20- številka. Ljubljana, v četrtek 24. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge rsko deželo za vse leto 15 polovico ter je očvrsti tako, da bode v resnici najmočnoja država v Evropi, dočim se, llusija sama umakne v Azijo; — ali pa Rusija mirnim potom prepriča Nemčijo, da se umakne na mesto države druge vrste, Hama pa pod žezlom svo jim zjedini vse Slovane, zasede ožine pri Črnem morji, podkrepi romanski svet z mejo ob Beni, sklene z Romani mirovno zvezo, v Evropi pa napravi osrednjo slovansko silo, ki bode preprečevala vsako vojno. Ako globeje premišljamo sedanje dogodke in duh, katerega je polna dolga polovica tekočega stoletja, uvidimo takoj, da se veliki spor inače rešiti ne da, kar noben kompromis ne napravi nujnega pomnjenja, še menj pa se more odložiti svetovna vojna, katera mora sama ob sebi prej ali slej vzplainteti vsled nasprotnih diametralno protislovnih smotrov .... Poglejmo, ali se more to vprašanje rešiti tako ali drugače. Prva rešitev, Nemčiji na korist, priljubljena onim ljudem, ki bi za „evropsko civilizacijo in kulturo" upropastili vse Slovanstvo in odrekli so njegovi veliki bodočnosti, je izvestno uemožna. Rusija, dasi ne nastopa aktivno kot združiteljica in za-ščitnica Slovanov, podpira že samo s svojim obstankom, s svojim tihim protestom vse slovanske nade in daje prostora toku, katerega Nemci škripajoč z zobmi nazivi jajo „panslavizamIn ko bi Rusija izneverivši se malodušno svojemu naravnemu poklicu, zaradi ljubega miru hotela žrtovati ueko-liko Slovanstva Nemčiji na korist, bi Nemčiji ne dona&alo nobene ktiristi, ker bi poslednja naloga svojo uresničila tekar tedaj, ko hi razven Slovanstva dobila tudi kos Rusije, tja do Dnjepra. V resnici mislimo si, da Nemčija na podlagi kakega dogovora dobi „eart.e blanche", da razruši ........in ustanovi Velikonemško, no dotaknivši se ruskih mej. To bi bilo izvestno premalo, Nemčija se bo morala boriti z vsem zahodnim Slovan-stvom, kar ga je v avstrijskej vojski in z vedno se živo avstrijsko idejo, česar so bode vsekako poskušala okoristiti Francoska. Tj je znamenje, da bode pred vsem treba pogaziti Francosko, to pa bode začetek velike evropske vojne. Naposled porazivši Francosko in osvojivši Avstrijo in Balkane, (! !) bode Nemčija takoj čut la tesnobo svojo ter bode z novimi močmi ponovila svoj „Drang nach Osten", to je v Rusijo. Zapadni Slovani bodo samo zajutrek, po katerem bode nemški želodec še le zahteval pravi obed. Nemci sami dobro vedo, tla jim je samo zahodno Slovanstvo premalo, da bodo oni znova Btisneni in zaprti po prokleti ruski meji in zato iz LISTEK. Rodbinski spomini. Ruaki spisal G. P. Dan i le vski, prevol Vinko. 111. Baliičin raj. (Dalje.) Babica je večkrat obiskala liutor na Bogati. Osobito rada je tatu pozdravila spomlad. Šla je k sorodnikom na Samaro ali na Torec, izpovedala se tam v velikem postu ter šla pogledat Grunjo. Grunja bila je že v osemnajstem letu. Februvar-bokogrej zavel je z gorko sapo, a jedva za spoznanje. Koli v plotu, ogli koč in sked-njev na solnčni strani so se zjutraj otnjali, a na večer zopet pomrznili. Tudi marce prinesel je Se mraza in snega, dasi j0 bilo nebo že prijazne je in modreje. Oznanjenje Marijino je tu, konec posta. Od juga potegnil je znani, topli veterček, poln obetajoče prijaznosti. Stari konjski pastir Maksim pogleda! je skozi okno, opasal si pas ter rekel ženi: „Kaj praviš, Plana, gotovo je že spomlad na dvorišči?" — „ Mogoče, da je že!" — odgovori žena bojazljivo in pokorno. Iu oba gresta na kocin prag ter veselo pogledata preko zasinjele stepe. — „Čas je gospodarici poročiti; naj jej ona piše, da bode konje treba spustiti ven, vsaj na stara strnišča." Tudi Grunja stopi na vrata. Vso okrog je še tiho. Beli, tenki oblaki plavajo nepokojno nad Bogato, narastlo vsled pritoka stepnih vod. O zarji je že premrzlo in po noči š • hrusta pod nogami. A v lice veje že druga, radodarna, nekako praznična toplota. Človeku se zdi, kakor da je po vzduhu razširjen hlap mladega opojnega vina. Vsakdo, ki stopi iz hiše, njegova obleka, lice, besede — vse diše spomlad. Prišla je vigred. Velika, vsled zime shujšana kavka glasno kri-čaje s polja zleti na pašnik. Soluce se je pokazalo, sije ter se ne skrije. V njegovih žarkih tajajo se studenci, sneženi kupi in zameti. Vse se kadi preobrača, šumi in teče. Proti večeru se nekoliko ustanovi. Grunja stopi na krilce; tiho je na okrog, samo psi lajajo pri daljni ovčarni. V temi Jhije se šum izpodj denega snega, neprestano žuborenje in šepetanje po klancih v raznih izdolbinah iu jarkih odtekajočih vod. Grunja stoji ter posluša, kaj govore vode in kaj šepeče spomlad. Zopet je vse utihnilo, niti glasu ni čuti. A zdajci pri skednji vnovič nekaj zašumf. Nabrana voda prodrla si je pot skozi slamo v gnojni jami, zakipela, bruhnila ter se udrla čez dvorišče doli k reki. Sedaj zopet s streha zvonko padajo bliščeče kaplje kakor grah ali svinčeni drob debele, gorkota je raztalila sneženo plast . . . Minul je zopet jeden dan, potekel jeden teden. Grunjo mikalo je na vrt. Iz vlažnih, ogretih tal pokazale so se prve trave iu v gorkem solnci se naglo razcvitajo. Modre veternice iu beli zvončki gnezdo mej drevjem, ki je še brez listja. Pokazale so se lastavice in metulji. Popki na mladikah so se napeli in njih klejasta, dišeča peresca razvijajo se v zelene in bele kolačke. Še jeden dan — višnje in gloga skoro ni več spoznati : vse je jedna sama bela stena iu daleč okrog diši po medu. Pokazali sa se roji mušic in komarjev. Po poti je polno pajkovih mrež. Rogati črni žužek čez slame in mladike pridno vznak vleče iz raznega peska stlačeno krogljieo. Kukavica se že oglaša in tudi slavca je čuti . . . Grunja sedi, na krilci, daleč so njene misli pri kavkaSkem ujetniku ali pri ciganu Aleku. Pristava stoji na vzvišenem mestu. Za pašnikom širi se na desni in levi nedogledna stepa, po široki dolini vije se rečica Bogata, za njo zopet višina in zopet sinja, ravua stepa. Vse to vidi se s krilca vseh njihovih, jako gorečih umova nj, jasno odseva misel, da je nobliodno potreba prisvojiti si vsaj zahodno stran Rusije. To ni razgreta domišljija kakega mladega stotnika v nemškem generalnem štabu, ampak to je prava nujnost, to je pogoj za nemške kulture bodočnost, težeče za tem, da se naseli v sosednih deželah in ponemči sosedna plemena. Samo takrat, ko se bode to završilo, stala bode Nemčija na svojih nogah, takrat še le bode Nemčija v resnici velika država, ki se bode lahko smejala francoskim frazam o „revanche" in se tudi nev.rnosti panslavizma bala ne bode. Se Ji to bode Nemčiji posrečilo, je drugo vprašanje, o katerem za sedaj ne govorimo. S polnim prepričanjem pa lahko trdimo, da se to brez vojne ne bode zgodilo . . ., vojna je jedini pot do tega cilja. Rusija je v nekoliko drugačnem položaji. Njej je nujno, da se popolnoma zavaruje vsake nevarnosti od strani Nemčije, da ustanovi veliko slovansko državo, odvzevši od Nemčije poljske pokrajine ....... Ko se bo ie to doseglo, pripali bodeta Alza-cija iu Lorena sami po sebi zopet k Franciji, Nemčija bode postala veličina, katero bodo Slovani in Romani lahko prav temeljito prezirali. Ali je pa to možno brez vojne? To je uprašanje, na katero je odgovor težak. Faktum, da zgodovina stvari sama pripravlja in rešuje......., še ni argument za nekrvavo rešitev. Ko bi se posrečilo, pridobiti vse za bodoči mir, ko bi se okolu Nemčije nagromadile silo, mnogo silneje nego ona, to bi se vender še ne moglo reči, da bi Nemčija položila orožje in udala se brez vojne. To bi se moglo zgoditi Ie tedaj, ko bi nenadno, na nepričakovan način razpala . . . . ter bi vsi njeni narodi z narodi poluotoka Balkan skega težili k Rusiji...... Pisatelj na dalje razpeljava, kolike koristi bi bilo, ko bi Rusija razvila slovansko zastavo iu v tem posnemala nemške državnike. Potem pa se bavi z razmerami mej Francosko in Nemčijo in slika poslednje neugodni položaj, kako na vse strani išče zaveznikov, ker se boji viharja z vzhoda in zahoda. Ko hi tudi Rusija jej ne stopila dejanski na pot, pa instinktivno čuti, da Rusija ne bode pustila upropastiti Francije. Ko bi Nemci tudi izvo jevali vrsto zmag, zadovoljiti bi se morali z mulo kontribucijo, kar pa za Nemce nema nobenega zmisla, ker so milijard navajeni. Zato sklepa pisatelj: Mir torej traje, ž njim pa ostanejo nerešena vsa velika vprašanja. Zapadno Slovanstvo, ne videč žive luči na vzhodu, potlačeno je v neplodno parlamentsko borbo, ki razjeda njegovo moč, »mrtveci", kakor se je dobro izrazil Dani-lev.ski, sede mej živimi in kužijo zrak s svojo zlo vonjave . . . Čim dalje, tem bolj dušljiv je politični vzdub, a mi spavamo v težkih sanjah, baš tako, da ni nad nami strašen oblak, kakor da ne stojimo na vrhunci, kamor so naperjene vse strele. Politični razgled. \<>li a nje dežele. V Ljubljani, 24. jnnuvarja. Čehi I> u u uj altegn desetega okraja obrnili so ae do ministra Pražaka, da bi izposloval, da bi im< li kje prepovedi v maternem ieziku. V prošnji svoji naglašajo, da jih je nad 30.00O, pa vender ni v nobeni cerkvi zanje češke propovedi. Vladi TaalTe-ovi vender bi moralo biti ljubšo, da Čehi hodijo ob praznikih v cerkev, nego da se potikajo po krčmah. Državno so«Il*ee je v nekem posebnem slučaji razsodilo, da se uradniki občinskih hranilnic ne morejo smatrati za občinske uradnike ter imajo torej pravico voliti v občinski odbor. Mej nzroki se navaja, da imajo take hranilnice svoje premo žeiijo in svojo od občinskega odbora nezavisno upravo da so torej samostojni zavodi, in da uradnike nastavlja le odbor hranilnice. Poljski listi poudarjajo veliko važnost povi sanja Krakovskega škofa v kneza. Po njih mislih to povišanje ni veliko politične važnosti le za iin-lic:jo temveč za ves narod poljski. Imelo bode gotovo tudi upliv na rusko pogajanje z Vatikanom. S tem se je oživelo jedno starih pravd naroda poljskega. Pa tudi v deželnem zboru je deželni maršal naglaSal veliko važnost toga povišanja, ki ni samo premenenje naslova, temveč ubnovljanje stare pravice naroda poljskega. Viiaiije države. Kralj NrliMki še nikakor ne misli odsloviti sedanje vlade. Kralj hoče, da sedanja vlada posreduje pri izdelovanji volilnega reda, o katerem so se posvetovanja v ožjem ustavnimi odseku začela. Nov volilni red mora biti izdelan do 1. maja. Potem se pa začno priprave zh volitev v malo skupščino, ki bodo še le dne 14. decembra. Te volitve hode še vodila sedanja vlada in še le jiotera bode odcepila, ko bodo voljena nova skupščina. Srbi bodo morali torej Se precej časa čakati, tla dobe zares pravo parlamentarno vlado. Ruski listi mislijo, da je bil prihod Aleksandra BattenberSkega v zvezi z dogodki na iSoignivOt«'«!. Vesti, da je prišel na Dunaj le zaradi tega, da izroči rede očeta svojega, so le prazen izgovor, s katerim se resnica prikriva. V Bolgariji se poslednji čas razmere jako neugodno obračajo za Koburžana. S svojo propagando za katoličanstvo je vzbudil veliko nevoljo mej narodom, vojska pa že davno no mara zanj, ter je zato lahko mogoče, da bode v kratkem moral pobrati kopita. Battenberžan pa ima dosti pristašev na Bolgarskam iu bi se mu po odhodu Koburžana ponudila prilika, da se povrne v deželo. Na Dunaj I bi baje tudi rajši videli, da se v Bolgarijo vrne Battenberžan, nego da bi bil voljen kak Rusiji povoijen kandidat knezom. Ruski listi naglašajo, da Battenberžan nema nobenifa pravic do prestola bolgarskega, ker se je odpovedal. Sedaj bi ga moralo voliti sobranje, potrditi Turčija in priznati velevlusti. Rusija bi ga pa nikdar ne priznala io njegov povrat v Bolgarijo bi torej ne napravil zakonitega stanja ampak le nove zmešnjave. Od neke strani se je poslednji čas poskušalo očrniti italijanskega in angleškega veleposlanika ter turškega velikega vezirja pri sultanu, kar se pa ni posrečilo. Sultan je nekda spoznal takoj lazi ter imenovane osobe še bolj čisla ko poprej. Poslednji čas se je govorilo tudi o zarotah prtiti sultanu, kar je pa tudi neosnovano. Princ Viktor Napoleon je nedavno ustavil Brus-selj in to je dalo povod raznim govoricam. Govorilo se je, da je odšel na nek grad blizu frmieoMke meje, kjer boile čakal, kako se stvari razvije. Na Francoskem republika ne stoji posebno trdno ter utegne v kratkem nastopiti pravi čas, da zasede prestol francoski Njegovi pristaši pridno delajo zanj. Tako so trdili nekateri. Nek francoski list je pa razuesel vest, da mu je ušla neka maitressa ter se je princ odpravil na pot, da jo zopet ujame. Tudi to vest so mnogi verjeli, posebno oni, ki bolje poznajo življenje mladega princa. Pa tudi ta vest baje ni resnična. Princ je nekda le odpotoval v Farnbo-rough k cesarici Evgeniji, da bi mu dala kaj denarja, ker je v velicih denarnih sadregah. Oče mu nekda neče ničesar dati, ker menda bi tudi rad prišel na prestol, a mu sin dela ovire s tem, da se tudi on poganja za krono francosko. Vlada nemška ne misli poslati vojakov v Afriko za varsUo nemških naselnikov. V B-rolinu mislijo, da naj se naselniki le sami varujejo pred domačini. Dolžnost vlado je samo gledat i, da druge vlasti ne bodo ovirale nemškega naseljevanje v Afriki. Proti napadom Afričanov bode nemška dr žava našelnike svoje le toliko branila, kakor je to mogoče mornarici Nemškim naselnikom s tein ne bodo dost' pomagano in najbrž bodo Afriki obrnili hrbet ter si bodo Angleži lahko brez upora polastili krajev, katerih so se dosedaj Nemci lastili. Za dolžnost pa smatra nemška vlada po moči ovirati trgovino z robi, toda najbrž ne hode imela v tem oziru posebne sreče. Kako oblast bode imel nemški državni komisar, še ni določeno. Pa naj bode njegov delokrog kakeršeu koli. brez vojaške sile bode le malo opravil. Kelgijska zbornicu je sklenila pretresavati predlog bivšega klerikalnega pravosodnjega ministra VVoeste, da se učiteljem, ki so vsled liberalnega šolskega zakona iz 1879. leta se odpovedali službam ter zgubili pravico svojo do vdovskih in sirotinskih blagajnic, vzlic temu, dajo zopet prejšnje pravice. Vlada se je izrekla, da nema nič proti temu, Če pretresuje zbornica predlog, ki se pa nikakor vspre-jeti ne more. Domače stvari. — (V Poreči) umrl je včeraj dr. Fran Vidulich, dež-Ini glavat istrski in državni poslanec. Od leta 1861. bil je deželni, od 18G7. I. državni poslanec. V državnem zboru bil je od 1873—1879. I. prvi podpredsednik. Kot deželni glavar istrski kazal se je našim poslancem nasproti jako pristranskega in krivičnega, sploh bil je, dasi v Losioji porojen, strasten naš sovražnik. — (Umrl) je pretekli torek gosp. Andrej Pogorelec, župnik v Kolovratu, v 50. letu dobe svoje. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je pretekle dni prejela od onstran Karavank 29 gld. domorodiiega daru. — S tem se popravlja neljuba pomota, da je 19 gld. bilo in — da bode dobrih posledic tudi pomota — kliče: Na noge, premožni domoljubi, ker ti nepremožni, ki so darovali 29 forintov — doli bi bili veliko tudi v tem slučaji; da jih je le samo 19 bilo! — (Slovensko gledališče.) Nedeliodne 27. t. m. predstavljala se hode prvikrat »čarovnica pri jezeru". Po Frana Missla narodni drami v četi rib. činih: „Die Zauberin am Stein" poslovenil Anton Trstenjak. Dejanje igre se vrši v 17. veku ob Bohinjskem jezeru. Kakor se nam poroča izza kulis je omenjena drama najbolja igra v letošnjem novem repertvarij dramatičnega društva, ki obeta isto tako prodreti i« udomačiti se na slovenskem odru, kakor v lanski sezoni „Revček An-drejček". Naj torej slavno občinstvo napolni gledališče, ter tako blagodejno upliva na igralno osobje. Naslovno ulogo igra gospodična Zvonarjeva. Pri reprizi te igre bode ulogo ljubimčevo (sedaj gosp. Borštnik) igral g. Danilo in ulogo blaznega Martina (sedaj g. Slavko) igral g. Borštnik modno pesen, katero jo je bila kuma uaučila s klavecinom: Ja bedim j a pastuška, Ves mir moj — eto t Ing1; BobaSks rane — podrnžka, ttamšek — mile j drug .. . Grunji za hrbtom začu jej o se koraki. Nekaj je zašumelo v grmiču. Umolkne ter se ozre. Raz-maknivši črešnjeve veje, stal je pred njo brez pokrivala visok, postaven človek v sivi ponošeni, z jermenom prepasaui jopi, s pipo, nožem in lanceto za pasom. Bil je rusih las, brada mu je jedva poganjala, njegov obraz j« bil mladosten, ogorel in oči prijazne, vesele in plahe. — Ptičke, gospodičina, za vas! ... — pravi došlec — ter odpre široko, žuljasto dlan. Grunja pogleda tja: pred njo na odprti roki sedela je dvojica čivkajočih, žolte, mehke kljunčke odpirajočih, jedva s sivim mahom poraščenih ptičkov. — Kaj je to? — vpraša Grunja. — Ptički, gospodičina-, škrjanci ali pa škorci... Ne bojte se, le poglejte .... — A kdo si ti? — Novi konjski pastir Rodka, gotovo ste že izvolili slišati. Grunja ustane. (Daljo prih.) kakor na dlani. Na dvoru je tiho. Delavci, stari in mladi, šli so sejat. Ovce in konji pasejo se za griči, ki jih zakrivajo. Solnce greje, ptice so utihnile. Niti glasu ne pride do Grunje. Čuje se le pridni petelin, ki brska na gnojišči ter kliče izgu bivše se kokoši, ali pa tolpa golobov, ki se s šu mom dvigne, z ovčje staje ali z mlina, pregnana od sokola ali mačke, ter krožeč zleti k vrbam na travniku . . . Grunja ogleduje golobe, skedenj, pod katerim so nakopičene suni, razno hišno opravo , katero je bila Flugovka obesila na vrv, razpeto mej kletjo in skladiščem, zajčjo kožuhe, prevleke za blazine, korzete, posteljne odeje, robce in vreče. Nekaj časa Grunja sedi, vzdihne ter odide na vrt. Tamkaj v sočni travi in grmičih kipi vrvenje raznih ptic pevk in druzih živalij. V skrivališčih v tleh, mej perjem in na drevji kriče, vrše in sume novorojene krilate in štirinogate družine. »V zraku je čedalje večja so-parica. Ztmlja je razgreta. Nad stepami plavajo sedaj rastoč, sedai gineč velikanski megleni stvori . .. Kar se na plotovih koleb iu ovenelib grmih jirikaže ostronosa, neprestano čivkajoča ptica pivka. Grozen vihar se dvigne, ploha se ulije . . . *- * Grunja izpolnila je devetnajsto leto. Proti koncu zime tega leta prehladila se je Grunja, idoč s Flugovko v bližnjo vaB v cerkev, ter skoro ves veliki post ležala za vročuico. Babica poslala jej je ranocelnika ter jo veliki petek tudi sama obiskala. To zimo je tudi v stepi zbolelo mnogo ljudij. Stari konjski pastir Maksim je umrl in na njegovo mesto poslal je Jakob Jakovlevič druzega pastirja, Rodko, s priimkom Belogubov. O smrti in pogrebu Maksima, kakor tudi o prihodu Belogubova zvedela je Grunja samo iz žalostnih vestij, ki so časih došle k njej v stanico, kjer je bolna ležala. 0 veliki noči je Grunja nekoliko okrevala. Bleda še, shujšana in slaba oblekla se je, dejala si na glavo robec ter opotekajo se iz dolzega časa podala se 'jna vrt. Bilo je h koncu aprila in nočilo se je. Ovce Sle so na vodo. Konjska čreda dirjala je s stepe proti domu. Grunja je željno dihala sveži zrak in vonjavo cvetočega drevja ter si zakrivala oči pred bliščečiin solncem, tonečim za reko. Nikdar spomlad Grunje še ni tako oveselila in očarala. Solze lile so jej po lici. Sedla je na kup prsti, uprla glavo v roke ter sprva tiho, a čedalje glasneje zapela nekedaj — (Za prvo letošnje porotniško zasedanje) v Ljubljani določen je predsednikom g. Fran 'Koce v ar, predsednik deželnemu nadsodišču, njegovim namestnikom g Ludovik Ravnikar, deželnega sodišča svetnik. — (Bralno društvo v K u r j i v a s i) šteje, že nad 20 članov in bode prihodnjo nedeljo imelo svoj prvi zbor v hiši g. Borštnika, ki je največ storil, da se ustanovi to društvo. — (Mannlicherjevarepetirka)se jako marljivo izdeluje. Pretekli teden je na Dunaji bivajoči pešpolk Hess dobil Mannlicherjevo repetirko, s katero so sedaj izmej posadke Dunajske oboroženi dva pešpolka in batalijon lovcev. _ (Železnica iz Radgone v Ljutomer.) Kakor se je že poročalo v našem listu, se je 15. t. m. vršila revizija te železnične proge. Gotovo bode marsikoga mikalo zvedeti imena onih, ki so se udeležili te revizije. Ti so bili nastopni: generalna inspekcija železnic vojno ministerstvo, južna železnica, štajerska namestnija po deleg. gosp sve tovalci Seederji in nadinženirji Hochenburgerji, deželni odbor štajerski po deleg. gosp. dr. Sehmie dererji in nadinženirji Eggerji, trgovska zbornica štajerska, okrajni zastop Gornjeradgonski po gosp. dr. Goričkemu in Šlanderji, okrajni zastop Ljutomerski po gosp. Kukovci in Vaupotiči, trg Ljutomerski po deleg. gosp. Semliči in Steyerji Josipu, mesto in okraj Radgona po s\ojih zastopnikih; seveda tudi okrajno glavarstvo Ljutomersko in Radgonsko po svojih glavarjih. — (Iz Bolgarske) priobčil je „Hlas Naroda" jako smešno vest, iz katere vidimo, kako žalostna je princa Ferdinanda uloga. „Pred nekoliko dnevi razobesila se je nad konakom princa Kobur-škega mesto bolgarske trohojnice zastava s Kobur-škim hišnim grbom, kar je v bolgarski prestolnici prouzročilo veliko razburjenost. Knez priobčil je v uradnem listu izjavo, v kateri je to premembo opravičeval. Toda ministerski svet sešel se je hitro in zahteval je, da se nova zastava odstrani. Uradni list z izjavi) prinčevo pa seje na povelje gosi) od a Stamb ulova konfiskoval, — (Društvo tiskarjev, k a m n o p i s c e v in kam noti s kar j e V na Kranjskem) izdalo je svoje letno poročilo za dobo od 1. januvarja do 31. decembra m. 1. Dohodkov imelo je društvo 2003 gld. 51 kr., troškov 1281 gld. 55 kr., torej 721 gld. 96 kr. preostanka. Društveno premoženje naraslo je na 10.O4G gld. 24 kr. in je naložena v kranjski hranilnici, v srebrni in papirni renti. Obolelim članom izplačalo se je 625 gld. 3 1 kr. podpore. Člauov imelo je društvo 66, društvena knjižnica broji 450 zvezkov, izmej katerih je bilo v preteklem letu 378 knjig izposojenih. — (Z Reke) javlja se „Narodnim Novinam", da je kontrolor pri glavnem carinskem uradu, Slavski. dne 14. t. m. ostavil urad in zginil brez Bledu. Pregledali so blagajnico in našli 1000 gld. nedostatka, katerega je pa že jeden njegovih tovarišev pokril. — (V novi odbor čitalnice v Do bi i -čah pri Crnom 1 j i) izvoljeni so: Fleck Jurij, predsednik; V r t i n Matija, podpredsednik ; Kupljen Anton denarničar; Plaveč Jožef, tajnik; odborniki: Studel Matija. Hrela Jožef, Smalcl Matija, Sitoj nič Jožef. — (Prva dolenjska posojilnica v Metliki) imela bode dne 10 februvarja dopoludne ob 9. uri v mestni pisarni svoj občni zbor. Iz objavljene bilance razvidi se jako ugodno delovanje tega denarnega zavoda. Hranilne uloge pomnožile so se na 198.678 gld. 6 kr., na mcujice izposodilo se je 145.410 gld, ua posestva 67.581 gld. Rezervni fond iznašajoč 2.684 gld. 47 kr. bode se znatno pomnožil, ker je bilo v preteklem letu 2.160 gld. 15 kr. čistega dobička. Vredno je še omeuiti, da ima posojilnica uplačanih 531 deležev po 18 gld. — (Raspisanih je pet ustanov po 300 gld.) za dijake triletnega živinozdravniškega tečaja na Dunaji. Pravico do teb ustanov imajo dijaki iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorske, Dalmacije, ki so dovršili 6. razred gimnazije ali pa realke. Prošnje do 15. februvarja ua ministerstvo za uk in bogočastje. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 23. januvarja. Slikar Aleksander Cabanel, Član akademije, umrl. Pariz 23. januvarja. Trditev nekaterih listov, da se bode vojvodi Aumalskemu dovolil povratek v domovino, se zanikuje. Berolin 23. januvarja. Potrjuje se, da je Roggenbach blizu Ztlricha kupil posestvo iu da se bode tjakaj preselil. Berolin 24. januvarja. „Norddeutsche" piše: Poročilo nekega tukajšnjega lista iz Londona, da je angleška vlada sklenila, da se bode odločno držala pogodbe, po kateri ne sme nobena evropska vlast dobiti prevage na Samoa-skih otocih in di sta Anglija in Amerika v Berolin poslali note, rekoč, da je nemških agentov postopanje proti pogodbam in proti diplomatski etiketi, — je izmišljeno. „Noiddeutsche" dostavlja, da, akoravno tacih poi^odeb ni, kakor so v reeenem Londonskem poročilu omenjene, to vender Nemčije, kakor se ob sebi umeje, ne hode zadržavalo, da ne bi spoštovala pravic, katere so si druge države s pogodbami pridobile na Samoaskih otocih. Razne vesti. * (Ruska carica) obolela je nekda na živcih, ker jo je nezgoda na železnici pri Borku zelo pretresla. Kakor „Ruskija Vjedomosti" javljajo, pozvan je k carici francoski specijalist za živčne bolezni, dr. Charcot, kateri, da se izogne Nemčiji in Berolinu, pojde preko Dunaju v IVterburg. * (Močan potres) čutili so v Atenah dne 22. t. m. dopoludne. * (U begi i goljuf) Pod imenom Barone znani slepar Luzzatto, ki je bil zaradi raznih goljufij pobegnil iz Trsta, je nekda sedaj na Krfu. Živi baje v takem uboštvu, da se hoče sam prosto voljno oglasiti pri oblastvu, da ga zapro. * (Bančni ravnatelj ujet ) Iz Pariza se dne 20. t m. poroča: Bankine hiše ravnatelja Jakoba Meverja, kateri ie ostavil primanjkljaj 6 milijonov frankov ter pobegnil dne 19. novembra m. 1., zasačili so včeraj v nekem gradu pri Brusi ji. — Ubežnega ravnatelja iskali so zaman policijski agentje po Angleškem, Nemškem, Švici in Laškem. * (Nezgoda na železnici.) Iz Novega Torka se poroča dne 22. t. m.: Pri Elmswoodu (Michigan) skočil je osobni vlak s tiru, ker se je strla os. Mnogo potnikov je mrtvih, mej temi tudi državni podnamestnik, a še več jih je ranjenih. * (Take ro!) V Toulouse skočila je dne 18. t. m. raz deviški most v vodo mlada, jako lepo oblečena gospa. Nesrečnici ni bilo možno rešiti življenja; po daljšem in trudapolnem iskanji našli so mrtvo truplo in spoznali v njem gospo Mar enoto vo, soprogo visokega uradnika, katero so prenesli na njen dom. Na pisalni mizi ležalo je krasno lepo duhteče pisemce, v kojem ranjca izjavlja, da si konča življenje zato, ker ji je šivilja popolnoma skazila obleko za plesno veselico, vršečo se tisti dan v prid revežem. Koncem pisma še prosi svojega soproga, naj poskrbi, da se izdelovanje njenega mrtvaškega oblačila gotovo izroči drugi, spretnejši šivilji. _ Pravila podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji, ustanovljenega v spomin štiridesetletnice vladarske Nj. Veličastva cesarja Frana Josipa I. Ime i u Bede ž društvu. § 1. Imenuje se društvo: „Podporno društvo za slovenske visokošolce ua Dunaji". Sedež društvu je na Dunaji. Namen društvu. § 2. Namen društvu je dobrodelen, namreč, da podpira uboge marljive dijake sloveuske narod nosti, kateri se uče na vseučilišču, tehniki ali polje-deljski visoki učilnici; izjemno, kolikor moči, tudi druge slovenske dijake na Dunaji. Kako doseči društveni namen. § 3. Svoj namen dosezaj društvo dajaje podpore : a) na jedenkrat ali na večkrat: b) v gotovih obrokih (na mesec, na četrt leta, na pol leta ali pa na vse leto); c) na kak drug način. Društvena sredstva. § 4. Društvena sredstva so: I. letni doneski: a) rednih udov, b) podpornikov; II. doneski: c) ustanovnikov, d) dobrotnikov; III. e) dohodki podjetij, po društvu prireje-uih: koncertov, slavnostnih večerov, predavanj itd. \f) prihodki društvenega imetka Kako porabljati društvena sredstva. § 5. Od društvenih dohodkov smejo se porabiti samo letni doneski rednih udov, podpornikov in dobrotnikov, tudi obresti od glavnice. Doneski ustanovnikov, dohodki društvenih podjetij iu volila so glavniški Imetek ter se morajo dajati na obresti. Udje. § 6. Udje so: a) redni, b) podporniki, c) usta-novniki in d) častni udje. Kdo je reden ud V § 7. Reden ud je vsak na Dunaji ali v Dunajski okolici stanujoč Slovenec, ako plača vsaj tri goldinarje na leto. P o d poru i k. § 8. Podpornik je v.sak, kdoi plača vsaj pet goldinarjev na leto. U s t a n o v n i k. § 9. Ustanovnik plača jedenkrat zi vselej vsaj petdeset, pravna osoba *to goldinarjev, oni in ta na jedenkrat za vselej, ali pa najdalje v petih letnih jednakih obrokih. Častni udje. § 10. Za častnega ud a se imenuje le oni, kateri si je za društvo pridobil izrednih zaslug Vo itev Častnega uda vrši e v občnem zboru na predlog odborov brez debate s tajnim glasovanjem, in to z a/3 pričujočih glasov. R e ti n i h udov pravice. § 11. Redni udje imajo pravico, da v ob-nem zboru predlagajo, glasujejo, volijo in da morejo voljeni biti. Tudi smejo odboru predlagati one, kateri so podpore vredni in potrebni. Podporniki, ustanovniki in častni udje imajo, ako so Slovenci in v zboru navzočni, iste pravice kot redui udje. Dobrotniki : § 12. Dobrotniki društva so oni, kateri z darili ali na drug način podpirajo društveno namene, četudi neso udje. § 13. Imena podpornikov, ustanovnikov, častnih udov in dobrotnikov morajo se razglasiti ter za-pisavati v posebno knjigo spomenico. § 14. Kdor hoče pristopiti k udom, v § 6 a), b), c) imenovanim, oglasi 86 pri odboru ustno ali pismeno. Kdor hoče izstopiti, naznani to odboru vsaj četrt leta pred občnim zborom. § 15. Društveno leto se pričenja 1. oktobra meseca. § 16. Kdor v prvih štirih mesecih društvenega leta po trikratnem opominu ne plača letnine, naj se izbriše. § 17. Društvene posle vodi A) občni zbor, B) odbor in C) presojevalci (revizorji). A. Društveni zbor. § 18. Odbor sklicuje občni zbor v prvi polovici novembra meseca, oglašuje dnevni red v slovenskih listih, in sicer vsaj 14 dnij pred zborovanjem. § 19. Odbor ukrene lahko tudi izredno zborovanje. Ako to namreč zahteva vsaj deset rednih udov pismeno ter prijavi dnevni red, mora odbor vsaj v 14 dneh sklicati občni zbor. § 20. Občnemu zboru pripadajo naslednja opravila: 1. Voliti predsednika, odbor in presojevalce; 2. odobravati letni račun, oziroma poročilo odborovo o delovanji društva in o gospodarstvu z društvenim imetkom preteklega leta; 3. voliti častne ude; 4. sklepati o predlogih odborovib in posameznih udov; 5. sklepati, ako je treba plemeniti pravila —ali G. razdružiti društvo. "Voli se z listki z nadpolovico pričujočih glasov. § 21. Samostojne predlogo mora vsak ud vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti odboru pismeno. § 22. Kadar je treba premeniti pravila ali razpustiti društvo, morata biti vsaj 2/3 vseh reduih udov pričujoči. Za navadno zborovanje treba samo 1/4 vseh rednih udov. Ako se v jedni uri ne snide toliko udov, sklepa vsako število pričujočih udov. § 23. Sklepa in voli se z nadpolovico pričujočih glasov. Sklep za premenitev pravil ali za razdružbo tega društva veljaven je samo takrat, če sta za to glasovali vsaj 2/3 pričujočih glasov. § 24. Ako je za predsedništvo, za odbor, ali za presojevalce več kandidatov, pa ni bil prvič in drugič voljen nijeden z nadpolovično večino, vrši se tretjič ožja volitev mej onima, oziroma onimi, kateri so dobili največ glasov. Pri jednakom številu razsodi žreb. B. Odbor. § 25. Odbor je iz predsednika in iz 9 udov, ki imajo svoje stalno stanova uje na Dunaji ali v Dunajski okolici. Odbor voli izmej sebe dva podpredsednika, dva blagajnika, dva tajnika in dva namestnika. § 26. Predsednik se voli vpako leto : odborniki pa se volijo na tri leta. Koneem vsakega društvenega leta izstopi tretjina udov iz odbora ; kdo izstopi, to določuje pivi dve leti žreb, potem pa izstopajo odborniki po vrsti svojega triletnega delovanja. Izstopivši udje smejo se zopet voliti. Vsako leto se volijo v občnem zboru tudi trije namestniki v odbor. § 27. Odboru je dolžnost, da vodi društvo in izvršuje sklepe občnega zbora; on mora upravljati tudi z društvenim imetkom, pazeč pri tem na pravila in sklepe društvenega zbora. Odboru je sestavljati računska poročila ter se posvetovati o vseh predmetih, kateri naj pridejo pred občni zbor. Odbor se posvetuje in sklepa v vseh zadevah, katere ne pripadajo občnemu zboru, potrjuje blagajnikove račune ter določuje, kako treba novčni imetek najbolje dajati ua obresti. Odboru daje se pravica pregledavati blagaj-nico, kadar koli hoče ter mu je dolžnost, storiti to vsaj dvakrat na leto. § 28. Odbor je sklepčen, ako je s predsednikom vred navzočnib vsaj pet odbornikov, ter sklepa z nadpolovico pričujočih glasov. § 29. Odbor zboruje vsak mesec vsaj po jedenkrat, izvzemši mesece julij, avgust in september. O nujnih slučajih sme predseduik sklicavati izredne seje ali pa pismeno poizvedovati odbornikov muenje. Za odborova opravila ni plačila. Potrebni stroški morajo se odbornikom vračati. § 30. Ako se odboru dozdeva koristno in umestno, imenuje v raznih krajih poverjenike, ki imajo pospeševati na kateri koli zakonito dopuščen način društvene namene. (Konec prih.) 53! r - i-z-i-r?------! • ■■■i - m Nt<>.I i za vse ieto gid. 4.60; za pot Jota gld. 2.30; za četrt leta gid U£. rJP li J o i J •j.'J. januvarja. Pri Mullri: Atl;is, Bernauer, VVeiriberger. Fuelis, Leidlnnver, 1'm -1 i i• 1 i ll.iusuad z Dunaju. — Obach iz Gradca/— IMVilor » KrAkcga. Pri slonu : Katzendorfer /. Gdanskega. — MUller iz Trata. — Weokher, Ilula, Bodensteln. Roseuberg, Drucker z Dunaja. — Pasavalll iz Ooma. — JV'-o s Starega trga. — Blumenthal iz Berollna, — Peer iz štor. — Freisinger iz Trata. 1'ri iivHtriJakein cesarji: Bfallover s Pazina. — Fuoha iz Gradca Umrli S« v HJufl»U" C m. SVS. — G*0g (J .m. s v z. megla d. jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura —7-9°, za 5*9' mul noriualom. 0"U.3a©Jslca borza dne 24 januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 82-."O 83 25 111 20 98*05 887-— 812*80 120IJ0 Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... :; marčna renta . , . Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ WWjju».......' * C. kr. cekini...... Nemške marke .... 4"L država sro-ikr it 1. 1851 Državne srečke iz i. Cgerska zlata renta 4*/o • • • • Ogerska papirna renta r>°/u ...... 5»/, štajerske zeuiljiSC. odvez, oblig. . Dunava reg. Brecke 5°/, . . 100 gld Zemlj. obć. avstr. aV/s0/« zlati zast- listl Kreditne trafike.....100 gld Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trammway-druSt. velj. 170 idd. a v. gld. 9 54 5*87 59 05 250 gid. 100 . 134 gld 175 „ 101 „ 93 „ 104 „ 121 „ 122 „ 183 „ 21 ,. 126 „ 223 „ daneb 82-60 8325 111-— 98 05 883-— 31240 120-65 954 5-67 6912";, 50 kr. 75 „ 35 ,i 70 u 75 „ 50 ., 50 „ 75 „ 50 ,. 75 25 „ Glasovir še dobro obranjen, je na protlaj po niski ceni. — 1'immI škofijo štev. is %■ i. muNiiopji so natančneje potiva. (41—9) Št. 791. Razglas. (45—1) Njegovo c. in kr. apostolsko Velečastvo je z najvišjim odločilom z dne 27. decembra 1888. leta najmilostiveje blagoizvolilo potrditi sklep deželnega zbora vojvodine Kranjske, s katerim se stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje, da sme o ,zadrugi', ruskem ,iniru* iu ,artel.jii'u, „0 slovarski terminologiji za raznotere stroke", „0 slovanskem pravu", nO slovanskih obiiajih in nmetnostin" itd. itd. Pretreaalu se bodo tUdI specifiSki slovanske zadeve, dopisi in novice pa bodo BAbeleievali važno slu-, anske dogodke. .,SI.O\ANSIil SVET" je v pni vrnti namenjen nrcltiemu slovenskemn ol»eiiiMtvu; teuiu He priporočil, h Ntirimi BObaml in z vsemi drugimi zraven spa- ♦ j dajooimi prostori1 s prav lepim raigledom, \ % odda se za sv. Jurij v Spodnji Šiški št. G6. { £ Več so lave pri gosp. J. Ži««r-ji :ili pa v t-'i>- J a stilni ,,l*ri Stefavnn" sa franeMkanl. 48 1^ * e> e> Izvleček olja za sluh c. kr. s k. idravnlka dr. >Sclii;tek-af ki gn priznavajo mnoge avtoritete že mnogo Ur n di ugodnega učinka, ker c zdrav i \ p »prirojeno glnliof>t, m»y;liiIiowt, Mimiesije po ušesih In vsako bolezen OŠeS. Z na-kasilona, kako rabiti, velja l gld. 50 kr. in so dobiva v glavni znlogl Frana CliacoinelU.ja, Wlen, Fikiiriisms. Htadlongasse l. (781—11) _____________ _r ■:j ■■ i -> 300 S^Svoži "VSI pustni krofi dobe se vsak dan v J. Foderl-ovi pekarni v Liiipvili nlicali. (5—--) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar, Laitnina iu tisk »Narodue Tiekarue". EJ