štev. 60. V Ljubljani, g četrtek, dne IZ. marca 1908. Leto XXXVI. Velja po poŠti: ia celo leto naprej K 26*— is pol leta „ „ 13"— za četrt leta „ „ 650 la en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: kaj more to biti?« »in kaj so te stvari?« je rekel Good in pokazal na belo družbo okoli mize. »In kaj vendar je to?« je dejal Sir Henry in pokazal na rujavo postavo, ki je sedela na mizi. »Hi! Hi! Hi!« se je smejala Gagool. »One, ki stopijo v dvorano mrtvih, zadene zlo. Hi! Hi! Hi! Ha! Ha! Ha!« »Pridi, Inkubu, ki si srčan v boju, pridi in poglej onega, ki si ga ubil,« in starka ga je prijela s svojimi kožnatimi prsti za suknjo in ga peljala k mizi. Mi smo šli za njima. Kmalu sc je ustavila in pokazala ua rujavo stvar, ki je sedela na mizi. Sir Henry je pogledal, vzkliknil in stopil nazaj; in ni čuda, kajti tam na mizi je bilo truplo T\vale, poslednjega kukuanskega kralja; ua svojih kolenih je držal glavo, katero mu je odsekala Sir Henryjeva bojna sekira. Da, tamkaj je sedelo njegovo truplo z glavo na kolenih, v vsej svoji gr-doti; hrbtenica je štrlela za cel palec iznad sesedlega mesa ob vratu. Preko celega trupla je bila razprostrta tenka mehka tenčica, ki je delala njegovo zunanjost še bolj strašno; v trenutku si nismo mogli tega tolmačiti; naposled pa smo opazili, da iz stropa neprestano kaplja voda na vrat trupla, odkoder je tekla po celem telesu iu se izgubljala skozi majhno luknjo v mizi. Tedaj sem uganil, kaj je bilo Twalino truplo se je spreminjalo v kapnik. Pogled na bele postave, ki so sedele na kameniti klopi okoli te pošastne mize. je potrdil to misel. Bile so v resnici človeške postave, ali boljše rečeno, bivše človeške postave; sedaj so bili kapniki. Na ta način je ohranjevalo kukuansko ljudstvo izza pradavnih časov svoje mrtve kralje. Nemogoče si je misliti bolj grozen prizor, kakor je bil prizor na to dolgo vrsto umrlih kraljev, zavitih v ledu podobno kame-nito oblačilo, skozi katero so se mogle nekoliko razločevati njihove poteze. Čuden prizor: Sedeli so okoli te negostoljubne mize, pri kateri je bila gospodinja smrt. Vseh skupaj jili je bilo sedemindvajset, poslednji Ignosijev oče. Da je bila šega na ta način ohranjevati kralje, starodavna, se razvidi iz njihovega števila; ako računamo za vsacega, da jc vladal petnajst let, in ako vzamemo, da so se tukaj nahajali vsi kralji kar je neverjetno, ker jih je gotovo nekaj umrlo v boju daleč od doma tedaj dobimo, da so začeli s to navado najmanj štiri in pol stoletja nazaj. Toda orjaška smrt, ki se je nahajala pri gorenjem koncu mize, je mnogo starejša in ako se ne motim, izhaja od istega umetnika, ki je izklesal one tri kolose. Bila je izsekana iz enega samega kapnika; umetniško je bila čudovito zasnovana in izvršena. Good, ki je razumel anatomijo, je izjavil, da je okostje popolno prav do najmanjše kosti, kolikor se je mogel prepričati. Moie mnenje je bilo, da si je to postavo izmislil kak starodaven kipar in da je njena navzočnost vzbudila v Kukuan-cih misel, da bi postavili svoje mrtve kralje pod njeno varstvo; morebiti pa je bila postavljena tjekaj kot nekako strašilo roparjem, ki bi hlepeli po zakladnici na oni strani. Vendar tega ne morem povedati. Vse, kar morem storiti, je to, da popišem, kakor je in čitatelj si mora sam narediti svojo sodbo. Vsekako pa je taka bila bela smrt in taki so bili beli mrtvi. XVII. poglavje. Salomonova zakladnica. Ko smo krotili svoj strah in ogledovali grozna čuda tega prostora, je imela Gagool drugače opravilo. Na ta ali oni način — kajti čudovito se je gibala, ako se ji je zljtibilo — je zlezla k veliki mizi in tja, kjer se je nahajal naš umrli prijatelj Twala pod kapom, da pogleda, kako »se kisa«, kakor je rekel Good, ali pa iz kakega drugega hudobnega namena. Nato je prišepala zopet nazaj, ustavila se sem in tja in nagovorila to ali ono izmed okame-nelih postav, prav tako kakor bi vi ali jaz pozdravljali starega prijatelja. Ko je dokončala to skrivnostno in strašno ceremonijo, je zlezla na mizo ravno pred belo smrt in začela, kolikor sem mogel razumeti, nekako moliti. Pogled na to zlobno staro bitje, ki se je pačilo z molitvijo v proslavo smrti, je bil tako strašen, da smo se požurili z ogledovanjem. »Sedaj, Gagool,« sem rekel z resnim glasom človek si ni upal govoriti drugače kakor šepetaje na tem kraju — »pelji nas v sobano.« Izpred sodišča. Hlapčevski strah. Franc Cuš, 22 let star, v Gojavcih rojen, hlapec brez stalnega bivališča, je bil že petkrat zaradi tatvine, zadnjikrat pri deželnem sodišču v Gradcu s 13mesečno težko ječo kaznovan. Najraje je kradel hlapcem po hlevih. Dokazanih mu je deset takili slučajev, ter znaša skupna ukradena škoda 269 K 95 h. Kako je Cuš pri tatvini drzno postopal, kaže slučaj, ko je hotel okrasti hlapca Jožefa Kalčiča na Marije Terezije cesti. V pričo spečega hlapca je vzel temu hlače, telovnik in suknjič. Ropot je zbudil hlapca, in ko prižge luč, vidi obdolženca, kateri je imel oblečene njegove hlače in telovnik, suknjo pa v roki. Ko ga je Kalčič trdo prijel, mu je ukradene reči vrnil, med temi tudi en havelok in neki drugi suknjič, nakar ga je ta izpustil. Kakor se je dognalo, je poslednje reči bil izmaknil Jožefu Sodješku, ki je spal v sosednem hlevu. V VVesenjakovem hlevu je okradel dva hlapca in vzel vojaško izkaznico na ime Ivana VVesenjak, za katerega se je pri policiji in pred sodiščem imenoval. Šele čez dalje časa je v preiskavi povedal, da se piše Franc Cuš. Obdolženec noče biti ničesar kriv. O ukradenih stvareh, ki so se pri njem našle, je trdil, da jih je deloma našel, deloma pa kupil. Obdolženec je pa tudi delomržnež ter se je po Štajerskem brez dela okrog klatil. Za kazen je dobil dve leti težke ječe, potem se ga bode pa oddalo v prisilno delavnico. Dva nagajivca. Mijo Jurčeč in Lojze Smole, delavca v Ljubljani, sta nekoliko vinjena pohajkovala po Dolenjski cesti. Tam sta jela nagajati hlapcu Antonu Vi-dicu. ki je neko drevo sekal. Mimoidoči delavec Janez Wertl ju je posvaril, nakar ga je Jurčeč z grdo napodil. Wertl ga je šel zaradi tega na policijsko stražnico naznanit: zato mu je pa Jurčeč s pestjo za-žugal. Zasledovala sta ga do hiše in šla v stanovanje ter ga tam čakala in grozila, da ga morata »hinrihtat«. VVertlnu se je posrečilo pri zadnjih hišnih durih zbežati. Zato bode pa Jurčeč sedel šest tednov. Smole pa pet tednov v težki ječi. Prenočišča ni dobil. Jože Majnik, delavec, je šel dne 16. februarja t. I. k svojemu sinu na Savo. Ker ga je prehitela noč, je v Poljčah prosil pri posestniku Jožefu Sarlu in posestnici Katarini Pohar prenočišča. Oba sta mu odrekla. To ga je vje-zilo, da jima je zagrozil, da bo na koncu vasi zadnjo hišo zažgal, da se bo grel. Obdolženec to grožnjo taji. Prisodilo se mu je štiri mesece težke ječe. Strastni lovec. Anton Beržnik. črev-ljar v Zalogu, je strasten lovec, ki je imel zaradi tega sitnosti pri sodišču. Zasačen je bil dne 11. novembra, ko je šel na Toški vrh na lov, če bi se mu bilo posrečilo ustreliti kako srno ali pa divjo kozo. Te sreče pač ni imel, pač pa je imel smolo, ker bo zaradi tega moral sedeti šest mesecev v težki ječi. Druzega ni hotel pokopati. Pavel Ban, hlapec pri Sv. Duhu, se je več mesecev brez posla potepal. Dne 16. februarja t. 1. je izmaknil Francetu Verliču 50 K gotovine. Ko so ga orožniki prijeli, nalagal jih je, da je to tatvino izvršil hla- Starka je hitro zlezla z mize. »Ali mojih gospodov ni strah?« je rekla in škilila meni v obraz. Naprej!« »Dobro, moji gospodje,« in stopila je zadaj za veliko smrt. »Tukaj je sobana, gospodje moji naj prižgo svetilko in vstopijo,« in postavila je vrč olja ua tla in se naslonila proti steni jame. Vzel sem vžigalico, katerih smo še vedno nekoliko imeli in prižgal stenj, in gledal po hodniku: vendar ni bilo ničesar drugega pred nami, kakor živa skala. Gagool se je zarežala. »Pot je tukaj, gospodje moji.« Ne šali se z nami,« sem rekel resno. Ne šalim se. gospodje moji. Glejte!« in pokazala je na skalo. Ko je tako kazala, smo pri svetilki opazili, da se je skala počasi vzdigovala od tal in izginevala v skalovju zgoraj, kjer se je brez dvoma nahajal prazen prostor zanjo. Skala je bila široka kakor vrata prilične velikosti, okoli deset črevljev visoka in pet črevljev debela. Tehtati je morala najmanj dvajset do trideset ton in se je morala vzdigovati po kakem preprostem zakonu ravnotežja, morebiti onem, na katerem je osnovano odpiranje in zapiranje navadnih dandanašnjih oken. Kako se je stvar premaknila, seveda nikdo izmed nas ni opazil: Gagool je skrbno pazila, da nikdo ni ničesar videl: vendar jaz ne dvomim, da se je nahajal tamkaj nekje zelo preprost vzvod (navor), ki ga je premaknila z majhnim pritiskom na kako skrivno mesto. Zelo počasi in rahlo se je vzdigoval velikanski kamen, dokler ni izginil in se nam je prikazala temna odprtina na prostoru, ki ga je izpolnjeval. pec Rieder. Zato so tega prijeli in ga sod-niji izročili, kjer se je njegova nedolžnost izkazala. Končno je pa le Ban priznal, da je on tat. Za kazen je dobil dva meseca težke ječe. Dnevne novice. -j Sklicanje kranjskega deželnega zbora. Čujemo iz dobrega vira, da bodo nekateri deželni zbori, med njimi tudi kranjski deželni zbor, v svrho konstituiranja sklicani na kratko zasedanje še tekom meseca marca. + Podaljšanje dolenjske železnice. Po poročilu »Eisenbahnblatta« izdelani so že podrobni načrti za podaljšanje dol. železnice iz Novega mesta do Metlike. Istotako gotovi so tudi načrti dalmatinske proge Pribudič—Knin, tako da sc bode delo pričelo na obeh črtah že letošnje leto. Proge zidale se bodo kot glavne železnice druge vrste. Večja zgradba t. I. bode železnica Dalni Madonič—Metkovič v Dalmaciji, katera proga bo merila 100 kilometrov, generalni projekt je že izgo-tovljen. + Volivna preosnova za tržaški deželni zbor. Tržaška »Slavenska Misao« poroča iz zanesljivega vira, da dobe Slovenci po načrtu volivne reforme, ki ga predloži vlada tržaškemu deželnemu zboru, šestnajst poslancev, doč*n so jih dosedaj imeli le šest. — Deželni zbor je sklican za ponedeljek, 10. marca. Jubilcjskega izprevoda na Dunaju sc udeleži tudi cesar. Slov. kat. akad. društvo »Danica« ima v petek, dne 13. t. m. pri Trotterju »Zum Magistrat«, svoj V. redni občni zbor s sledečim sporedom: I. Citanje zapisnika; 2. poročilo odbora; 3. volitev revizorjev; 4. slučajnosti. — Začetek ob pol S. uri zvečer. Pri občinskih volitvah v Gorenjem Logatcu so zmagali liberalci. Nekdaj je bil Gorenji Logatec neomajana posest liberalcev, sedaj se morajo boriti, da z največjo silo še ohranijo občinski odbor v svojih rokah. Tiskarno v Opatiji je prevzel gospod Fran Tavčar, dosedanji tiskarniški poslovodja in izvrsten strokovnjak. Kranjica aretirana zaradi maza-štva. Predvčerajšnjim so v Zagrebu aretirali Magdo Gospodarič iz Mirne peči na Dolenjskem, ker se je bavila z zdravljenjem ljudi. Našli so pri njej različnih mazil in drugih zdravil, ki so jih seveda kon-fiscirali. Žensko so izročili kazenskemu sodišču. Spomenik cesarice Elizabete v Trstu se postavi v drugem vrtu (proti morju) pred kolodvorom južne železnice. V nedeljo so otvorili v veliki dvorani trgovinske in obrtne zbornice v Trstu razstavo načrtov za imenovani spomenik. Vsega je razstavljenih .56 načrtov, in sicer 25 z Dunaja, 10 iz Trsta, ostali iz Monakovega. Pariza, Milana, Neapolja itd. — Imenovanja. Dr. Alfred Brunner je imenovan za prisednika razsodišča delavske zavarovalnice proti nezgodam. — Pri-zivno sodišče v Trstu je imenovalo kan-ceiista Arturja Kotarja v Sežani za pisarniškega oficijala ad personam. Budimpeštanski mlini ustavili deio. Iz Budimpešte poročajo, da so tamošnji parni mlini »Concordia«, »Ungaria«, »Vic-toria« in »Hagenbacher« začasno ustavili obratovanje. To je v zvezi z abnormalnim položajem ua žitnem trgu iu v trgovini z moko. Namestnik Nardelli. Dalmatinskemu namestniku Nardelliju so podaljšali dopust za tri mesece. V tem času, tako se upa, bo docela okreval. Potem sc vrne na svoje mesto kot namestnik. Zgradba postajnega poslopja na Vrdu. Ker se je prostor ob progi Južne železnice med Borovnico in Logatcem, kjer ima biti nova postaja, že lani razširil, tir pomnožil in materijal za poslopja navo-zi! in skalnati svet odstranil, pričeli so letos že z zidanjem poslopij. Vsa zidarska in tozadevna dela bodo do zime popolnoma končana. Po zimi se na tej postaji prične promet in izroče naprave svojemu namenu. Pomiloščenje o priliki cesarjevega jubileja. Avstro-ogrski državljani, ne iz-vzemši Bosancev in Hercegovcev, brez razlike narodnosti in veroizpovedi, ki živijo v inozemstvu in imajo kake neprilike zavoljo vojaške obveznosti, dobijo pojasnila o pomiloščenju. ki ga je podelil cesar o priliki svoje šestdesetletniee kot vladar, brezplačno pri »Osterrcichisch - ungari-sche Kolonialgesellschaft«, Dunaj, VII., MariahilfcrstraRe 48. Dopisuje se v vseh v naši državi običajnih jezikih. Ravnotam se dobe tudi vsakovrstna pojasnila glede izseljevanja in povrnitve v domovino. Letošnji glavni nabori se pt;ično šele v mesecu aprilu. Zato pa je. kakor poroča uradni list, ministrstvo odredilo, da se običajni naknadni nabori vrše že tudi v marcu, in v4ada je določila za ta nabor 12. in 20. dan marca. Ti naknadni nabori se vrše v Ljubljani pri 17. dop. okr. poveljstvu na Ambroževem trgu. — Vode so narasle vsled zadnjega deževja in tajanja snega tti in po deželi. Ljubljanica kaže od včeraj večer 1-20 m, Sava pri Zalogu 0-45 m nad normalom, pri litijskem mostu že kar meter, po barji je precej vode; ker letos ni preveč snega, so tudi povodnji nemogoče. — Škode na sadnem drevju letošnjo zimo zajec ni mnogo povzročil, ker vsled nizkega snega ni mogel čez ograje in seči. Po nekod pa je tudi drevje dobro zavarovano z žico ali gostimi ograjicami proti temu glodavcu. Upati je torej letos kaj več sadja jeseni. Čebelarski shod bode v nedeljo, dne 15. t. m., ob 3. uri popoldne v Rakovniku pri Medvodah pri g. Pavlinu. Predaval bode o umnem čebelarstvu g. Anton Likozar. Insolvenca. Trgovska tvrdka Gabrijel Naglich na Reki je napovedala konkurz. Dolgovi znašajo 30.000 kron. Plavajoči dok. Tovarna torpedov na Reki je naročila plavajoči dok, to je napravo za popravljanje ladij. Umrl je v Malih Lipljenih št. 23 trgovec in gostilničar Franc Pečnik, star 74 let. — V Otočah je umrl učiteljski pripravnik Ignacij Grobovšek. Nevarno je obolel posestnik gosp. Mihael Cerne po domače Petran na Bledu. Prepeljali so ga v ljubljansko »Leo-nišče«. — Visoka starost. O. Fran Dobrovič reda sv. Frančiška, obhaja danes, 12. marca. v Cresu 83-letnico svojega rodoljubnega življenja. O Veliki noči 1909. obhajal bo dijamantno sv. mašo. Novice iz Amerike. Iz Calumeta poročajo, da je bil rojak Janez Balior, doma iz Goleka pri Črnomlju, v Osceola rudniku tako hudo obstreljen, da je kmalu nato v bolnici umrl. — G. K. Gorup je postal zastopnik tvrdke Jos. Triner iz Ci-kage. — Zblaznel jc v Clevelandu Slovenec Grm. — V Clevelandu se je poročil Slovenec g. Peter Moro z gdčno. Frati-čiško Petkavšek. — Slovenec — žrtva brezposelnosti, Iz Amerike poročajo: Tisočere so žrtve brezposelnosti! Dan za dnevom poročajo časopisi o samoumorih in smrtnih slučajih med nesrečnimi brezposelnimi delavci. Reveži brez centa v žepu so primorani na najdrznejši način iti ua pot za delom, nakar so izpostavljeni vsak trenotek nesreči, smrti. Taka žrtva brezposelnosti je tudi rojak Viktor Drobtina, I91etni mladenič in pek po poklicu, doma iz Ljubljane. Dne 15. februarja so ga našli mrtvega na tiru Lake Shore & Southern železnice blizu Chestertona. Imel je globoko rano na glavi in hudo razmesarjen obraz. Kako je revež storil smrt, to nam je zagonetka. Vlak ga ni povozil, kajti razen glave je ostali život nepoškodovan. Najbrž je mogel odletcti iz kare na tla ali ga je pa železniški čuvaj — to eni z gotovostjo trdijo — ubil, ker se mu morda Drobtina ni hotel pokoriti in zapustiti vlaka. Samoumor v Trstu. Predprošlo noč, okolu dveh popolnoči sc je ustrelil v svojem stanovanju v Androni del Pozzo št. 4. Rudolf Kocijančič. 30-letni natakar gostilne »Alle dne colonne« v 'Trstu. --Vzrok samoumora ni znan. Iz Postojne. Po »Narodu« in »No-tranjcu« se trobi, da je 5. t. in. obiskalo postojnsko jamo 75 Angležev. 'Toda teli »aus-landerjev« ni bilo nobega v Postojno. Zvedeli smo tudi vzrok, zakaj niso prišli in ga bomo ob priliki povedali. Semenj za blago in za rogato pitano živino v Vališselu. Poglavarstvo občine Vališselo na Hrvaškem naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, tla bo dne 19. marca t. I. v Vališselu velik blagovni semenj in semenj za pitano rogato živino, na kar se interesenti opozarjajo. Upravno sodišče je priznalo nove nemške tržaške častne občane. Vlom v Pulju. Neznani zločinci so vlomili v trgovino puljskega zlatarja Fonde. Odnesli so seboj 20.000 K. V gozdu je zmrznil pri Jezercih, občina Vrhnika 21 let stari Mat. Albreht iz Grdadola. Vzrok: preobilo zavžiti alkohol. Razstava veziva in gospejskih toalet v Trstu. V zavodu za pospeševanje male obrti v Trstu so tržaški obrtniki razstavili svoje izdelke, iz večine vezivo in gospejske toalete. Otvoritev je bila zadnjo nedeljo v navzočnosti namestnika kneza Hohenlohe. Država je razpisala za to razstavo trideset nagrad. Tatvine v Zagrebu. Predprošlo noč se je pripeljal iz Banjaluke v Zagreb pravnik Leo Zimerman. Vlegel se je na držav- nem kolodvoru na klop, postavivši poleg sebe kovčeg in zaboj s knjigami in obleko. Ker je bil utrujen od poti, je kmalu zaspal. Ko se je prebudil, ni bilo ne kov-čega ne zaboia. Drugo jutro je neki delavec našel prazni kovčeg v nekem grmovju ter ga izročil redarstvu. — S podstrešja neke hiše f Hanlikovi ulici je bilo ukradene posteljne oprave v vrednosti 160 K na škodo Desiderija Holanderja. — Udovi Valjavec je nekdo, med tem ko je nakupovala v neki trgovini, z mize ukradel bankovec za 50 kron. — Požar v Zagrebu. Včeraj je zgorela baraka v tovarni za poljedelske in obrtne stroje na Sajmisicu. Zgorelo je tudi nekaj strojev. Škode je 25 tisoč kron. — Samoumor v vlaku. V poštnem vlaku, kateri odhaja iz 'Trsta ob 10. uri predpoldne, se je ustrelil v vozu II. razreda na stranišču v torek, dne 10. t. m. od Nabrežine naprej poštni uradnik Ivan Bronzin iz Trsta. V Divači so ga prenesli v mrtvašnico. Znanost In umetnost. * Edmondo de Amlcis. Dne 11.1, m. je umrl znani italijanski pisatelj Edmondo de Amicis star 62 let. Rojen je bil 21. okt. 1846 v Onegli. Znano je tudi v slovenščino prestavljeno njegovo delo »Cuore« — »Srce«. Zadnja leta sem je bil de Amicis socialni demokrat. — Edmondo de Amicis je poleg d'Annunzia in Fogazzara največji sodobni pisatelj italijanski. Velika izguba je z njim zadela italijanski narod, kajti bil je še zdaj na vrhuncu svoje delavnosti. Njegov sloviti roman »Srce« so slavili za Manzoni-jevimi »Promessi sposi« za najkrasnejše delo italijanske beletristike. Ce zbledijo vsa njegova dela, bo ostalo »Srce«, ki je za mladino neizmernega vzgojevalnega pomena. Zadnje de Amicisevo markantno delo je knjiga »L' idioma gentile« — »Div-ni jezik« — v katerem slavi v vznesenih besedah lepoto in moč italijanskega jezika. Zadnje dni svojega življenja je nepozabn pisatelj bavil se večinoma s socialnin snovmi. Na političnem polju je njego največja zasluga reforma vojaškega k ženskega prava, ki se je izvedla na njego vo pisateljsko inicijativo. (De Amicis je bii častnik — I. 1866 se je udeležil bitke pri Custozzi.) Spomin velikega pisatelja in človekoljuba bo slovel povsod, kjer bo njegovo »Srce« mladino povzdigovalo k vzorom in marljivemu delu. — »Slovenska Matica«. 157. odboro-va seja »Matice Slovenske«, dne 2. sušca 1908. Predsednik javi, da je »Matica« dobila pravdo z g. prof. Jesenkom o naknadnem povračilu realiziranih kuponov nekaterih akcij »Narodne tiskarne«, a da je g. prof. Jesenko vložil priziv. Sprejme se predlog gospodarskega odseka, da se naj že v prejšnji dobi nastali in letos na-rastli deficit pokrije s posojilom iz knjižnice ljubljanske mestne hranilnice; to posojilo se z obrestmi vred amortizuje vsako leto iz tekočih prejemkov. V isto svrho se hrvatskim članom članarina poviša na 3 krone. Obseg knjig za leto 1908. se spravi v sklad z gmotnimi sredstvi, njih število ostane isto. le »Letopis« bo začasno opustiti. G. F.. Kristana drama »Kato Vranko-vič« se sprejme, istotako g. VI. Nazora istrska priča »Veli Jože« ter g. prof. Šan-tlna ilustracije za ta spis. Načeloma sc sprejmejo v knjižni program glavna dela Shakespearjeva, pred vsem O. Zupančiča prevod »Sen krasne noči«, nadalje Dostojevskega »Spomini iz mrtvaške hiše« v prevodu g. VI. Levstika. Za prihodnja leta pride v poštev monografija iz Vrhovčevih spisov, n. pr. o francoski dobi, izdanje starejših pesnikov, kakor Svetličiča, Ledin-skega, Trstenjaka. * »Zlata doba«, protialkoholno glasilo, drugi letnik. Vsebina drugega zvezka je sledeča: F. A.: Kaj je alkoholizem? — Dr. A. Hoff: Namesto alkohola šport! — Protialkoholno zborovanje duhovnikov. — Listek obsega: Bule, povest, žalostna in vesela, spisal Asmussen. — V »raznoterostih« jc nanizana cela vrsta zanimivih drobtin. .— »Zlato dobo« izdaja družba treznosti. Naročnina znaša na leto 3 K, za dijake 2 K, ter se naj pošilja upravništvu lista v Ljubljani, Marijanišče. Štajerske nouice. š Župnik Andrej Kajtna t. V Št. Petru pri Spod. Dravogradu je dne 8. t. m. po daljšem bolehanju umrl vpokojeni župnik č. g. Andrej Kajtna, star 77 let. Pokojnik se je porodil dne 19. novembra 1832. v Loki pri Zidanem mostu, v mašnika je bil posvečen dne 9. junija 1859. Od leta 1869. jc v Št. Petru služboval kot kurat in župnik ter pred nekaterimi leti tu šel v pokoj. Pogreba, ki ga je vodil vIč. g. prošt Flor. Izop, se je udeležilo osem duhovnikov, namreč šc gg. župniki Rat iz Št. Ilja, Le-ber iz Št. Jana, Vrančur iz Šmiklavža. Rotner iz Pameč, Rozman iz Črneč in kaplan Berdnik iz Starega trga. Ljudstva iz domače in sosednjih župnij je prišlo nenavadno veliko. Pomenljivo, globoko premišljeno nagrobnico je govoril v iskrenih besedah dobro znani propovednik g. Rotner. Blagemu pokojniku svetila večna luč ! š Slovensko katoliško akademično društvo »Zarja« vabi na VI. redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 13. t. m., ob 8. zvečer pri »Zeleni Štajerski« s sledečim sporedom: 1. Branje zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. š »Narodna stranka« na »delu«. Iz slovenjegraškega okraja se nam piše: Čudni ljudje so ti puncirani pristaši »Narodne stranke«, ki z vso silo hoče rešiti nas slovenske Štajerce! Eden prvih njenih pristašev, ex-gostilničar Vrečko v Slov. Gradcu je svojev/oljnoj zaprl gostilniške prostore v »Narodnemu domu«. Žalostno le, da ga pri vsem podpira tudi »Čitalnica«, ki bi pač našla hvaležnejšega posla za svoje »delo«, da bi ji bila res mar slovenska narodnost. V pravo luč pa so se ti ljudje postavili s pustno maškarado, v kateri so na jako neokusen način smešili med drugim tudi katoliškega duhovnika. Celo Nemcem, ki so vendar navajeni marsičesa, se jc zdela ta — pustna šala (?) — preneumna! Le naprej v takem »delu«, da se čimpreje sami razkrinkate pred poštenim, razsodnim ljudstvom. š Upravni svet »T.boveljske premo-gokopske družbe« je sklenil, da izplača od čistega dobička 990.242 kron dividendo 9 kron, lani je znašala dividenda 8 kron. Nadalje so sklenili, da emitirajo tekoči dolg 10,000.000 frankov. + Profesor Ludovik Gumplowicz. Vseučiliški profesor v Gradcu Ludovik Gumplowitz je obhajal svojo sedemdesetletnico. Isti je ustvaritelj današnje sociologije. On je napravil z raznimi plitkimi sestavi nemških »filozofov« tabulo raso. Najslavnejša dela njegova, iz večine prevedena v več modernih jezikov, so: »Sociološka državna ideja«, »Načrt sociologije«, »Avstrijsko državno pravo«, »Splošno državno pravo«, »Sociološki essay-i«, '»Sociologija in politika« in »Boj plemen«. »Načrt sociologije« je preveden celo v japonščino. — Gumplowicz jc rojen 8. marca 1838 v Krakovu, študiral je v rojstnem mestu in na Dunaju ter se je habilitiral kot docent leta 1875 na graški univerzi, kjer je čital upravni nauk in avstrijsko upravno pravo. Leta 1882 je postal izredni, leta 1893 redni profesor. Vseh 33 let akadem. delovanja je preživel v Gradcu, ljubljen od slovanskih slušateljev, spoštovan od nemških. Pri vsej objektivnosti in pravičnosti nasproti drugorodcem ni nikdar zatajil svojega slovanskega pokoljenja, ter je slovanskim akademikom pomagal, kjer je le mogel. Ruskih razmer se njemu nasproti seveda ni smelo hvaliti, kajti v prvi vrsti je Gumplo\vicz pač le Poljak. Sicer pa dogodki zadnjih let opravičujejo Gum-plo\viczeve nazore o ruskih razmerah v marsikateri točki. Tudi mnogobrojni slovenski slušatelji kličejo o tej slovesni priliki ljubljenemu učitelju: Ad multos annos! š Znana brežiška afera. O tej aferi smo poročali novembra meseca pr. leta. Te dni se je vršila razprava pred celjskim sodiščem. Poklicanih je bilo 20 prič. Rezultat je: Janez Ogorevc obsojen v šestmesečni, Janez Urek v trimesečni in Alojzij Ogorevc v dvamesečni poostreni zapor. š Iz poštne službe. Poštnim oficijan-tom sta bila imenovana Josip Roškar za Rogatec in Friderik Drobnič za Grobelno. šŠtiri prste na roki je odtrgal slamo-rezen stroj dne 5. t. mes. v Špitaliču pri Vranskem hlapcu Antonu Pistotniku. Ko je deval seno v stroj, mu je zagrabilo kolesje desno roko. š Pokopali so v Celju 9 t. m. priljubljenega višjega štabnega zdravnika dr. Iv. Vuciniča. š Z nožem ga je sunil. Dne 14. oktobra pr. leta sta se sprla v neki gostilni v Brežicah pri hazardni igri kočijaž Josip Grubič in Gregor Stoper, pri čemur je dal Stoper Grubiču več zaušnic. Grubič je potem Stoperja na potu na kolodvor napadel z nožem in mu prizadejal precejšnjo rano na levi strani prsi. Grubič je bil radi tega in radi prepovedane igre obsojen v dva meseca poostrene ječe in v globo desetih kron. š Nov zdravnik v Celju. S 1. aprilom začne izvrševati svojo prakso v Celju dr. Franc Pretnšak. š Mož umoril svojo ženo. Iz Trbovelj nam poročajo: Jera Jerman, katero je njen mož v pijanosti obklal z nožem, je za ranami umrla. š 17 hrvaških delavcev na zatožni klopi. Pred mariborskim sodiščem se je imelo 6. t. m. zagovarjati 17 hrvaških delavcev radi zločina javnega nasilja (omejitev osebne svobode). Sodišče je vse oprostilo. Državni pravdnik je vložil priziv. š Visoka starost. Dne 10. marca so na Ptuju popoldne med silnim snežnim viharjem spremili k večnemu počitku 941et-no Marijo Mak. Bila je več let v mestni hiralnici. š Sneg. V torek, dne 10. t. m., je bil na Spod. Štajerskem silen snežni vihar in zamet. Vendar je sneg sproti skopnel. — Drugi dan je bilo zopet lepše spomladansko vreme. š Novo mestno hišo v Ptuju so dne 3. marca brez vsake sicer običajne slovesnosti otvorili. Koroške novice. k »Za pravdo in srce« v Celovcu Celovško delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 15. sušea ob 8. zvečer gledališko predstavo v dvorani rokodelskega doma (Neue Weltgasse 22). Igrala se bo na opetovano zahtevo občinstva igra: »Za pravdo in srce«. Tragedija v petih dejanjih. — Spisal Anton Medved. — Vstopnina: Sedeži po 1 K. 70 v., 50 v.; stojišče 20 v. — K obilni udeležbi vabi odbor delavskega društva. k Grafenauer zboruje. Piše se nam: Odkar smo dne 14. maja lanskega leta pri državnozborski volitvi tako sijajno zmagali, započelo se je novo gibanje med koroškimi Slovenci. Odsev tega so sijajni volivni shodi, ki jih je v kratkem času priredil marljivi državni poslanec g. Franc Grafenauer. Zboroval je v Globasnici, Št. Danijelu, Podljubelom, Podsinjivasi, v Li-beličah iti Guštanju. Poročati hočem danes samo o zadnjih dveh shodih. V Libe-ličah pride vse polno zborovalcev. Prostori pri Ringu premajhni. Polovica pozneje došlih udeležnikov mora radi pomanjkanja prostorov oditi. Shod otvori črneški župnik Rozman, temeljito poročilo poda g. drž. poslanec Grafenauer o delovanju državnega, in pozneje deželnega zbora. Da bi videli pazne poslušalce, ki so dolgemu govoru sledili z največjim zanimanjem. Srčno odobravanje je sledilo govoru. — G. urednik Smodej govori o organizaciji, predsednik shoda Rozman zaključi shod z iskreno zahvalo g. poslancu. Poslanec je imel pozneje poslov dovolj, da je rešil vsa vprašanja, došla mu od strani volivcev. — Dne 8. marca je bil shod v Guštanju, dosedanji trdnjavi nemških na-cionalcev. Obsežni prostori Kleinlerhove gostilne, po domače Tirolca, so bili nabito polni. Zbranih poslušalcev do 600, kmetov in delavcev. Shod otvori g. Fr. Kogelnik. ki da besedo g. Grafenauerju. Ta govori najprej o pomenu volitve dne 14. maja 1. I., nato razlaga delovanje državnega zbora. Podrobno razpravlja o avstro-ogrski na-godbi in navaja razne'ugodnosti iste. Posebno razpravlja o soli. ki se naj daje kmetom, o znanih predlogih glede podraženja živil itd. Posebno se spominja še vseuči-liškega vprašanja in naših tužnili šolskih razmer. Omenja posebej učiteljska vprašanja in daje tozadevna pojasnila. (Govoru sledi živahna pohvala.) G. Smodej iz Celovca govori najprej proti socialnim demokratom in razloži bistvo socialne demokracije. Zlasti opozarja na protiversko gonjo soc. dem. voditeljev, ki delavce samo grdo slepe. Obširneje razpravlja o splošnih delavskih razmerah in kaže na tozadevne razgovore in predloge v drž. zboru. Konča z iskrenim pozivom do zborovalcev k odločni združitvi. — Predsednik shoda se v prisrčnih besedah zahvaljuje številnim udeležencem shoda in zaključuje zborovanje z »živio-klici« poslancu Grafenauerju. — O shodu treba omeniti še to: Ko je g. poslanec Grafenauer prihajal opoldne. ga je čakalo vse guštanjsko uradništvo z glavnini ravnateljem Marišljerjem na čelu, da vidijo v njihov kraj prihajat moža, ki jih je tako imenitno — premagal! Dobro! k Vojaška vest. Dosedanij poveljnik huzarskega polka št. 6 v Celovcu, polkovnik Božidar pl. Kubinyi je iz zdravstvenih ozirov od poveljstva odstavljen, na njegovo mesto pa pride polkovnik Atila Ma-riasy pl. Markus iz Batizfalva od huzarskega polka št. 8. Kubinyjev prednik je bil, akoravno še čil, tudi iz zdravstvenih ozirov odstavljen. iManske novice. lj »Kršč. ženska zveza« ima jutri, dnu 13. t. m. ob 3. popoldne predavanje v navadnem lokalu. Predava g. dr. Lampe. lj Novo cesto grade na Deghengije-vem (kolizejskem) svetu. Prst in drug tna-terijal dovažajo z nekdanjega dirkališča slovenskih biciklistov. Stara Cesta na Rudolfovo železnico od Kolizejskih ulic do protestantovske cerkve sc opusti in nova cesta zgradi skozi sredo parka. Ob voglu zgradi si g. Iv. Knez enonadstropno zasebno poslopje. Ij Tivolski gozd in sankališče. Pota in mostovi v tivolskem gozdu, ki so v zimskem času služila za sankanje športnega kluba, se bodo to pomlad spravila zopet v stari stan. Najbolje bi bilo, da od-kaže mestna občina temu športu za prihodnje primernejši prostor, kjer ne bo treba drevja kvariti in potov razdirati, pa — nevarnosti ne bo za ljudi. Ij Zlikovci. Na Poljanski cesti so neki zlikovci razrezati pred prodajalno Rozalije Hafnerjeve 11 bičev in ji napravili 2 K 80 vin. škode. Zlobneži se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. lj Na tla zgrudila se je danes dopoldne v sv. Florijana ulicah 701etna Marija Kremžarjeva. Ker je bila nezavestna, so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Ij Tepež. Pred Petercevo gostilno na Dunajski cesti so se sinoči delavca Anton Plevel, Albin Robida, ključavničarski pomočnik Leopold Šmon, sodar Ivan Naglič iu še nek po imenu neznan sprli in se med seboj začeli pretepati. Ker ni bil tepež z rokami dovolj, začeli so trgati late od lesene ograje pri hiši št. 47. Prvi trije so Nagliča tako pretepli, da je na cesti obležal v krvi. Eden izmed pretepačev je hotel z nožem udariti nekega mirnega pasanta. Nagliča so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, druge tri pretepače je pa policija zaprla in izročila c. kr. deželnemu sodišču. lj Goljufiv čevljar. Ze nekaj časa sem. je hodil po Ljubljani v razne hiše k strankam nek človek, ki je pripovedoval, da je čevljar, da živi družina v veliki bedi in prosil, naj mu dajo kake čevlje v popravilo. Marsikatera stranka se je čevljarja usmilila in mu delo dala. Čevljar je pa mesto, da bi bil popravilo izvršil, čevije prodal ali jih pa sam porabil. Konečno je policija goljufivega čevljarja izsledila v osebi samskega čevljarskega pomočnika Leopolda Tavčarja iz Ljubljane in ga are-tovala. Kolikor je policija dosedaj poiz-vedela, znaša škoda čez 60 K. Tavčarja so oddali deželnemu sodišču. lj Umrl jc podpredsednik upravnega sveta banke »Slavije« g. Karol Peter Keil. Umrla je v Grahovem pri Cerknici g. Antonija Kraje roj. Švigeli. lj Priporočljiva podnatakarica je šestnajstletna Frančiška Hlebčeva iz Malega Kamna pri Kozjem na Štajerskem. Pred kratkim je vstopila k nekemu tukajšnjemu gostilničarju v službo, kjer so jo kmalu spoznali kot potuhnjeno, in v nekem slučaju kot nepošteno. Hoteli so jo takoj odpustiti, a so jo na njeno prošnjo in na obljubo, da se bo poboljšala, obdržali v službi. Dekle se pa ni poboljšala, ampak še poslabšala. Začela je krasti gostilničarki denar in ga spravljala v neko torbico. Pa je že nesreča hotela, da jo je gospodinja zasačila včeraj v trenotku, ko je denar (drobiž) preštevala. Ker se je gospodinji zdelo sumljivo, je poklicala policaja, ki je mlado, 'nepošteno podnatakarico areto-val. Aretovanko, ki je priznala, da je v enem mesecu na tak način »prišteflila« čez 20 K, so oddali sodišču. lj Umrl je krojaški mojster g. Anton Grad. lj Pazite na otroke! Dne 9. t. m. je triletnemu Alojziju Pugelju, posestnikove-lini sinu iz Kosez pri Ilirski Bistrici pri igranju njegov petletni brat Anton s sekiro odsekal dva prsta na desni roki. Poškodovanega otroka so oddali v tukajšnjo deželno bolnišnico. Starši in varuhi bi morali vendar skrbeti, da otroci ne dobe v roke orodja, s katerim potem povzroče toliko nesreč. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora 56 Dalmatincev v Heb, 34 Lahov pa v Kočevje. Obdelovanje ljubljanskega barja. Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je imelo včeraj v mestni posvetovalnici svoj letošnji občni zbor, ki je bil mnogobrojno obiskan. Iz obširnega poročila društvenega tajnika inženirja Turka posnamemo, da se je društvo v zadnjih letih lepo razvilo ter da šteje sedaj 342 članov; imelo pa bi jih lahko še več, če bi se vsi barjani zavedali, kako koristne cilje zasleduje to društvo. Kako se je društveno delovanje razširili, razvidno je iz blagajniškega poročila, ki izkazuje za leto 1907. 23.807 K 65 v. dohodkov in 20.790 K 43 v. troškov, torej skupnega denarnega prometa 44.598 K 8 v. Društvo jc oddalo pretečeno leto svojim članom iu za svoja preizkuševali-šča 178.850 kg umetnih gnojil in 4.486 kg raznih semen, za kar jc izdalo 18.759 K. Vzdržavalo je društvo lani deset preizku-ševališč. in sicer v Notranji Gorici, v Vrbljenah, Plcšivici. na Studencu, ob Ižanski cesti, v Škofeljci, Lipah, Logu in na Vrhniki ter na Karolinški zemlji. Poizkusi so se delali s stalnimi in menjalnimi travniki ter z raznimi gnojili; poleg tega pa so se ponovili tudi poizkusi s čistimi travnimi setvami, katerih uspeh se bo šele letos pokazal. V društveni drevesnici na Karolinški zemlji se je lani nasadilo 2070 jabolčnih in 220 hruškovih drevesc. Kmetijsko ministrstvo je društvu izplačalo 4000 K podpore ter še posebej 700 kron za vzdrževanje drevesnice. Oskrbovanje drevesnice se jc poverilo nadučitelju gosp. Crnagoju. Poročevalec je končno s toplimi besedami se spominjal umrlega društvenega tajnika dr. Kramarja, ki si je za racijonalno obdelovanje barja pridobil izrednih zaslug. Predsednikom društva je bil per acclamationem zopet izvoljen župan Hribar, odbornikom pa gg.: inženir Turk, Martin Furlan, Gabrijel Jelovšek, Fran Tršar, Peter Oražen in Ivan Štrum-belj. Računska pregledovalca sta gg. Jakob Tomec in Fran Švigelj. Po nasvetu g. župnika dr. Mauringa se je konečno sklenilo, da se preizkuševališča v prihodnje prirejajo kolikor mogoče ob glavnih cestah. UČITELJSKE IZPREMEMBE. Nastavljeni so: za Senožeče Katarina Smerdu, v Jurščah Štefanija Pečar, v Št. Lovrencu ob Temenici Josipina Majde, v Hinjah Marija Marok Sedej, v Hrvaškem Brodu Fran Zagorec. za nadučitelje: na Jesenicah Josip Sedlak, za Ribnico Teodor Betriani, za Loški potok Marija Za-gorjan, za Sodražico Matija Zitko, za Go-dovič Marija Jelenec, za Stari Log na Kočevskem Erika Kastrevc in Josip Krau-land. V začasni pokoj pojdeta Anton Ker-že in Amalija Kotlušek. Naslov profesor je dobil č. g; Luka Arh v knezoškofijskih zavodih v Št. Vidu. Za ljudskošolskega kateheta v Ljubljani P. Regalat Cebulj. m?m sm. Napad na grad norveškega kralja. Mož, ki je dvanajstkrat ustrelil na grad norveškega kralja v Kristianiji, je švedski mehanik Green. Doma je bil že kaznovan zaradi tatvine. Pozneje je bil tudi že v kodanjski norišnici. Ko so ga aretirali, je klical: »Cemu rabimo kralja.« Green je blažen. Oproščen morilec. Pariški porotniki so oprostili morilca bankirja Benoist-Leveja Caroita. Benoist-Leve je pripravil Caroita ob vso premoženje, kar je najbrže vplivalo, da so oprostili porotniki Caroita. Požigalka trga priznala svoj zločin na smrtni postelji. V ottensheimski ubožnici je priznala na mrtvaški postelji vžitkarica Leiner, da jc 7. junija 1899 zažgala trg Ottensheim. ob požaru je zgorelo devet oseb. Leiner-jevo so zaradi suma I. 1903 zaprli, a so jo izpustili, ker ji požiga niso dokazali. Ubila in sežgala soproga. V Kuwiesczyczah je ubila žena svojega moža pravoslavnega popa Ivana Gagarina s sekiro, ker jo je tepel. Mrliča je nato vrgla v peč, kjer je zgorel. Tvorničar morilec in samomorilec. Draždanski tvorničar cigaret Kontos je ustrelil 11. t. m. svojo ženo, nato pa usmrtil sebe. Branitelji Port Arturja. Stesljevo zdravstveno stanje se je poslabšalo. Njegovi zdravniki dvomijo, da prestane lOletni trdnjavski zapor. Steselj je prosil carja za popolno pomiloščenje. General Fock postane divizijski poveljnik, tudi Smirnov in Reuss dobita poveljniška mesta. Velikanska poneverenja. Pred nekaj tedni so zasledili v Uj-Pa-lankaerski kmečki zadrugi poneverjenja v višini 100.000 kron. Dne 11. t. m. so pa v Uj-Palankaerski kmečki hranilnici zasledili poneverjenja v višini 200.000 kron. Hranilniški knjigovodja Marzluft se je ustrelil. Dinamitna eksplozija. V Duisburgu ob Ruhri so nameravali razstreliti nek star most. Dinamit, spravljen v lopi, se jc pa vnel, ker je bila peč močno zakurjena. Dva delavca sta raztrgana na drobne kose. Lopa je izginila. Berolinski požigalci. V Berolinu jc bilo 10. t. m. trikrat zažgano. Neka družba je razpisala 3000 mark nagrade onemu, ki naznani požigalca. Smrtna avtomobilska dirka. Iz Kairc: Pri dirki avtomobilistov na dirkališču Heliopolis so povozili dirkači-avtomobilisti sedem oseb, med njimi tri policiste. Soproga, ki se je povrnil iz Amerike, umorila. V Bialo se je povrnil iz Amerike tkalce Klcnki. Prinesel jc iz Amerike 3.000 kron. Že na, ki je ostala doma, je pa bila možu nezvesta. Skupno z ljubimcem sta umorila ponoči v spanju Klenkija. Potisnila sta mu v čelo dolgo šivanko. Morilko in ljubimca so zaprli. Italijani vohajo ogleduhe. Iz Trienta poročajo, da so karabinijeri na italijanski postaji Peri aretirali barona Valerijana in Frana Zacclii, ko sta se pripeljala z vlakom preko avstrijske meje. Mislili so, da so dobili zopet dva nevarna ogleduha. Ker sta pa brata Zacclii, ki stanujeta stalno v Roveretu, dokazala, da sta nedolžna, so jih kmalu izpustili s prošnjo, da jim oprostita pomoto. V šali ustrelil očeta. Na Španskem v Salzaso je neka skupina mask ob pustnem izprevodu predstavljala lizbonski kraljevski umor Maska »kraljev morilec Buica« jc namerila revolver na svojega očeta, ki je predstavljal kralja in ga izprožil, ker je mislil, da orožje ni nabito. A revolver je bil nabit in oče se je zgrudil mrtev v voz. Obupani sin bi se bil ustrelil, da ga niso hitro zvezali in tako preprečili sinov samo-umor. Žrtve snežnih plazov. Na planinah pri Pic Hešovi koči v Švici je zasul plaz arhitekta Kocha iz St. Morica, ki se je vozil s skijem. Koch je mrtev. Velik plaz je zasul delavce, ki so zapustili predor Montcuvertske železnice. En delavec je mrtev, ostali so pa nevarno ranjeni. Ponarejalec denarja požira novce. Te dni so prijeli v Berolinu ponare-jalca denarja, ki se je skušal s tem rešiti, da je požrl ponarejene marke, ki jili je imel pri sebi. V preiskovalnem zaporu mu je postalo zelo slabo; začeli so sumiti ter ukrenili potrebno, da se je tičku olajšal želodec. Boj z divjimi lovci. V gozdu Sovenyhaza so se spopadli gozdarji z divjimi lovci. Višjemu gozdarju Muhi so divji lovci prestrelili roko, smrtno nevarno je ranjen pomočni lovec Patak. Izmed divjih lovcev je eden ustreljen, štirje so pa pobegnili. Oživljena in zopet mrtva deklica. V Parizu so oživeli z inagnetiziranjem in frotiranjem neko mlado deklico, o kateri so sodili vsi, da je že mrtva in so jo zato že položili v krsto. Deklica je odprla oči in poročala o svojih čustvenih vtisih. Razburila se je tako, da so jo morali pomiriti z morfijem, a vbrizgali so ji preveč morfija in deklica je nato dejansko umrla. Ij Slovensko gledališče. Intendanca slovenskega gledališča je dovolila članom slovenske drame v znak priznanja dve benefični predstavi. Ker je letošnji repertoar zavzemal večinoma igre resnega žanra in literarne vrednosti, izbrali so si člani slovenske drame dve najbolj priljubljeni igri starešega repertoara; za dan 25 marca (praznik), popoldne ob 3. uri čarobno igro »Pepelko« in za dan i. aprila kot zaključno in benefično predstavo zvečer ob 8. uri »Pot okolo zemlje v 80 dneh«. Ta dva komada se najskrbneje uprizorita. — Člani slovenske drame so pa tudi bili v letošnji gledališčni dobi preobloženi s študijami in resnim delom. Uprizorilo se je mnogo novitet, li koncu sezone pa pride mladi nadepolni pisatelj Robida letos drugič do besede in se uprizore njegove tri enodejanke »Venus Demon«. Volitve na GorBRem. so končane. Pri včerajšnji ožji volitvi v kmetski skupini v goriški okolici je zmagal kandidat S. L. S. Berbuč, kandidat S. L. S. Kosmač v tolminskem okraju ima tudi velike večine. Razmerje v goriškem deželnem zboru je sedaj naslednje: S. L. S. ima pet poslancev (dr. Gregorčič, prof. Berbuč, Ze-ga, Klančič, Kosmač, izvoljeni v kmečki skupini), slovenski liberalci imajo devet poslancev (dva v kmečki skupini, tri v splošni skupini, tri v veleposestvu in eden v trgih), laški krščanski socialci imajo šest poslancev (tri v splošni skupini in tri v kmečki skupini), laški liberalci imajo devet poslancev (dva v trg. zbornici, štiri iz mest in tri iz veleposestva). Telefonska :n brzojavna poročili SOCIALNI KURZ V TRBOVLJAH. Trbovlje, 12. marca. Socialni kurz se vrši dne 22. t. m. v dvorani telovadnega odseka. Pride več državnih poslancev. — Spored se še objavi. DANAŠNJA SEJA HRVAŠKEGA SABORA. Zagreb, 12. marca. Današnja otvoritev hrvaškega sabora se je vkljub pričakovanju mirno izvršila. Vlada je odredila obširne varnostne naredbe, pripravila vojaštvo, a vse se je pokazalo kot nepotrebno. Posamezne poslance je množica pred zbornico pozdravljala z vskliki. Ob 11. uri dopoldne so bili poslanci v zbornici pol-rioštevilno zbrani. Starostni predsednik je naznanil, da ima ban-komisar prečitati saboru kraljev reskript. Ko je stopil ban Rauch v sabor, nastal je tak hrup, da je starostni predsednik moral sejo prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, korakal je ban Rauch, opravljen v narodno ga-lo na predsedniško mesto in prečital kraljev reskript, v katerem je znani program bana Raucha. Po prečitanju je starostni predsednik določil prihodnjo sejo jutri. V jutrišnji seji se sabor konstituira, nato nastopi najodločnejša opozicija proti banu. ZASEDANJE AVSTRIJSKE DELEGACIJE ZAKLJUČENO. Dunaj, 12. marca. Danes je zaključila avstrijska delegacija svoje zasedanje. Zunanji minister Aehrenthal je ponavljal, da bodo delegacije sklicane meseca maja in da bode v proračunu zvišanje plač častnikom in moštvu. Resolucija Stiirgkh je bila soglasno sprejeta. Delegat Chlu -rnecky se je zahvalil predsedniku, nakar je predsednik Fuchs s trikratnimi »Slava«-klici na cesarja zaključil zasedanje. t DE AM1C1S. Trst, 12. marca. Tržaški občinski svet je soglasno počastil na svečani način spomin pisatelja de Amicis ter poslal rodbini sožalno brzojavko. BOMBA EKSPLODIRALA V BARCELONI. Barcelona, 12. marca. V bližini luke je eksplodirala bomba. Eksplozija ni napravila mnogo škode. NEVELJAVNI ZAKONI. • Sofija, 12. marca. V katoliški cerkvi se je prebral odlok, da so mešani zakoni za katoliško cerkev neveljavni. VAŽEN GOVOR TITTONIJEV. Rim, 12. marca. V poslanski zbornici je minister za zunanje zadeve v dolgem in za mednarodni politični položaj prevaž-nem govoru izvajal z ozirom na interpelacijo znanega »enfant terrible« zbornice, iridentovca Barzilai, sledeče: (Začetek govora je objavljen že v današnjem Pol. pregledu. Op. uredil.) Italija ni imela najmanjšega povoda protiviti se avstrijskemu železniškemu načrtu Uvac - Mitrovice, ker Avstrija sama zavzema simpatično stališče nasproti italijanskemu železniškemu načrtu Bar-Vir Bazar in pristaniškim delom v Baru. Italija je posredovala, da se je konečno glede na balkanske železniške načrte dosegel med Avstrijo, Rusijo in Francijo sporazum. Avstrija sme zgraditi svoj načrt, Rusija železnico Donava-Adria, podpirali pa se bodo obenem srbski žel. načrti (Niš-Bar), bolgarski (Kiistendil-Kumanovo) in grški (Larissa-Solun) ter načrt Monastir - Vallona, pri katerem je mnogo interesirana zlasti Italija. Samo Angleška je rezervirana, ker se boji, da se bo na ta način vprašanje o makedonskih reformah zapostavilo. Vse te železnice bodo povzdignile tudi blagostanje Italije. Ugovor, da bo postalo Jadransko morje slovansko, je puhla fraza. Saj moramo vsi za tem stremiti, da se povzdignejo slovanski elementi na Balkanu gmotno in moralno. Ni res, da so ti načrti strmoglavili »koncert velevlasti« na Balkanu, nasprotno so utrdili skupno sodelovanje. Italija ostane temu koncertu zvesta. Njeno geslo je geslo lorda Beaconsfielda: »Peace with nonour!« — »Mir s častjo!« (Veliko odobravanje.) Barzilai umakne svoj predlog. Rogaški ..templjev vrelec" pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter uspešno razkrojuje snoyi zavžitih jedil. 542 a 4-1 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 11 12 Cm epa-tOTaija 9. zveč. 7. zjutr-2. pop Stanje barometra 726 'i 2S-0 28 2 Temperatur* po Celziju 2-6 —0-9 82 Vetrevi Si. SV7.h. brez vetra al jug Neb* jasno megla del. jasno ii e E 0 0 Srednja vCerajšnia temp. 2 C«, norm. 2-8». Zahvala. Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti našega prerano umrlega dragega soproga, očeta in brata, gospoda Ignacija Ažmana lesnega trgovca in posest, v Kropi izrekamo prečast. duhovščini, znancem, prijateljem in sorodnikom naj-prisrčnejšo zahvalo. Žalujoča rodbina Ažman. ŽITNE CENE. Budimpešta 12. marca. Pšenica za april.......12' 11 Pšenica za oktober......9'93 Rž za april.........10'78 Koruza za maj........6 75 Oves za april........7 90' Efektiv: 5 višje. „Sknvnosf" kako se izdeluje fina grenčioa, ki prekaša vse dosedanje želodečne grečice, se proda »Recept«. Podjetni s par tisoč kronami premoženja dobijo izvrstno eksistenco. Vprašati je pod šifro »Skrivnost eksistence« na upravništvo Slovenca. Domač iznajditelj. 639 3—i Z blagom sem zadovoljen je izvrstno poroča Prvi kranjskifovarni testenin trgovec gospod Ivan Cergolj iz Trsta. 301 KONCERT seksteta na lok 88 vrši jutri, v petek, Y kolodvorski restavraciji. Vstop prost. Začetek ob 7*8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi velespoštovanjem JOSa SCHREY, restavrater. Razpošiljanje našega svetovno slovitega specialnega piva Salvafor se vrši v smislu starih ieg in obifiajev tudi letos v mesecu marcu. Da se vsakdo zagotovi, da dobi tudi res „Salvator(,»pivo, in ne katero mnogih ponarejanj, naj se pazi na tu vtisnjeno, na vsakem sodčku in vsaki steklenioi se nahajajočo varstveno znamko, ki je, kakor tudi oznamenilo .Salvator' s patentno-uradno zavarovano. Akc. dr. Paulanerbrau. Salvatorjeva pivarna. Monakovo. J< geqr." ^mc&sr > 1651 Toči se vsako soboto, nedeljo in vsak praznik, dokler je kaj zaloge v = kolodvorski restavraciji. = 532 3 Josip Schrey, restavrater. i « Delniška družba „ZDRUZEIIIH PIVOVAREN' Žalec in Laško priporoča svoje izbopno pivo. — Specialiteta: 9Salvatopi (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Šiška (telefon st 187). — ?e$itytrti>e n« dem sprejema rc?taurater .JCarednego t>emo" g. Križnik (T«lefe* $t. 82.) .. Podružnica i v Spljetus ■ Delniška glavnioai i i K ■•OOO.OOO. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese no komunalne srečke ft K157*. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300,000' promese na Tiske srečke d K T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun proti 411 01 12 |0 ob res t i m. Podružmioa ■ v Celovcu, i ■ Rezerva! fon 4 i it i i K 200.000. i t i politično stronharstuo u sokolstou. Kako je slovensko sokolstvo prepojeno s političnim strankarstvom, je najjasnejša priča slučaj dr. V. Ravniharja. Dr. V. Ravnihar si je upal kandidirati proti liberalnima kandidatoma in takoj je bila uprizorjena proti njemu »sokolska gonja«. ,-Narod« hinavsko zavija in piše včeraj: »Sokolstvo se kot nepolitična organizacija nc vtika v politične boje, pravico in dolžnost pa ima čuvati nad tem, da se noben član ne pregreši zoper etična in narodna načela, na katerih sloni vse sokolstvo.« — Koliko hinavščine tiči v teh besedah, naj bo v dokaz, da je Sokola Ivana Hribarja lastnoročni podpis na nemško-slo-venski zvezi in da je Sokol dr. Ivan Tavčar kot starosta »Sokola« imel dejansko zvezo z Nemci. Tu je čili »Sokol« mižal in še miži, proti dr. Ravniharju se je pa uprizorila v sokolstvu gonja samo na podlagi »Narodovih« laži! Proti takemu strankarskemu sokolstvu smo se mi vedno borili in v tem sokolskem strankarstvu imajo tudi vir naši telovadni odseki, ki so sedaj bolj potrebni kot kedaj prej. O svojem odstopu kot starosta »Slovenske sokolske zveze« in o svojem izstopu iz ljubljanskega »Sokola« je podal dr. Ravnihar izjavo, katero je odbor ljubljanskega »Sokola« članom pošteno prikril. Dr. Ravnihar sedaj to izjavo priob-čuje v »Novi Dobi«. V izjavi opetovano pod častno svojo besedo povdarja, da »ni imel nobenega pakta ne z Nemci ne s klerikalci« in potem nadaljuje: »V našem slučaju je moje stališče toliko odličnejše, ker nisem sklepal nikakili takih zvez. Obsojati me vzlic temu, bi se reklo, ne stati na nepristranskem, ampak gledati položaj z odločno strankarskega stališča. Saj bi moralo sicer sokolstvo ob istem trenotku še tembolj obsoditi može, ki so se stoječ v prvih vrstah sokolstva ob raznih volitvah res vezali z Nemci in ki so sklepali ž njimi resnične pakte in zveze, katere še danes obstoje in katere so bile v neizmerno škodo narodu slovenskemu. Sad te zveze je n. pr. ta, da ima deželni odbornik nemške narodnosti sedež v tako važni korporaciji, kakor je deželni šolski svet kranjski. Dejstvo, ki se vsak čas da dokazati, je dalje, da se je ravno za zadnje deželnozborske volitve v Ljubljani vodstvo narodno-napredne stranke pri ljubljanskih Nemcih poganjalo za glasove. Ako gotovi »Sokoli« tudi teh dejstev ne sodijo s sokolskega stališča, nasprotno pa obsojajo pri meni že samo dejstvo, da so Nemci svojevoljno sklenili voliti mene, dasi jih za to nisem bil prosil, potem taki sodbi upravičeno odrekam objektivnost, in ravno tako upravičeno trdim, da se jc z gonjo proti meni s sokolskega stališča hotela in nameravala izvršiti le — politična justifikacija! Vnanji vplivi so storili, da je zlasti del sokolstva na Kranjskem prepojen s strankarskim duhom. Žal, da je tako. Da pa je res tako, temu je dokaz dejstvo, da je ostudna gonja proti meni kot »Sokolu«, ki nisem pristaš narodno - napredne stranke, našla ravno na Kranjskem tako ugodnih tal. Jedro vse te gonje je, da se mi ne zameri toliko morebitne zveze z Nemci ali klerikalci, kakor pa dejstvo, da sem se drznil kandidirati proti pristašu narodno-napredne stranke. To, in edino to je v očeh strankarskih mojih nasprotnikov ves moj greh; ker pa je ta greh sam po sebi premalenkosten, da bi vplival v javnosti, zato mi podtikajo grehe, katerih nimam. Morda se bodo našli ljudje, ki bodo moj korak napačno hoteli umeti, morda se bodo še dobili ljudje, ki bodo označili moje trditve in moje dementije kot neresnico; bodi jim, vznemirjalo me bo to tem manj, ker sodim, da le človek nizkotnega mišljenja ne more o svojem sočloveku imeti dobre in poštene misli. Opustim pa, da bi posebej zavračal vsako neresnično očitanje, ki je bilo o' meni čitati v nasprotnem časopisju. Odlagam torej mesto staroste »Slovenske Sokolske zveze«. Odlagam tudi mesto odbornika v odboru ljubljanskega »Sokola« ter izjavljam, da izstopam iz telovadnega društva »Sokol« v Ljubljani. Do tega slednjega koraka me vodijo še posebni nagibi, ki od njih ni ravno poslednji ta, da zlasti v tem društvu prevladujejo razmere, kakršne sem bil gori opisal: politično strankarstvo tlači svobodni razvoj sokolske misli!« Mislimo, da nam k tej izjavi ni treba ničesar pristaviti. Dovolj je jasna! AVSTRIJA. Važna seja delegacije. O včerajšnjem sklepu armadnega odseka avst. delegacije {Glej predvčerajšnja »Slovenčeva« telefonska in brzojavna poročila pod naslovom: Važna seja delegacije) je izjavil neki ugledni član gosposke zbornice, da sta ministra -Aehrenthal iu Schonaich nastopila hrabro in jasno označila položaj. Ogrska delegacija ne bo mogla mnogo ugovarjati zahtevi avstrijske delegacije. Jezikovna postava. »Union« poroča, da vlada ne namerava pospeševati del o jezikovni postavi. Beck dela marveč na to, da dobi predvsem državne potrebščine: vojaške novince, trgovinsko pogodbo s Srbijo, proračun oziroma začasni proračun. Dosedanja Be-ckova posvetovanja s posameznimi poslanci raznih strank niso imela nobenih konkretnih uspehov. Ni res, da se je naročilo dvornima svetnikoma Hergetu iu Pa-raubeku, da naj izdelata jezikovni postavni načrt. Narodno vprašanje v hebskem okrožju. Dne 22. t. m. prirede v Hebu nemški kmetje velik protestni shod. Udeleži se ga tudi koroški poslanec Dobernig. Po shodu prirede veliko demonstracijo. Stalni mestni odbor. Dne 10. t. m. je dovršil stalni mestni odbor svoja posvetovanja. Občinam naj se omogoči, da pobirajo davek o povišani vrednosti zazidanih in nezazidanih zemljišč. Temeljito naj se urede občinske finance. Občine naj dobe iz davkov na sladkor, žganje in osebnega dohodninskega davka državne prispevke v oni višini, ki jo dobe dežele. Državni realni davek naj se prepusti občinam. Nadalje naj prepusti država mestom vžitninske davke. Oškoduje naj država občine za posle v prene-šenem delokrogu. Zasebna državna gospodarska podjetja naj prispevajo k občinskim dokladam. Občinska podjetja naj imajo davčne olajšave. Pristojbin proste naj bodo dobrodelna in splošno koristna volila občinam. Klub mestnih zastopnikov. Več strank se namerava pečati z vprašanjem o ustanovitvi kluba mestnih poslancev. Akcijo, ki jo je izprožil črnoviški občinski svetnik dr. Norst, podpira zbornični predsednik dr. Weiskirchner. Proračunski odsek. V seji proračunskega odseka, dne 10. t. m. urgira italijanski poslanec Conci dveletno vojaško službeno dobo pri deželni hrambi in da naj se odpravi dvoboj. Dr. Diamand zahteva, da naj nastopijo proti grdemu ravnanju z vojaštvom, s katerim naj postopajo bolj človekoljubno. Graja tudi postopanje orožništva nasproti prebivalstvu. Krščanski socialec Walcher graja intendanco XIV. armadnega zbora, ker se pri nakupu živine premalo ozira na kmečko prebivalstvo. Graja orožništvo, ki sc vtika celo v politiške zadeve in naravnost litijska. Navaja zglede s Koroškega. Vsenemec Malik naglaša, da Vse-nemci niso sovražniki armade. Avstrijska delegacija. Poročevalec armadnega odseka delegacije, grof Mcrveldt, je že sestavil svoje poročilo o Stiirgkhovi resoluciji. V delegaciji razpravljajo najbrže o njej že dne 12. t. m. Avstrijska delegacija konča svoja posvetovanja že ta teden. Gotovo je. da se odobri Stiirgkhov predlog. Krščanski socialci. »Krščansko-socialna zveza« je imela dne 11. t. m. triurno sejo. Razpravljali so o vprašanju častniških gaž in o stališču krščanskih socialccv v delegaciji. Poročal jc Axmann. Razgovor jc bil zelo živahen. iJdeležil se ga je tudi minister Gessmann. Ministrski predsednik Beck sc je 11. t. m. več časa posvetoval s krščansko-socialnima poslancema Finkom in Loser-jem. Cesar bo stanoval ob velikih vojaških vajah na zahodnem Ogrskem v palači vcszprim-skega škofa. Tirolski deželni zbor. Italijanski in nemški tirolski krščan-sko-socialni deželni poslanci zahtevajo, da naj skličejo tirolski deželni zbor žc marca meseca. Svobodomiselni Čehi v opoziciji? Glavni izvrševalni odbor moravske mladoČeške stranke je izvolil odbor treh članov, ki so mu naročili, da naj dela na to, da prično češke svobodomiselne stranke z opozicijo proti Bccku. Sklenili so tudi, da skličejo strankarski shod moravske mladočeške stranke. Moravsko vseučiliško vprašanje. Minister Prašek se je pričel pogajati z zastopniki vseh čeških strank glede na resolucije, ki bi priznale načeloma potrebo. da sc ustanovita na Moravskem češko iu nemško vseučilišče. Kraj in čas sc ne določita. Prašek ie došel v Brno. odkoder odpotuje v Olomuc. Nemško vseučilišče se najbrže ustanovi v Brnu, češko pa v Kremzierju. Skupen nastop nemških strank na Češkem. Nemški ljudski svet na Češkem poživlja nemške češke deželne poslance, da naj nastopijo skupno. Predlaga sc, da naj poslance skličejo seniorji k skupnemu zborovanju. Sklepe bi izvedel stalni odbor dvanajstorice. Več deželnih poslancev je že pritrdilo 'načrtu. Enketa za saniranje deželnih financ. V seji, dne 11. t. m. naglaša štajerski deželni odbornik dr. Fink, da imajo dežele znatne izdatke, a nikakili primernih dohodkov. Dasi se Štajerska izborno upravlja, je finančno stanje vedno bolj neugodno. Potrebne so državne dotacije. Polovico plač Ijudskošolskih učiteljev prevzemi vlada. Eksperte dr. Ploj je ponavljal, kar je prej boljše izvajal profesor Redlich iu drugi eksperti. Eksperte prelat Wimmer in poslanec dr. Stoizl govorita o finančnem stanju Solnograške. Eksperte Fink (Predarlsko) zahteva preosnovo državne uprave. OGRSKA. Državni zbor. Ogrsko-hrvaški državni zbor je v svoji seji, dne II. t. m., razpravljal o Far-kashazyjevi interpelaciji, ki vpraša vlado, čc ve, kaj da jc očital vladi bivši minister Kristoffy dne 8. t. m., češ, da so se sklenile protipostavne in protiustavne trgovinske pogodbe na željo in s. sodelovanjem politikov, ki so člani sedanje vlade. Ham-mersberg vpraša, če namerava vlada res na Hrvaškem vporabljati izredna sredstva. Naučni minister Apponyi odgovarja na interpelacijo disidenta Bozokega, ki je bila vložena pred tedni o šolskih razmerah na Sedmograškem. Minister pravi, da je res malo mažarskih šol na Sedmograškem. Odgovor se vzame na znanje. Nato vtemeljuje Farkashazv svojo interpelacijo. Ministrski predsednik Weckerle pravi, da ko je bil Kristoffv minister, niso ne on ne njegovi tovariši ministri občevali ž njim zasebno. O punktacijah smo se pogajali z Njegovim Veličanstvom. Na sklepanje trgovinskih pogodb sedanji ministri nismo vplivali. Obljubili smo, da se prejšnji ministri ne bodo tožili. Volivno preosnovo bomo izvedli in predložimo zakonski načrt zbornici pred poletnimi počitnicami. Odgovor se vzame na znanje. Wecker!e in Hrvaška. Na Hammcrbergovo interpelacijo odgovarja Weckerle: Nastalo je pomotno naziranje, da mora imeti hrvaški ban v hrvaškem saboru večino, da zamore parlamentarno vladati. Če pa nima večine, tudi ne more ostati ban in če ban ne ostane, ne more ostati ogrska vlada. To naziranje bi pomenjalo, da imamo pod ogrsko krono dvoje parlamentov in da je odvisna od hrvaškega ogrska vlada in ogrski parlament. Strogo stojimo na stališču ogrsko-hrvaške nagodbe iz leta 1868. Narodne in jezikovne pravice Hrvaške hočemo re-spektirati. To je pa tudi meja .do katere gremo v državnopravnem in politiškem oziru. Svoje obljube bomo držali brezpogojno, v kolikor nas, vežejo postave. Obljube pa, ki grejo čez mejo in ki niso določene po postavi, jih pa držimo le, če dobimo zagotovila, da sc drže Hrvati politike enotnosti ogrske države in politike sporazumljenja. V nobenih okoliščinah nismo voljni popustiti, da imenuje kralj hrvaškega bana na predlog ogrske vlade ne glede na večino v hrvaškem saboru. Sedanji ban je pravilno imenovan iti ostane na svojem mestu, dokler bo zasledoval politiko, o kateri se jc sporazumel z nami. Ban je eksponent naše politike na Hrvaškem, ni samo njen zastopnik, marveč jo tudi izpopolnjuje. Ban bo poizkusil politiko sporazumljenja. Čc bo pa to zahtevala korist države, se ban tudi nc bo ustrašil v sporazumu z nami izrednih sredstev. NVeckcrlov odgovor so vzeli na znanje. VVeckerle miri ogrske poslance. Na hodnikih ogrske zbornice je ostro napadalo več poslancev Aehrenthala zaradi njegovega stališča v vojaških zadevah. VVeckerle jim je rekel: »Prosim Vas. ne razburjajte se. Saj se ni nič zgodilo, kar bi nas spravilo v zadrego«. Vojaška pogodba. V krogih »Neodvisne stranke« se dela na to, da pritrde povišanju častniških plač, ko pooblasti krona vojaško upravo, da se sme pogajati z ogrsko vlado glede na rešitev vojaških vprašanj. Samostojna ogrska banka. Košut je že izgubil precej korajže za 1 ustanovitev samostojne ogrske banke. Rekel je v klubu »Neodvisne stranke«: Velike težave še obstoje za ustanovitev samostojne banke. Če v kaki obliki samostojne banke ne ustanovimo, je nevarnost, da se podraži denar za 2%. HRVAŠKA. Hrvaško-srbska koalicija jc končala svoja posvetovanja o položaju. Koalicija bo ob otvoritvi sabora mirna. Proti Rauchu pa nastopi odločneje, ker jo je Rauch obdolžil protidinastiških spletk* Od kraljevega reskripta je odvisno, če odpošljejo delegate v ogrski državni zbor. Če ostane Rauch na svojem mestu, pome-nja to, da je suspendirana ustava. Depu-tacija, ki bi šla po bana, se ne odpošlje. Starčevičanci vlože proti Rauchovi vladi tožbo. Starčevičanci in stranka prava. Poslanci Starčevičeve stranke so se posvetovali o fuziji s hrvaško stranko prava. Nameravajo ustanoviti Starčevi-čevo skupino, ki bi imela v saboru nad 46 mandatov. Polltiški umor. V Jankovicu je ustrelil kmet Gigric posestnika Štefana Flajsaoleviča, ker sta si politično nasprotovala. Srbska banka v Zagrebu. Tekom desetih let, kar obstoji, pomnožila je srbska banka v Zagrebu vplačano glavnico od 3,060.000 na 5,000.000 kron. Rezervni zaklad znaša 400.000 kron. 1.. 1907. je imela čistega dobička 317.442 kron, ki se bo razdelil kot dividenda med delničarje. PROTI MORMONCEM. Iz Monakova se poroča, da izžene Bavarska ameriške mormonske misijonarje, ker so nevarni javnemu redu. ITALIJANSKA BALKANSKA POLITIKA. Italijanska zbornica razpravlja o Bar-zilaizevih predlogih glede na balkansko politiko. Barzilai pravi, da po mitroviški progi Avstro-Ogrska lahko osredotoči svoje vojaške sile v Makedoniji iz Mitro-vic do Skadra in do Janine. Nameravana železniška proga od Donave do Jadranskega morja ne bo ne ruska, ne italijanska. Politiško in vojaško ne bo nikomur koristila. Makedonske reforme so se izjalovile. Če razpade evropski »koncert« zaradi balkanskih zadev, nastane velika nevarnost vojske. Končno naglaša, da želi odkrito mir. RAZMERE V ITALIJANSKEM NAUČ-NEM MINISTRSTVU. Rim, II. marca. Italijanska notranja politika se zdaj suče okoli »Minerve«. ».-Minerva« je ime palači, kjer je nastanjeno natično ministrstvo. Proces Nasi je odkril nečuveiie nerodnosti v tem ministrstvu. Poslanci so zahtevali parlamentarno pre-iskovavno komisijo, toda vlada je hitro imenovala sama komisijo, katere »preiskovanje« je jako omejeno in bo prej ali slej zaspalo. Javnost je vsled tega tudi po pravici ogorčena, kajti razmere v ' Minervi« niso vredne kulturne države. Sistematično se v naučnem ministrstvu goji naj-podlejša korupcija. Profesorji, ki so obenem poslanci ali senatorji, kot plačilo za svojo udanost vsakokratni vladi, dobivajo >: popotne« ustanove in se povišajo, višji uradniki »Minerve« pa, kakor kaže slučaj Nasi, ogoljufajo državo z brezprimerno brezstidnostjo. Odtod dejstvo, da je vse šolstvo v Italiji tako zaostalo kakor komaj na Španskem. Sedanji naučni minister Rava, ki je član lože, protežira seveda fra-masone, podeljujoč jim vseučiliška mesta, dasi zanja niso kvalificirani. Odtod tudi dejstvo, da se n. pr. Avstrija tako zelo brani priznati Italijanom študije na italijanskih vseučiliščih, ker so inferiorna tudi v znanstvenem oziru. IZOBČENJE NAD LOISVJEM. Besedilo velikega izobčenja nad francoskim duhovnikom Loisy, ki v svojem najnovejšem delu o sinoptiških evangelijih taji božanstvo Kristusovo in od katerega se cclo protestanti odvračajo, češ, da je drugi Renati, slove tako-le: Povsod je že znano, da jc duhovnik Loisy tako ustmeno učil, kakor tudi v svojih delili priobčeval, kar izprevrača najvažnejše temeljne nauke katoliške vere. Vzlic temu je bilo upanje, da bo on, ki je morebiti bolj vsled težnje po novem kakor vsled popačenja volje bil zapeljan v zmoto, dal se po najnovejših tozadevnih izjavah in predpisih svete stolice k boljšemu dal poučiti; to je tudi bil vzrok,'zakaj se dozdaj niso uporabile težke kanonične določbe. Toda zgodilo se jc nasprotno. Ne-vpoštevajoč vse to, se ni samo odrekel svojim zmotam, temveč je celo z novimi deli. ki jih je izročil svojim predstojnikom, potrdil svoje stare blodnje. Ker je iz tega razloga, vzlic formalnim opominom, jasno razvidna njegova trdovratnost, je sveta rimska kongregacija splošne inkvizicije, da ne postane nezvesta svojim dolžnostim, in na izrečno povelje N. Sv. papeža Pija X., izrekla nad duhovnikom Alfredom Loisy imenoma in osebno veliko izobčenje in slovesno izjavila, da ga zadenejo vse kazni javnega izobčenja, da se ga morajo torej vsi ogibati. Dano v Rimu 4. marca 1908. Petrus Palombelli, notar svete rimske in splošne inkvizicije. FRANCOSKA ZBORNICA je sklenila s 330 proti 217 glasovom, da zopet nastavijo več uradnikov, ki so jih odpustili zaradi političnega prepričanja in političnega delovanja. — Senat ie odobril s 184 proti 82 glasovom postavo, da se izpremeni na zahtevo enega zakonskega po triletni ločitvi od mize in postelje v trajno zakonsko ločitev. ŽELEZNICA V ERZERUM. Maloazijsko železnico Skutari-Angora namerava sultan podaljšati do Erzeruma. Stroški so proračunani na 300 milijonov. ZJEDINJENE DRŽAVE IN VENEZUELA. Državni departement Zjedinjenih držav sodi, da morajo poslati Venezueli ultimat ali pa prenašati še nadaljne neprijaznosti v Venezueli. DRVA Ker sem v svojo pekarnico uvedel kurjavo s premogom, se prav ceno (eventualno tudi na sežnje) prodajo vsa drva na mojem lesi&ču (na oglu Igri&kih in Hilšerje*ih ulic), to je okolu 100 sežnje« lepih trdih drv in 20 sežnjev mehkih drv. 618 3 2 JEAN SCHREY. Za pomladno m poletno dobo popolno izbrana zaloga sveže došlih 25.000 komadov eblek za dame, gospod«, deklice in otroke in sicer: nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4'-, 7-50, 10-— višje „ 1500 , površnikov in ra jrglan- sov najnovejših barv, od gld. 6'-, 9. , 12 — višje 2500 , oblek za otroke in defikeod gld. 1'90,350 višje 1000 , dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3' , 5- višje . 5000 , jopičev za dame, po-letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3'—, 5-—, 10 — višje „ 10000 , kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih 6epio in perila. (76 40 8 Ob vsakem času v zalogi pariftki in be-rolinski modeli konfekcije za dam i in de&ke kakor tudi izvirne angle&ke Športne obleke In povriniki. Naročila po meri se izvr&ujejo naj« fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se po&iljajo povsod tudi brez povzetja. — Čudovito nizke cene! = Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg &t. 5. Lekarna pri »zlatem orlu" kemika Mr. Ph. Mardetschlagerja v Ljubljani priporoča svoja doma&a' zdravila e 1. Trpot&ev sok, najb. sredstvo proti kataru, kašlju, hripavosti, 1 stekl. 1 K. 2. Mentolovi sladkor&ki proti kataru v vratu In za zboljšanje glasu, 1 škatljica 1 K 50 vin. 3. Pravo ribje olje, mediclnično, najboljše sredstvo za prsa In pljuča: tudi za otroke, 1 steklenica 2 K. 4. Francovo žganje (mentolovo\ krepi ter olajšuje trganje in bod-ljaje, 1 stekl 1 K 20 vin. 574 6-3 Le po povzetju sc dobi v orlovi le. karni v Ljubljani, Jur&i&ev trg. Žahtevajte zastonj ^ Ia franko mo| veliki, bogato lluatrovani glavni cenik z md 3000 slikami vieh vrai alkelnaallh, (rebrnih In zlatlb ar, kakor lud! veeb vrt) eolldnih zlatntn Id •rebrnln, god benega orod|a, Jeklenega In nan|atega blaga po Izvirnih tovarniških cenah Nikel remont, .........K S-— ivlc. Izvir. ..Roakopt" pat. or. . „ S-rcglgtr, „Adler Roakopt ", nlktl remont i »Idro..... „ !•— Ooldln rem. ura „Luna", kolea|e i dvolnlm plaitem ....,, S SO artbr. rem. ura „Olorla" . . „ 8 4€ „ „ „ dvo|ni plaat.....tj'30 ,, oklep verlilc« / rlnCIco na pero tri kurah., U gr leika . . „ 2 80 '« ka Tuli nltcl nr« clllnd « ..l.uno" koleb|em . . „ 10 Sli wa a kukavice K 8 JO. budilka K 2 UU, knhln|ika ura K J — ivarcvaldak. ara K ?SU Za vaako uro Jlcmi. plr.meno |»mstvol Ntka* rl*»tot Zau)fr« dovoli«!!« ali denar naia|i «=» > "fvf tovnrna tu ure 5-nnfte Konrad, . ,v :?»">rnl s»ložn'k v Motm <8riix) 6M ČetU« V3U I » Sanatogen Od nad 5C00 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 86 6-5 : jači telo krepi živce Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer&Co., Berlin S W. 48. Glavno zastopstvo C. Brady,Dunaj I. Fleisch-markt 1. J^delovatelja kirurgičnih instrumentov 204 5 ftr. tflavka, Ljubljana atelje ja ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo velijo zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bi-Žeje v. irigaiorjev, aparatov za inhala-cije s paro in mrzlo, sterilizirane obveze in pamuka, k°kor tudi nogavic jer krčne žile, kUne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za s<*rno-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. ■Cv Preselitev trgovine. Podpisana uljudno naznanjam, da sem svojo modno trgouino v Židovskih ulicah 7 na Jurčičev trg (preje zlatar Wagenpfeil) kjer mi bode že z ozirom na večji prostor možno, častitim naročnikom vsestransko postreči z mnogovrstnimi in solidnimi modnimi predmeti. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje. Z odličnim spoštovanjem Josipina Podkrajšek. Istotam se sprejme učenks. II 11 ■ u i ■ 11111 • ■ ■ • 11 ■ 11 ■ 1111 ■ 11 ■ a ■• i ■ 111111111 ■ 11111111111 ■ i ■ 11111111 ■ i ■ 11 ........iiiiiiiiitiiiiiuiimumiiiiiiiiiiiiiiuiiumuiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiniii>- ! umm Bukvama 11\ u Ljubljani. Ker se obhaja letos lOOletnica rojstva Albana Stolza (1808 -18831, največjega nemškega ljudskega pisatelja in pridigarja, ki ga primerjajo celo s slovitim patrom Abrahamom a Sancta Clara, opozarjamo na njega zbrana in posamezna dela, od katerih sta nanovo izdana .Predigten" in „Nachtgebet meines Lebens", ki je biografija tega slovečega moža, krščanskega organizatorja, vzornega duhovnika in jedrnatega stilista. Alban Stolz Predigten. Aus dessen Nachlafi zu seinem hundertsten Oeburts-tag herausgeben. Cena broš. K 4-20, vezana K 5'40. — S tem delom bo zelo vstreženo vsem pridigarjem, ki bodo tu našli globoke misli, predvsem pa jedr-natostl in plastičnosti, ki je ljudstvu primerna. Posebno za postni čas je večina teh pridig primerna. Nachtgebet meines Lebens. Von Alban Stolz. Durch Erinnerungen an Alban Stolz erganzt und zur Feier seines hundertsten Geburtstages herausgegeben von Dr. Jakob Schmitt. K 3-84. — To delo je življenjepis tega izrednega moža, ki si je svoj kremeniti značaj izuril v burnih življenjskih izkušnjah. Gesammelte Mferke von Alban Stolz. Billige Ausgabe. I. Kompafl fUr Leben und Sterben. Cena vez. knjige K 312. II. Die heilige E I i s a b e t h. Ein Buch fUr Christen. Vez. K 3 36. III. Das Vaterunser und der unendliche G r u fi. Vezano K 312. IV. Spanisches fiir gebildete Welt. Vez. 2-76. V. Wachholder-Geist gegen die Grundiibel der Welt: Dummheit, SUnde uad Elend Vez. K 3 12. VI. Besuch bei Sem, Cham und Japhet oder K e i s e in das heilige Lan d. Vez. K 3 12. VII. Die N a c h t i g a I I Gottes. Vez. K 4-56. VIII. W i 11 e r u n g e n der Seele. Vez. K 384. IX. W i 1 d e r H o n i g. Fortsetzung der „Witterungen der Seele . Vez. K 4-56. X. DUrre Krauter. Zweite Fortsetzung der ,\Vitterungen der Seele." Vez. K 3-84. Stolz, Alban, Erziehungskunst. K 3'b0. Stolzovi spisi bodo ravnozdaj prišli zelo prav, kajti časi, ki je v njih živel Alban Stolz, so bili našim zelo podobni. Mož je zajel snov iz življenja, iz ljutih kulturnih bojev, ki so se razvneli takrat po vseh nemških državait in v Evropi sploh. Stolzovi spisi niso abstraktno modrovanje, temveč do srca segajoči, na bogatih izkušnjah zidani, praktični in krepki v pravem ljudskem slogu. Duhovnikom nudijo izborno snov za pridige; prav dobro bodo tudi služili govornikom v društvih. Brezplačno je na razpolago življenjepis itd., pod naslovom Alban Stolz und seine Mferke, zum hundertsten Oeburtstage. Dalje priporočamo: Kreuzwegbtichlein von Moritz Meschler S. J. s 14 podobami K 1'56. Die Urgeschichte der Menschheit nach der heiligen Schrift. Von P. Ke- ginald M. Schultes O. P. K 160. Das Wort vom Kreuze. Sechs Predigten von Dr. Ewald Bierbaum. K 1'20. Die letzten Worte des sterbenden Erlttsers. Sieben Fastenpredigten von Heinrich Nagelschmitt. K 1'44. Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge von Hubert Bamberg. 72 vin. Die Personen der Leidensgeschichte Jesu stellt von Hubert Bamberg. I. Z y k I u s : Judas. — Petrus. — Barabbas. --Volk. Pilatus. — Das Kreuzopfer. - 72 vin. II. Z y k I u s : Herodes. Simon von Cyrene. — Der Schacher zur Linken. — Der Schacher zur Rechten stus am Kreuze — 72 v. III. Z y k I u s: Der heilige Johannes. — Maria Magdalena. — Der Haupt-mann. — Nikodemus. — Joseph von ArimathSa. — Der Baum des Kreuze;. — 72 vin. Bamberg: Sieben Fastenpredigten iiber die fiinf Geheimnisse des schmer- zenreichen Rosenkranzes. 72 v. Bamberg: Fastenpredigten iiber die vier letzten Dinge. — 72 v. Treu zur Kirche. Predigten iiber Glaube und Kirche. — K 2'40. Christliche Aszetik. Mit besonderer Berilcksichtigting des priestcrlichen Lebens. Von Dr. Franz Xav. Mutz. — K 8"16. Waschitza, Exhorten an die katholisehe Jugend in Volks- und Blirgerschulen und in den unteren Klassen der Mittelschulen. Auch allgemein al9 Predigten ver-\vendbar. K 4" . Ackermann, Rette deine Seele. Zvvei Zyklen Fastenpredigten. K 2 16. Nagel, Die den sieben HauptsUnden entgegengesetzten Tugenden. Fastenpredigten. K 1'20. Breiteneicher, Sonn> und Festtags • Predigten fUr das ganze Kirchenjahr. I., II. Band. K 12 —. in Fastenpredigten darge- Kaiphas. — Das jtidlsche Die weinenden Fraiten. — Maria. - Chri- Katoliška Bukvama v LJubljani. , ~lUUIIIIIinilUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIUIIIIIIMIIIIMnnillUIMIIIMIIUIII!!IIIUMIllllMlllllinilllllltllllllll Poleg raznih zgoraj navedeniii postnih govorov opozarjamo Še posebej na sloveče postne govore redemptorista P. Diessel. Romarjem v Lurd priporočamo lepu knjigo znanega pisatelja Friderika Pesen- | dorfer: ,,Reise-Erinnerungen aus dem schtfnen Frankreioh", ki obsega med drugim tudi obsežen popis slovečih krajev Paray le Monial in Lurd. Cena vezane knjige K 3'60.