«. Pri nas je namreč še vedno ta* šno mišljenje, da je pozidana np več vredna kot so krompir, pšenic3, krma za krave ...« PETEK, 11. APRILA 1986 StTCV IN 1CTCV 23. STRAN (M^SM^GLAS IZMLAVA KMETIJSKI MEHANIZACIJE LUDVIK STARE Sp. Brnik 64207 Cerklje Tel.: 069/42053 KMETOVALCI - NOVO kombinirana travniška brana z 230 do 270 cm delovne površine 2 njo lahko spomladi kakovostno izravnamo in prečešemo travnike. S sprednjim delom brane z lahkoto zravnamo krtine in druge večje grude. Z drugim delom brane (izdelana je iz jeklene žice) pa kakovostno prečešemo vso površino, kar omogoča bujno rast. Samo žično brano uporabljamo za obdelavo krompirišč. Na traktor jo priklopimo s posebnim priključkom, ki je izdelan tako, da nanj lahko pritrdimo obe brani naenkrat ali pa samo žično brano. S travniško brano lahko delamo tudi z vprežno živino. Strokovnjaki so ugotovili, da je obdelava travnika s travniško brano enakovredna enkratnemu gnojenju. Ostali proizvodni program: kultivatorji z ježem sadilniki sadik nakladalni drogovi nakladalne klešče planirane deske itd Za vse stroje dajemo dveletno garancijo. , % 1 .;-A..Jy I« Ji Lil Na lepo urejenem razstavnem prostoru se na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju predstavlja tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril VERIGA LESCE. Razstavljajo tudi verige za kmetijstvo in gozdarstvo, snežne verige za osebna vozila in zaščitne verige za traktorje ter druge delovne stroje. KOVIN kovinsko Na 25. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju razstavljamo in prodajamo hlevsko opremo in opremo za vzrejo kuncev Kot novost si lahko na našem razstavnem prostoru ogledate traktorsko desko, separator olja in univerzalne ročne škarje. Vse razstavljene izdelke prodajamo po konkurenčnih cenah! KMETIJSKA ZADRUGA »GORIŠKA BRDA« DOBROVO 15 65212 DOBROVO Predstavljena bodo briška vina: MERL0T ZLATA REBULA T0KAJ CABERNET BELI PIN0T ROSE OST NO VINC C /■// /s/ S! J HO 1SKA Kmetijska zadruga Goriška brda iz Dobrovega predstavlja na letošnjem 25. mednarodnem kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju vrhunska vina, letnik'85. ;6WSKA BRDA Vsak dan od 15. do 16. ure ste vabljeni na pokušino briških vin v paviljonu Živil Kranj. (mmmmmmGLAS 24. stran 8CTCV IN ŽCTCV PETEK. 11. APRILA 1986 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Na 25. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju razstavljamo in prodajamo: traktorje Torpedo in Zetor Univerzal in Same traktorje — konsignacijska prodaja ves proizvodni program AGROS hlevsko opremo, škropilnice in kultivatorje KŽK Kranj pluge, sejalnice in brane OLT Osijek varnostne kabine in loke za vse vrste traktorjev kombanje za krompir molzne stroje Proizvajamo in prodajamo aksialne in radialne ventilatorje GROS za dosuševanje krme in žit Vabimo vas tudi v našo prodajalno kmetijske mehanizacije in rezervnih delov na Cesti 1. maja 65. (pri mlekarni Čirče) Ob/ščite naš razstavni prostor na gorenjskem sejmu sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki Kranj, prodajalna Koroška cesta 2 Obiščite našo prodajalno in naš paviljon na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1986 Po zelo ugodnih cenah in z brezplačno dostavo do 35 km lahko nabavite TRAKTORSKO PNEVMATIKO Ponujamo tudi program za vsa potniška in tovorna vozila. Imamo klinasta jermena, razna lepila in razni drugi gumeno-tehnični material. GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI Trgovina z gradbenim materialom — Kranj Na 25. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva od 11. do 20. aprila 1986 v Kranju vam v hali B predstavljamo: — najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — izolacijske materiale — lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev — sanitarno keramiko — opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod — stavbno pohištvo — gradbeni material — reprodukcijski material za lesno obrt VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINI, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 11. APRILA 1986 srrrv in žctcv MERKUR kranj VAM NA 25. MEDNARODNEM SEJMU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V KRANJU NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU PREDSTAVLJA IZDELKE PROIZVAJALCEV STROJEV, ORODJA IN OPREME ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ll IIMERKUR KRANJ 12.IN 13. APRILA BO NA ZUNANJEM PROSTORU GORENJSKEGA SEJMA PRIKAZANA PRAKTIČNA UPORABA IN DELOVANJE MALIH KMETIJSKIH OBDELOVALNIH STROJEV GORENJE -MUTA v poslovnem sodelovanju z gorenjem UMOR X TOKOS jeklo ruše TOVARNA BAZENSKE TEHMKE IN KOVANIH IZDELKOV »o. gigor Iskra AL-KO (konsignacija) Jagodic Dušan Kranj mala kmetijska mehanizacija, vrtno in poljedelsko orodje sadjarske, vinogradniške in cvetlične škarje, škarje za veje, drevesne žage kose, srpi, noži za kosilnice in ostali program orodja cepilka za drva, ročno orodje za kmetijstvo in gozdarstvo dleta, kladiva, zidarsko orodje razni brusilni stroji, ročni brusi, strojčki za rezanje keramičnih ploščic Kekec električni pastirji in polnilniki električne in motorne kosilnice za travo, stroji za obdelavo lesa traktorski cepilec, krožna žaga za razrez lesa, lesna stružnica IZKORISTITE MOŽNOST ZA NAKUP NEKATERIH IZDELKOV S TOVARNIŠKIM POPUSTOM! O^CIMOS KOPER prvi začetki segajo v leta 1979 in 1980, ko so se intenzivno lotili kmetijske Mehanizacije, najprej v kooperaciji, potem s proizvodnjo enostavnejših izdelkov, v zadnjih letih pa so začeli delati Priključne stroje; ta program postaja danes vse pestrejši in prinaša tudi največ novosti. Vrtavkasta brana CVB Cimos Dobra in ekonomična priprava zemljišča zahteva veliko pozornosti pa tudi Moderna in visokoproduktivna orodja Ni stroje. vtavkasta brana CVB Cimos ^rtavkasta brana CVB Cimos je orodje, ki tem zahtevam lahko zadosti. To je •"obustno orodje, ki omogoča obdelavo tudi najtežjih zemljišč. Zemljišče za setev pripravimo v enem samem prehodu. S tem se izognemo preveliki step-tanosti zemljišča, pridobimo dragocen oas, izognemo pa se tudi muhavosti vremena. Omogoča nam tudi kombinirano obdelavo zemljišča (uporaba rah-'jalnikov, sejalnic), kar vpliva na ekonomično in kakovostno pridelavo. Cimosova pot v kmetijskem programu se uspešno nadaljuje Cimosov tozd Proizvodnja avtomobilskih delov Senožeče je poleg avtomobilskega programa popolnoma osvojila proizvodnjo kmetijske mehanizacije, zlasti program gonil — reduktorjev transmisijskih gredi z varnostnimi sklopkami. Informacije: Cimos Koper, Marežan ska c. 2. tel. (066) 31-131 agrotehnika - gruda Agrotehnika — gruda Ljubljana TOZD Gruda — zunanja trgovina Ljubljana, Titova 40 Gozdarji in kmetovalci! Vabimo vas na ogled 25. mednarodnega gozdarsko-kmetijskega sejma v Kranju od 11. do 20. aprila 1986 Oglejte si razstavljeno blago in izkoristite ugoden nakup na sejmu. V konsignacijski prodaji vam ponujamo: — gozdarski vitel Igland Prima 5106 — silažni kombajn Mengele MB-210 in — gume Fulda za kamione, avtomobile in traktorje Vse informacije dobite na sejmu ali v Ljubljani, Tržaška 132, telefon 061/267-692. Obiščite nas! GLAS 26. STRAN. SETEV IN ŽETEV PETEK, 11. APRILA 1986 agrotehnika - gruda CREinn OBIŠČITE NAS NA 25. MEDNARODNEM GOZDARSKO KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU, KJER RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: vakuumske in mono cisterne za gnojevko mešalce za gnojevko trosilce umetnega gnoja transportne platoje stroje za odvzem silaže Mono cisterna za gnojevko KUPITE LAHKO TUDI VSO OSTALO RAZSTAVLJENO KMETIJSKO IN GOZDARSKO MEHANIZACIJO IZDELUJE CREinfi PRODAJA GE| agrotehnika-gruda Stroj za odvzem silaže OBIŠČITE NAS! Kmetijska zadruga Skofja Loka Družbene podpore ne krijejo višjih izdatkov kmetovanja v hribovskem svetu V škofjeloški kmetijski zadrugi so lani odkupili 1308 ton govedi za zakol, 28 ton pšenice, 232 plemenskih telic, 5,5 milijona litrov mleka, 3549 ton krompirja in 21 ton prašičev. Čeprav je živinoreja v hudi krizi, v eni najhujših v zadnjih dvajsetih letih, se je v škofjeloški kmetijski zadrugi navzlic temu začel v drugem polletju minulega leta povečevati odkup mleka in je bil na koncu leta za tri odstotke višji kot leto prej. Takšna gibanja se nadaljujejo tudi letos in v zadrugi ocenjujejo, da so v prvem letošnjem četrtletju odkupili približno desetino mleka več kot v enakem lanskem obdobju. Ugoden odkup ni posledica izboljšanja razmer v živinoreji, temveč je rezultat dolgoročnih ukrepov, ki jih je zadružna pospeševalna služba izvajala skupaj s kmeti v preteklih letih, in tudi ukrepov, ki sta jih sprejela kmetijska zadruga in občinski intervencijski sklad. Z denarjem, ki ga združujejo vsi zaposleni v škofjeloški občini, je sklad omogočil regresiranje umetnih gnojil in v zadnjih mesecih minulega leta tudi regresiranje koruze in močnih krmil. Regresi in vse druge družbene podpore so dobrodošle, vendar pa — gledano dolgoročno — ne bodo mogle rešiti vseh težav, nakopičenih v živinoreji, še zlasti ne vse večjega cenov- nega neskladja med vse dražjimi gnojili, krmili, gorivi, škropivi, semeni in gradbenimi materiali ter administrativno določenimi cenami za mleko in mlečne izdelke. Po podatkih živinorejske po slovne skupnosti so izdatki prireje enega litra mleka že ,na ravninski kmetiji za deset dinarjev višji od priznane cene, medtem ko je v hribovskem svetu ta razkorak še precej večji. Premije — dva dinarja za liter mleka na ravninskih kmetijah in pet dinarjev za liter na hribovskih — lahko razliko le ublažijo, ne morejo pa je povsem odpraviti. Kmetje ne glede na razmere v živinoreji vztrajajo — zaradi tradicije in zavoljo obljub, da se bo položaj vendarle nekoliko izboljšal. V težavah so tudi zadružni pospeševalci, ki ob vseh teh zagatah ne vedo, kako bi svetovali kmetom. Pri pitanju mladega goveda je položaj še nekoliko slabši kot pri prireji mleka. Odkup živine je že malo upadel. Stalež se za zdaj še ni bistveno zmanjšal, kar je predvsem zasluga intervencijskih ukrepov in drugih oblik pomoči; v zadrugi pa se boje, da bo tudi do tega prišlo, če ne bo novih ukrepov in če ti ne bodo prilagojeni razmeram kmetovanja v hribovskem svetu, kjer so izdatki pridelovanja hrane zaradi težjih obdelovalnih pogojev precej višji kot na ravninskih kmetijah. »Razkorak med hribovskim in ravninskim kmetijstvom se celo še povečuje,« ugotavlja mag. Jurij Kumer, vodja pospeševalne službe v škofjeloški kmetijski zadrugi. »Ce se bo to nadaljevalo tudi v prihodnosti, potem sta samo dve možnosti: ali bomo poskušali izboljšati razmere z enkratnim korenitim posegom, kar bo zelo drago; še precej hujše pa bodo posledice, če bomo dopustili, da se bodo hribovske vasi in zaselki praznili in da se bo zmanjšala pridelava hrane.« Majhna donosnost pri prireji mesa in mleka se kaže tudi v denarnici. Kmetom ostaja vse manj denarja za naložbe. Podatki govorijo, da bodo letos na območju škofjeloške kmetijske zadruge gradili in posodabljali gospodarske objekte, kupovali večje kmetijske stroje in urejali zemljišča le na 70 kmetijah — polovico manj, kot je bilo načrtovano in kot bi bilo potrebno. KMETIJSKI REKORDERJI v oddaji mleka, mesa in krompirja V škofjeloški kmetijski zadrugi so lani največ mleka oddali — iz Selške doline: Ivana Tušek iz Rovt (35 tisoč li' trov), Marija Mesec iz Rovt (33 tisoč) in Janez Šifrer iz Praprotna (26 tisoč); iz Poljanske doline: Alojz Božnar iz Dolenčic (46 tisoč litrov), Pavle Demšar z Loga (38 tisoč) in Slavko Inglič iz Srednje vasi (35 tisoč); iz Škofje Loke in okolice pa: Janko Žontar od Sv. Duha (72 tisoč litrov), Ivan Oman iz Zminca (64 tisoč) in Janko Porenta od Sv. Duha (56 tisoč). V oddaji živine so bili najuspešnejši — iz Poljanske doline: Tine Ferlan iz Predmosta (8,3 tone goved), Franc Čadež iz Delnic (7,9 tone) in Pavel Demšar iz Loga (7,1 tone); iz Selške doline: Anton Bernik iz Bukovice (7,7 tone). Janez Košir s Tomaževega (4,9 tone) in Franc Potočnik iz Bukovice (4,4 tone); iz Škofje Loke in okolice pa: Pavle Zelnik iz Praš (8,2 tone), Janko Porenta od Sv. Duha (7,8 tone) in Gašper Hribernik iz Virmaš (5,8 tone). Največ telic (23 oziroma 7,6 tone prirastka) je lani oddal Miloš Stanonik iz Vinharjev. Največ krompirja so lani oddali: Janko Porenta od Sv. Duha (109 ton), Franc Gaber iz Gosteč (100 ton), Janez Oman z Lipce (95 ton) in Franc Lukančič z Godešiča (86 ton). ,11. APRILA 1986 8CTCV IN ŽETEV 27. STRAN @®&mSBE!€LAB Kmetija je stara, trdna. Zemlje je J5 hektarov, večinoma gozda, enajst hektarov je obdelovalne: štiri hektare JI'V. na katerih raseta koruza pa Krompir za dom, sedem hektarov je Ravnikov. Zemlja je skupaj. Leta 1980 so jo pružili, zamenjali s sosedi, v obojestransko zadovoljstvo. vodnikova kmetija je usmerjena v živinorejo, v prirejo mesa in mleka. V nlevu je običajno pet desetin goved, °d teh petnajst do osemnajst krav. Na leto zredijo po dvajset telet. Zadrugi oddajo sedem do osem J°n mesa. mleka približno 45 tisoč li-lr°v na leto. Hektar Vodnikove obdelovalne zemlje preživi skoraj štiri odraščene govedi. To je zavidanja vreden sad. »Intenzivno delamo in tudi pridni pmo,« pojasnjujeta oče Matevž in sin *v|e. In nadaljujeta: »Vse je odvisno j? 9nojenja. Pri nas gresta dva pitan-p *a gnojilo. Potrosimo ga dvanajst *°n, razen tega pa še precej hlevske-93 gnoja in gnojevko. Rastje zato do- KRAVA MOLZE PRI GOBCU SKORAJ ŠTIRI ODRAŠČENE GOVEDI NA HEKTAR pavle demšar Log pri Škofji Loki — Pri Vodniku se pišejo Demšar. Doma so oče Matevž, ki je še gospodar, mati Ivica pa sin Pavle, ki ga tovarna nikoli ni zamikala. Žena Fani dela v Jelovici. Štirje najmlajši — Špela, Marko, Peter in Marjana — pa obetajo, da kmetiji pridnih rok ne bo zmanjkalo. bro odganja in rodi. Na celi travnati površini po trikrat kosimo, ponekod tudi po štirikrat. Menimo, da je bolje pridelati dobro domačo krmo kot krmo kupovati. Na mesec porabimo povprečno samo 500 kilogramov krmil za teleta. Tako malo zato, ker se krmil redno ne dobi in je bolje, da živali niso preveč navajene nanje, razen tega pa tudi ni pravega razmerja med ceno krmil in mesa. Zato se bolj posvečamo domači krmi. Za dobro krmo je pomembno, da je košnja zgodnja in spravilo skrbno. Pripravimo po 300 kubikov silaže, če koruza zelo dobro obrodi, prostora v stolpih tudi zmanjka. Demšarjevi so skromni, ne tarnajo. Pravijo, da bo še veselje kmetovati, dokler bo kmet od svoje pridnosti kaj imel: če mu bo davkarija preveč pobrala, bo konec. »Največja težava vseh kmetov je, da ne vemo, koliko bomo dobili za meso čez eno leto. Tele je zdaj vredno toliko, kot tretjina bika čez dve le-ti.t Doslej so imeli Demšarjevi razen bogatega posevka na njivah in travnikih še okrog sto kubikov etata iz goz da. Precej naslednjih let te številke ne bodo dosegali. Zaradi žleda novembra lani imajo v gozdu več sto kubikov škode. Decembra in januarja so že napravili eno vlako, tudi pota za vožnjo so narejena. Polovico iglavcev so že posekali, drugo polovico jih bo treba čimprej in les pospraviti. Listavci, ki mu škodljivci ne pridejo tako hitro do živega kot iglavcem, bodo morali malo počakati, saj Demšarjevi vsega dela naenkrat kljub pridnim rokam ne bodo zmogli. Pa še droben ocvirek: na kmetiji imajo traktor, ki je star, reci in piši, štirideset let. Dobili so ga, že rabljenega, pred četrt stoletja. Še vozijo z njim. j*riPomoček za ugotavljanje POrnanjkljivosti pri reji Računalniki -jutri tudi v hlevu . Kranj — v Kmetijsko živilskem Q0rnbinatu Gorenjske, v temeljni .9anizaciji Kmetijstvo, bodo do ^nca naslednjega leta prešli na d»Syn° računalniško obdelavo potni** ° mlečnosti krav, deležu J*'*** v mleku, porabi krme za liter Jv'eka, donosnosti prireje — še o *rn. Rezultati bodo dobra osnova *J hitrejše ukrepanje in za ugota-jfjje pomanjkljivosti pri reji. Če hoče biti živinorejec uspešen, Ijora jmetj natančen pregled nad edo in nad vsako kravo posebej. Za PJ- ■---' »«— —W ■----— I------i"-- JJr' molznic si je različne podatke • pgoče zapomniti, v nekoliko več-' rn hlevu že ne gre brez svinčnika in ^ P'rja, na farmah je mogoče obvla-^ika^' položaJ ,e s PomočJ° računal- st *V kombinatu zbiramo podatke o anju črede in vsaki kravi enkrat na Vet '* ie P°vedal MATJAŽ VEHO-toS v<**ia živonoreje v KŽK-jevem Ču kmetijstvo. »Podatke nam ra-K.^'niško obdelujejo na biotehniški KUlteti. Rezultati nam veliko koristi-^. Pfi delu, vendar pa so za sprotno in I tro ukrepanje v hlevu pomanjkljivi r*e zastareli. V tem, zanesljivo pa v slednjem letu bomo prešli na dne-p 0 računalniško obdelavo podatkov, sta ■' 1(0 Dorno vedeli, koliko nas Qa k!° P°samezne sestavine krmne-j* °broka in kolikšni so drugi izdatki, da °. lažje poiskali pot do še gospo-l^rr|ejše prireje. Vedeli bomo, katere p ave so dobre in katere kvarijo pov-dfwje' katere 00 treDa izločiti iz čre-^e. katere dajejo mleko z malo tolšče ^ .In podobno,« je povedal Matjaž enovec in ob tem opozoril, da si ne ki k"10 delati utvar> češ — računalni-. oodo rešili vse nakopičene proble-n * v živinoreji. »Nasprotno — raču-a,niki so lahko le pripomoček pri javljanju pomanjkljivosti pri reji.« ,veliko bi h gospodarnosti prireje rti|ek n *a prispevalo računalniško vode-bn dodajanje močnih krmil in z njim Rezano boljše izkoriščanje dednih s