TOSAMA meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno. izhaja enkrat meseč- Leto izhaja- nja: xvm glasilo delavcev tosame Izbrali smo najboljše Volitve so za nami. Za novo Mandatno obdobje smo iz svoje sredine izbrali tiste delegate, id jim najbolj 'zaupamo in za katere me-nimo, da bodo vemo zastopali naše interese in stališča v samoupravnih organih in delegacijah. Na dan 11. niarca so se volišča odprla že ob 5.30, tako da je v jutranjih urah lahko prva glasovala že nočna iz-rnena. Za praznično vzdušje so poskrbela okrašena volišča in glasba iz zvočnikov. Glasovanje je potekajo brez večjih zapletov, kljub velikemu številu glasovnic. Volišča so se zaprla ob 17.30, ko se je pričelo štetje glasov;. Tako smo okoli 20. ure prišli do rezultatov. Iz TOZD oa ni teta se je volitev udeležilo 587 °d 657 delavcev, iz TOZD Filtri 65 ?d 82, iz DSSS pa 224 od 271. Udeležba volilcev na vseh treh voliščih v? ^dj 87;1 %. Na volitvah smo dz-oirali delegate za samoupravne or-gane 'in za delegacije v skupščino bcine in Skupščine SIS. Poleg tega Pa smo se odločali tudi o sprejemu J^ilnika o reševanju stanovanj-kih potreb delavcev. Le-ta je bil s Poutebno večino sprejet v TOZD in v DSSS, medtem ko bo treba referendum v TOZD Filtri ponoviti, rav tako so zaradi zapletene struk-ure disciplinske komisije nastale lpZ+ave pri glasovanju za delegate e_te, zato so se v ponedeljek, 22. marca 1982 volitve v disciplinsko komisijo pri TOZD Saniteta ponovile. Oglejmo sd torej naše novoizvoljene delegate, za katere upamo, da bodo opravičili naše zaupanje ter da bodo zaupano delegatsko dolžnost in pravico v redu izpolnjevali. Na ravni delovne organizacije smo volili 'Skupni delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. Skupni delavski svet 1. Arnuš Franc 2. Jamšek Franc Predsednik SDS 3. Resnik Olga 4. Štempihar 'Majda 5. Keržan Milena 6. Svetlin Marjan 7. Urbanija Vera 8. Oražem Jože 9. Stare Olga 10. Dolinar Franc 11. Klopčič Srečo 12. Ogorevc Ivanka 13. Jančar Betka 14. Pavovec Olga 15. Trlep Majda Odbor skupne samoupravne delavske kontrole 1. Belci jan Franc 2. Florjančič Olga 3. Hribar Joži 4. Černelč Joži 5. Klopčič Slavko 6. Pichler Zinka Predsednica skupne delav. kontrole 7. Pungerčar Marjeta 8. Zalaznik Marija 9. Zamik Anton Delavci in upokojenci TOSAME! Na strani 9 preberite o srečanju Tosamovcev, ki bo 1. 5. 1982. fC rs # Disciplinska komisija 1. Gorenc Vojko 2. Jeretina Metka 3., Štrukelj Minka 4. Kebert Cveta o. Klopčič Iivanlka Predsednik disciplinske komisije Predsednik delavske kontrole TOZD Saniteta 4. Pirc Brane 5. Gaberšek Marija Delavski svet TOZD Filtri 6. Cerar Angelca 7. Gorjup Martin 8. Avsec Pavla 9. Bleje Matija , Na ravni TOZD oz. delovne skupnosti smo izbirali delegate v delavske svete in -odbore samoupravmih delavskih kontrol. Delavski svet TOZD Saniteta 1. Kreč Mihela 2. Ki veder Nika 3. Jančar Ivanka 4. Pirnat Ivanka 5. Prašnikar Tone 6. Lisjak Marjeta 7. Andrejka Andrej 8. Marič Gveta 9. Gotar Sonja 10. Kurnik Dragica 11. Planinc Peter 12. Bajde Marta 13. Goslač Valentina 14. Vehovec Andrej 15. Praznik Rezka Odbor SDK TOZD Saniteta 1. Pervtinšek Avgust 2. Kveder Poldka 3. Huber Dragica 1. BariMč Marjeta 2. Breznik Mihela 3. Kr amar Joži 4. Ocvirk Tinca 5. Pervinšek Anton Predsednica DS TOZD Filtri 6. Poljak Marija 7. Ravnikar Ivanka 8. Ravnikar Francka 9. Urbanija Helena Odbor SDK TOZD Filtri 1. Brodar Dani 2. Brodar Francka Predsednica delavske kontrole TOZD Filtri 3. Cirer Joži 4. Kodlba Fani 5. Murič Ivo Delavski svet DSSS 1. Berlec Vladka 2. Dolgan Majda 3. Kerč Miha 4. Kosirnik Marjeta 5. Prelovšek Minka Predsednica DS DSSS 6. Slapar Marjan 7. Svetlin Janez 8. Stiftar Anuška 9. Urbanija Marinka Odbor SDK DSSS 1. Juvan Marija 2. Kerč Olga Predsednica delavske kontrole DSSS 3. Stare Tone 4. Štrukelj Zdravko 5. Vojska Pavli Op.: polkrepko tiskani člani sam-org. so predsedniki in podpredsed-miki le-teh. Izvršilne organe DS, bomo pred' stavili v naslednji številki. 27. april - Dan Ko je tedanja jugoslovanska vlada podpisala pristop k trojnemu Paktu, je to razbesnelo prebivalce, da so množično demonstinirali po vsej Jugoslaviji in s tem pokazali, da se ne strinjajo s pristopom k fašističnem Okupatorjem. Hitler je nato ukazal napad na našo deželo, ki je nepripravljena, kot je bila, hitro kapitulirala. Ljudje so bili zbegani, saj niso imeli pravega vodstva in organizacije, čutili pa so, da se ne morejo kar tako brez vsakega upora in boja sprijazniti z usodo, ki jih je doletela. V tistih hudih trenutkih negotovosti deta 1941, je bila v Ljublja-nil> v stanovanju Josipa Vidmarja, na pobudo Komunistične partije Predvidevanja, da se bo v letu 1980 zastavljena stabilizacijska poli-tika nadaljevala tudi v letu 1981 so se uresničila, s tem, da so se po-Soji gospodarjenja še zaostrili in da smo se v preteklem letu srečavali z novimi problemi in še večjimi letvami, ki so imeli močan vpliv na gospodarjenje in poslovanje v To-sami. 1. Uspešnost gospodarjenja Iz bilančnih podatkov je razvidno, da se je celotni prihodek pove-Cal za 30,6 %, porabljena sredstva 80 se povečala za 35,5 °/o, dohodek 23 ,19'1 %, del čistega dohodka za osebne dohodke za 17,5 % in del čistega dohodka za poslovni sklad za 14,8 in je znašal 75.153.450 din. Iz navedenega sledi, da so se najbolj povečala porabljena sredstva n tu je tudi glavni razlog, da je ast dohodka, osebnih dohodkov in . dohodka za poslovni sklad manjša od rasti celotnega prihodka. Ponovno se potrjuje dejstvo, da I rast cen surovin in repromateria-neprimerno večja od rasti cen našim izdelkom. Eden (bistvenih razlogov za raz-meroma neugodne kazalce je občutno pomanjkanje surovin in repro- materialov in v določenih primerih ud: pomanjkanje naročil (filtri). • pojava sta (povzročila pre-im n^e zastoje v proizvodnji, kar /na neposreden in močan vpliv na dcmente gospodarjenja (dzko-^scenost kapacitet, produktivnost, v. jjzncija, dohodek in ostanek do-nodka za OD in sklade). ustanovitve OF Slovenije ustanovljena Protiimpe-rialistična fronta, ali kakor- se je kasneje imenovala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Pravzaprav je bil njen ustanovni sestanek že 26. aprila, vendar se ga tradicionalno spominjamo 27-tega. OF je bila prva, ki je ljudi na slovenskem ozemlju pozivala k uporu, jim prikazala tedanje resnično stanje in jih prepričevala, da si bo ipotrebno svobodo izbojevati z lastnimi rokami in 'krvjo. Iz OF se je razvila današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva — SZDL, ki temelji na istih načelih predhodnice, naloge pa so pač prirejene sedanjemu času in problemom, la se pojavljajo. Naslednji močan element, ki ima negativen vpliv na uspešnost gospodarjenja je močno povečan izvoz, (prihodek od prodaje na tujem trgu se je povečal za 53,6 % in je znašal 245.056.310 din). Znano namreč je, da so cene, ki jih dosegamo v izvozu praviloma nižje od cen na domačem trgu, poleg tega pa so tudi drugi negativni elementi, ki vplivajo na končni učinek .poslovanja (boljša kvaliteta, kvalitetnejši materiali, povečani transportni stroški Ipd.). Z. Izpolnjevanje gospodarskega načrta Celotni prihodek smo napram planu presegli za 0,6 °/o, prihodek od prodaje na tujem trgu je za 9,8 % pod planom, porabljena sredstva so na nivoju planiranih, dohodek je za 1,9 % nad planiranim, del čistega dohodka za osebne dohodke je za 4,2 % nad planiranim in del dohodka za poslovni sklad je za 7,4 % nad planiranim. Naši plani so bili zelo realni in smo pri določenih elementih predvidevali celo slabše rezultate kot smo jih dejansko dosegi. Ob tem pa moramo vsekakor upoštevati, da so to le finančni kazalci na katere ima zelo močan vpliv inflacija in da bi bili fizični kazalci neprmemo slabši od paniranih. Vzroki za te ugotovitve so enaki kot so navedeni pod točko 1). 3. Zunanjetrgovinska menjava V preteklem letu smo izvoz močno povečali (prihodek od izvoza se je povečal za 53,6 °/o) čeprav planiranega izvoza nismo dosegli (indeks 90,8). Osnovni in lahko bi dejali edini vzrok za tako usmeritev so lastne potrebe po devizah oziroma potrebe po uvozu surovin, re-promateriala in rezervnih delov. Tako kot za celotno Slovenijo je tudi za TOSAMO veljal pravilo, da smo lahko koristili le 65 % deviz, ki smo jih ustvarili z izvozom, 35 % deviz smo združevali v okviru SI-SEOT-a za druge gospodarske in družbene potrebe. Po kriterijih, ki so valjali v IX. enoti SISEOT (tekstil) bi lahko že od konca junija koristili 90 % lastnih ustvarjenih deviz, vendar je to določilo veljalo šele od sklepa skupščine SISEOT in sicer od 5. avgusta dalje. Vendar pa je splošna jugoslovanska in slovenska devizno plačilna bilanca s tujino, ki je bila izredno slaba, preprečila tudi izvajanje teh določil in smo zadnje mesece preteklega leta prešli na sistem uvoznih kvot, ki so bile s strani SISEOT določene za vsako delovno organizacijo posebej in so bile daleč pod ravnijo 65 % in seveda tudi 90 % od last- Iz proizvodnje: belilnica S. Rode Gospodarjenje v letu '81 Povzetek iz poslovnega poročila nih deviz pridobljenih z izvozom. To je močno vplivalo na naše uvozne možnosti in razumljivo tudi na preskrbo z uvozmimi surovinami, re-promateriale ini tudi z rezervnimi deli. V letu 1981 smo uvozili za 4.930.906,81 USA $, od tega za 139.010,63 USA $ iz klirinškega področja, izvozili pa za 8.380.352,50 USA $, od tega na klirinško področje za 365.560,93 USA $. To tudi pomeni, da smo dosegli pokritje uvoza z izvozom z indeksom 162,5 ali da smo za 1 USA $ uvoza izvozili za 1,625 USA$. To je dober rezultat, ki pa je nastal predvsem zaradi že navedenih uvoznih omejitev. Praktično in konkretno so te omejitve v letu 1981 imele za To-samo naslednje posledice: občutno manjši uvoz surovin za proizvodnjo Molny in hlačnih plenic, skoraj celotni izpad uvoza mikropor obližev in sadrona ovojev ter zato tudi bistveno zmanjšan obseg proizvodnje in prodaje teh izdelkov. Enako pomembno kot povečanje izvoza je tudi zmanjševanje uvoza. Akcija, pričeta ob koncu 1980. leta katere namen je bil zamenjava uvoženih materialov z domačimi, je dala nekatere konkretne, pozitivne rezultate (plastični gumbi za otroške hlačke, domača folija ipd.). Vseh možnosti pa gotovo še nismo izkoristili in naloge na tem področju se morajo še nadaljevati pri tem pa mora biti več dobre volje in razumevanja pri vseh sodelujočih. Pomembna akcija, ki že daje konkretne rezultate, je uporaba, oziroma koriščenje odpadkov. V mikal-nici in pri proizvodnji cigaretnih filtrov z usposobitvijo CONDUX mlina. Teh odpadkov pa je premalo in naloga nabavne službe je, da se bolj intenzivno usmeri na nabavo odpadkov, ki so uporabni v naši proizvodnji. Tehnično razvojni sektor pa mora pospešeno nadaljevati z rešitvijo problema predelave odpadkov, ki nastajajo pri proizvodnji in predelavi netkanega blaga. To so konkretne naloge, katerih dobre rešitve pomenijo racionalizacijo proizvodnje in izboljšanje re-zultatv gospodarjenja, predvsem pa bistveno zmanjšujejo našo odvisnost od uvoza. 4. Preskrba s surovinami in re-promateriall PreSkrba s surovinami in repro-materiali je bilo prav gotovo področje, ki nam je v preteklem letu povzročala največ problemov in neuspehi na tem področju so povzročili, da smo imeli v proizvodnji veliko zastojev, kot posledica so tu tudi vzroki, da poslovni rezultati niso takšni kakršne smo želeli. Oskrba iz domačega tržišča je bila prav tako problematična kot oskrba iz uvoza. Nekateri, do predkrat-kim stalni in solidni dobavitelji, so močno zatajili, saj niso spoštovali obvez, ki so jih sprejeli s pogodbami in samoupravnimi sporazumi. Na razne intervencije, ki jih je bilo s strani TOSAME zelo veliko so se vsi opravičevali s tem, da morajo izvažati, ker rabijo devizna sredstva za uvoz surovin ali pa na to, da nimajo surovin za normalno proizvodnjo. Pogosti so bili primeri, da nismo mogli dobiti ustreznih materialov (predvsem preje), četudi smo bili pripravljeni plačati v celoti z devizami. V skrajni sili smo nekatere materiale tudi uvozili, čeprav so bili ti materiali do predkratkim absolutno iz domačega tržišča. Pojav, ki je bil v letu 1981 že skoraj normalen je tudi to, da smo morali za veliko vrst materialov združevati devize — v letu 1981 smo za ta namen porabili preko 0,5 milijona USA $. Čestokrat smo bili prisiljeni kupovati materiale, ki so bili slabše kvalitete, kar se je nedvomno odražalo tudi v proizvodnem procesu (Slabša kvaliteta izdelkov, zastoji, nedoseganje norm in zaradi tega nejevolja pri delavcih). Verjetno gre delne vzroke za slabo preskrbljenost s surovinami in repromateriali iskati tudi v naši nabavni službi. Prepogoste reorganizacije, zamenjave pri posameznih konkretnih zadolžitvah, premajhna prisotnost na terenu, predvsem pri kritičnih dobaviteljih, prepogoste in dolgotrajne bolniške odsotnosti in tudi premalo resnosti, vsekakor niso pozitivno vplivale na uspešnost nabavne službe kot celote. Glede na to, da je nabava, lahko rečemo, najpomembnejše področje pri zagotavljanju normalnih pogojev proizvodnje, je nujno, da se tega zaveda celotni sestav nabavne službe in komercialnega sektorja. Predvsem pa je treba tudi bolj aktivno vključiti v problematiko nabave komercialne predstavnike in službo za raziskavo trga. Kljub večkratnim zahtevam, občutnejših premikov v tej smeri še ni. 5. Problematika cen Cene našim izdelkom so v precejšnjem zaostanku napram rasti cen surovinam in repromaterialom. Sem moramo prišteti tudi velike podražitve drugih storitev (prevozni stroški, goriva, energija ipd.). Klijub temu, da je TOSAMA tekstilna tovarna pa se na tem področju ne moremo primerjati z ostalo tekstilno industrijo. Naši izdelki so standardizirani in si ne moremo izmišljati modnih in sezonskih artiklov, tako kot to dela druga tekstilna industrija. V letu 1981 smo uspeli podražiti naše izdelke le enkrat in sicer v mesecu aprilu za 24,3 °/o. S to korekcijo nismo uspeli vskladiti naših cen s podražitvami naših dobaviteljev, kar je negativno vplivalo na naše poslovne rezultate. Politika cen je tudi v tem trenutku predmet ostrih omejitev in zaradi tega se moramo zavedati, da s povečevanjem cen ne bomo mogli sanirati drugih težav pa naj bodo objektivne ali subjektivne narave. Boljše rezultate bomo morali in mogli doseči le z boljšim delom in s čim manjšimi stroški. 6. Oskrba domačega tržišča z izdelki Tosame Kakor smo že ugotavljali v predhodnih obdobjih je bila oskrba domačega tržišča z našimi izdelki slaba. Zaradi tega, ker je bilo pomanjkanje naših izdelkov na določenih področjih že kritično (gaza v bolnicah, higienski vložki, plenice) je bila ta problematika obravnavana na ustreznih republiških organih in da bi vsaj delno izboljšali stanje, je bilo TOSAMI naknadno dodeljenih 10 milijonov deviznih din intervencijskih sredstev. Oskrba se je s tem nekoliko popravila, vendar le na slovenskem tržišču, na ostalih področjih pa je bila situacija nezadovoljiva. Verjetno je problematika pri ostalih proizvajalcih v Jugoslaviji približno enaka in pomanjkanje ne gre samo na račun TOSAME, ampak na račun vseh proizvajalcev sanitetnih in higienskih izdelkov. Klijub temu, da se poročilo nanaša na leto 1981 pa je treba omeniti odlok o prepovedi izvoza sanitetnih in higienskih izdelkov, ki je bil sprejet v januarju 1982. Ta odlok določa samo prepoved, ne rešuje pa problema nadaljne proizvodnje (ne zagotavlja deviz oziroma potrebnih uvoznih surovin in repro-materialov). Zato so se pogoji P°' slovanja za leto 1982 občutno poslabšali. TOSAMA namreč rabi devizna sredstva za uvoz surovin, re-pmma te rialov in rezervnih delov ter za devizno pokrivanje potreb in zahtev domačih dobaviteljev. To potrebo lahko rešujemo na dva načina in sicer: — da nam skupnost zagotovi potrebna devizna sredstva, ki pa j in nima — da nam dovolijo izvoz in s tem lastno zagotavljanje potrebnih deviznih sredstev. Akcije za rešitev tega problema so v polnem teku (Zvezni izvršni svet, republiški organi, SISEOT, IX.. in X'VH. enota SISEOT;, in upamo, da se bo ta problem v kratkem pozitivno rešil. Situacija v zvezi s preskrbo domačega trga s cigaretnimi filtri je nespremenjena. Zaradi prenizkih deviznih pravic do ustvarjenega izvoza nam le-te ne zadoščajo za lastne potrebe (reprodukcija; in zato na domačem trgu filtrov ne moremo prodajati. Edino, kar k oskrbi domačega trga lahko prisipevamo, je izvajanje storitev, to je proizvodnja filtrov iz materialov, ki jih uvozijo naročniki. 7. Likvidnost Problematika likvidnosti je bila v preteklem letu stalno prisotna. Sproti in na razne načine (avansi, kratkoročni krediti, izvozni krediti, krediti in prelivanje sredstev med TOZD; smo to problematiko še nekako reševali in nismo prišli v kršitve predpisov. Zelo problematična pa je likvidnost v letu 1982, kar je razvidno iz naslednjih ugotovitev FRS: Podatki o gibanju denarnih sredstev kažejo, da TOZD Saniteta v zadnjih mesecih posluje brez rezervnih sredstev in da se stanje denar-mh (likvidnih; sredstev poslabšuje m sicer tako, da je bilo potrebno f3 izplačilo OD v februarju najeti kredit pri banki za OD v znesku 6 milijonov din z rokom vračila 10 nni in za plačilo obveznosti v začetku marca še 6 milijonov din z rokom vračila 25. marec. V marcu in aprilu mora TOZD Saniteta še poravnati obveznosti do republiških in občinskih rezerv (4 milijone din; in do 1. junija 9 miki onov din INCEL Banja Luka za Pokrivanje izgube. Poleg tega zapadejo še izvozni krediti, ki jih ne moremo zamenjati z novimi krediti, kdr je izvoz od januarja naprej manjši Za izboljšanje likvidnosti TOZD V^mteta je p0 predvidevanjih potrebno najmanj 6 mesecev, če ne Do dodatnih negativnih vplivov. Tudi v TOZD Filtri je stanje denarnih sredstev slabše, kot v prejšnjem obdobju. Se vedno ni plačan Ktari dolg iz Turčije. Glavni vzrok Pa ie, da moramo po 1. 1. 1982 zagotavljati devize za uvoz vnaprej. i° Pa pomeni, da moramo imeti poravnane vse obveznosti do tujih dobaviteljev (isto velja za TOZD Saniteta;. 8- Okvare strojev, popravila, vzdrževanje , pkvare strojev in zaradi tega za-idji v proizvodnji so razmeroma Pogoste. Stroji so stari in temu primerno iztrošeni ter da bodo okvare Wse Pogostejše. 'Poleg tekočih manjših okvar, ki ■e lahko hitro odpravijo, pa je bilo v letu 1981 tudi n e,ta j okvar strojev, ki so zahtevale daljša, razmeroma draga popravila in tudi precejšnje motnje v proizvodnji — kot npr.: okvara glavnega kompresorja in okvara linije za proizvodnjo net-itanega blaga. Dosti težav smo tudi imeli pri preizkušanj u in pridobitvi atestov za obratovanje tlačnih posod, kar pa je bilo bolj posledica malomarnosti odgovornih strokovnih služb kot pa drugih objektivnih okoliščin. Da bi na področju vzdrževanja napravili kvalitetni premik pri izvajanju teh pomembnih nalog, smo se lotili reorganizacije, ki smo jo formalno sprejeli, praktično pa še ne izvedli. V vsakem primeru pa se bo morala služba vzdrževanja ne glede na to, kje se nahaja, bolje lotiti svojih nalog, ker je logično, da bo ob staranju celotne opreme obseg popravil vedno večji in zahtevnejši. Ob tem velja tudi omeniti področje investiranja oziroma zamenjave sedanje iztrošene in v več primerov zastarele tehnologije. Nujno moramo upoštevati dejstvo, da je uvoz opreme zelo problematičen in da s tem načinom ne bomo mogli v celoti reševati nabave nove opremte. Zato se bomo morali resno oprijeti usmeritve, da bomo praktično in kvalitetno izkoristili domače znanje in sposobnosti znotraj ali zunaj delovne organizacije. ločbami postavljenih rokov, pa tudi tehnične in varnostne dokumentacije za stroje in opremo, ki so bili nabavljeni pred pet, deset ali več leti, ne bi urejali šele zdaj. 10. Program stabilizacije in varčevanja Vsako leto ob sprejemanju gospodarskega načrta sprejemamo tudi program stabilizacije in varčevanja. Kljub dobremu namenu, da bi bil ta program enostaven, razumljiv in predvsem po eni strani konkreten in jasen, po drugi strani pa, da bi bili učinki izvajanja vidni in merljivi, nam to le delno uspeva. Do sedaj sprejeti programi premalo vključujejo širši krog delavcev — navsezadnje se le moramo zavedati, da stabilizacija in varčevanje ni le »privilegij« ali pa dolžnost nekaterih, ampak je to obveza in cilj vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Dokler pri izdelavi in realizaciji teh nalog ne bomo prisotni vsi, toliko časa tudi ne bo zadovoljivih rezultatov. 11. Zaključek Prikazani podatki nam dajejo osnovo, na podlagi katere lahko ugotavljamo, da z doseženimi rezultati poslovanja v letu 1981 ne moremo biti v celoti zadovoljni. 9. Varstvo pri delu Izkušnje preteklih obdobij še vedno niso dale željenih učinkov in aktivnosti na tem področju. Ker še vedno nimamo urejenega področja varstva pri delu tako kot zahtevajo predpisi, imamo zaradi tega veliko problemov, predvsem takrat, ko nam naloži rokovno določene naloge. Ce bi delali ažurno in sproti, tako kot zahtevajo predpisi ali odločbe inšpektorjev, bi ne bilo treba iskati soglasij za podaljšanje z od- Vplliv objektivnih okoliščin, ki so negativno vplivale na naše poslovne uspehe, je vsekakor močan in ga pni ocenjevanju moramo upoštevati. Nikakor pa ne moremo in ne smemo spregledati naših subjektivnih slabosti. Nekatere slabosti in napake so v poročilu konkretno navedene, prav gotovo pa je še vefliko več tistih, ki nliso navedene, imajo pa tudi močan vpliv na končni uspeh našega poslovanja. Zaostreni pogoji gospodarjenja. ki bodo trajali daljše obdobje, nas bodo postavila pred dejstvo, da bomo morali naše notranje slabosti in pomanjkljivosti hitreje in uspešneje odpravljati, ker le tu lahko iščemo boljše delovne in poslovne rezultate. To pa je tudi osnova za boljše počutje in izboljšanje življenjske ravni vseh članov naše delovne 'organizacije. Ob tem pa nam mora biti Nova KOOZS Po volitvah je bila prva naloga izvršUnih odborov vseh OO ZSS, da se konstituirajo, to je, da izvolijo svojega predsednika in njegovega namestnika. Ravno tako je bilo potrebno imenovati delegate v Konferenco OOZS in posamezne komisije, ki deluje na ralvnii celotne DO. To so komisija za socialno dejavnost in družbeni standard, komisija za kulturo in komisija za šport in rekreacijo. Do sedaj je 'bilo v Poslovniku o organiziranosti in delovanju KOOZS določilo, da vtsaJk Izvršni odbor imenuje tri člane v konferenco. Na prvi seji pa je bila sprejeta dopolnitev Poslovnika, po kateri so člani konference tudi predsedniki komisij. Konferenca OOZS Svetlin Janez Jeretina Metka Lubinič Marjana Kuhar Danica Drčar Marta OGOREVC IVANKA Zupančič Miran Verbič Marinka Vofimajer Marinka Pavli Ivi Kerč Helena Dimič Peter Merkužič Marjan Grošelj Angelca Cerar Angelca Urbanija Martina Hafner Marjan Komisija za socialno dejavnost in družbeni standard Hribar Joži Markovič Milena Grošelj Majda Zupančič Miran KERČ HELENA Cerar Angelca Komisija za kulturo Ogorevc Ivanka Marinšek Marija URBANIJA MARTINA Kveder Poldka Klopčič Nada vstem jasno in razumljivo naslednje: boljše rezultate bomo dosegli le, če bomo bolj kvalitetno, bolj intenzivno in s čim manjšimi stroški delali vsi delavci TOSAME, ne glede na to, na katerem delovnem mestu se nahajamo in ne glede na to, kakšne naloge in opravila so nam zaupana. Edvard Peternel ing. glavni direktor Tosama Komisija za šport in rekreacijo Andrejka Andrej HAFNER MARJAN Tič Jože Cerar Franc Jurak Zlatka To so torej naši novi predstavniki v organih sindikalne organizacije. Pred njimi je veliko problemov in nalog, M jih bo potrebno rešiti, pa najsi so to taki, ki se že dlje časa pojavljajo ali pa :novi, šele aktualni. Eden izmed takih je prav gotovo izboljšanje delovnih pogojev delavcev v naši delovni organizaciji. Zaželimo jim torej pri njihovem delu veliko uspeha, predvsem pa vztrajnosti, da ne bodo pred nekim problemom klonili, če bo na prvi pogled videti nerešljiv. S. Rode Gospodarski načrt '82 Od začetka aprila je v javni razpravi II. del Gospodarskega načrta za leto 1982 zato je prav, da ob tej priložnosti nekoliko obširneje spregovorimo o glavnih dejavnikih oblikovanja tega GN, katerih vpliv je v bistvu postal značilnost celotnega GN. Na prvo mesto moramo postaviti pogoje zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja. Zaenkrat kaže, da bo tudi v letu 1982 veljalo načelo, da lahko vsaka delovna organizacija razpolaga s 65 % ustvarjenih lastnih deviznih prilivov. To je za DO Tosama težka naloga, še posebno zato, ker so njeni izdelki (izdelki TOZD Saniteta) z odlokom ZIS postavljeni na listo izdelkov, za katere je potrebno posebno dovoljenje preden se izvozijo (s tem ZIS želi zagotoviti nemoteno oskrbo domačega trga s temi izdelki). Do ugotovitve o protislovnosti tega ukrepa ZIS smo prišli že ob oblikovanju tega gospodarskega načrta, saj brez načrtovanega izvoza (oz. brez intervencijskih sredstev v višini eca 4.000.000 $ — katerih pa nam nihče ne more zagotoviti) ne moremo zagotoviti niti najskromnejše oskrbe domačega trga. Brez tega izvoza bi se namreč morala celo ustaviti proizvodnja, ker ne bi bilo možno zagotoviti deviznih sredstev za uvoz re-promateriala. S temi dejstvi smo seznanili tudi ZIS in trenutno tečejo razgovori o ustrezni rešitvi tega problema. Navedena problematika v zvezi z Odlokom ZIS pa žal ni edina problematika z ZT področja: ti so namreč tako obširni, da jih lahko samo omenimo, za širšo obrazložitev pa je žal premalo prostora. Zato naj preostalo le naštejemo: — tudi s predvidenim izvozom ne moremo zagotoviti pokrivanja vseh potreb po deviznih sredstvih za nemoteno proizvodnjo, za" to računamo še na udeležbo v intervencijskih sredstvih SRS za namene proizvodnje zdravstvenega značaja, vendar pa je teh sredstev premalo za vse tovrstne proizvajalce; Nova kompresorska postaja — ne moremo zagotoviti pokrivanja vseh zahtevkov domačih dobaviteljev po deviznem plačevartj11 repromaterijala — teh zahtevkov je iz dneva v dan več; — več naših tipično izvoznih izdel- kov (hlačne plenice, cigaretni filtri) je ob pogoju 65 : 35 komajda še izvozno zanimivih, ker vsebujejo skoraj 65 % uvoznih surovin: tako se postavlja P°d vprašaj smotrnost cca 60 % na" šega izvoza za leto 1982; — problematična je zagotovitev deviznih sredstev za uvoz najpomembnejše opreme in rezervnih delov. Ob vsem naštetem pa smo lahko tudi upravičeno zaskrbljeni, da se bo med letom razmerje 65 : 35 spremenilo še na slabše. Ce se bodo uresničila tudi ta predvidevanja, potem bo naš celotni plan postavljen na glavo. V drugi splet pomembnih dejavnikov pri oblikovanju Gospodarskega načrta nedvomno sodijo cene. Znano je, da je za leto 1982 v SFRJ z resolucijo predvidena le 15 °/n-na rast cen. Pri tem so bili za različne panoge gospodarstva predvideni različni odstotki povečanja cen (z8 Srupaoijo, v katero sodi večina izdelkov DO Tosama 14 %j. je DO Tosama nazadnje popravila cene 15. 4. 1981, da smo letošnje povečanje cen 23 14 % dobili odobrene šele 19. 3. 1982, ' ^ so naši dobavitelji povečevali cene tudi v drugi polovici leta 1981, v letu 1982 pa imajo možnost povečati še za nadaljmih cca V tkalnici Potem je jasno, da bo takšno administrativno dovoljevanje gibanja cen imelo za nas lahko katastrofalne posledice. Na takšne posledice nas opo-zar.ia tudi plan za leto 1982, saj so VS1 Planski kazalci uspešnosti poslovanja TOZD Saniteta bistveno slab-sj od doseženih v letu 1981. Planski podatki za leto 1982 torej doka-zuJejo nevzdržnost administrativne-Sa določanja cen, ki v bistvu po-s .vi ja v kot lansko leto uveljavljeni Zakon o cenah, saj bi DO To-morala po kriterijih iz tega zakona povečati cene za bistveno VlsJi odstotek od 14 %, vendar jih zaradi administrativne določitve ni smela. Tako bomo ob večjem ob-segu proizvodnje in ob enakih osta-w normativih v TOZD Saniteta v etu 1982 realno ustvarili nižji čisti aohodek kot smo ga leta 1981. Že arno ta podatek zgovorno priča o t^n}' Icam nas lahko pripelje en sam Jrbo zamišljen administrativni v tv?' Precei drugačna je situacija . v^ZH Filtri, ker je tx> eni strani ir, TOZD odvisna v glavnem od tu-im dobaviteljev, po drugi strani pa tudi predvsem od tujih kupcev in izvozne stimulacije. Ta TOZD je torej odvisna od cen na svetovnem trgu, zato v primeru polno zasedenih kapacitet v tej TOZD v tem letu lahko pričakujemo zelo ugodne rezultate. Z ozirom na omejenost prostora naj omenim le še en pomemben dejavnik, ki pa ni pomemben le za plan za leto 1982 pač pa za dolgoročnejši razvoj DO Tosama. Pri tem mislim na investicijsko sposobnost posameznih TOZD. Se vedno se namreč srečujemo s starim problemom, da TOZD Saniteta, ki sicer ima polno dobrih idej glede investiranja, nima investicijskih sredstev, TOZD Filtri pa sredstva ima, ima tudi potrebo po preusmeritvi proizvodnje, ne najde pa ustreznega proizvodnega programa, ki bi dostojno nadomestil obstoječo proizvodnjo po eni strani, po drugi strani pa bi dopolnjeval proizvodnjo TOZD Saniteta v poznanih šibkih točkah. Zaenkrat TOZD pri reševanju te problematike še nisita našli skupnega jezika, gotovo pa je, da nas bo takšno nerazumevanje v bodočnosti lahko še drago stalo. Za leto 1982 bo po vsem sodeč že obveljalo, da bomo na ta račun slabše izkoristili razpoložljiva sredstva, kot pa hi jih lahko. Tako lahko zaključimo, da po vsem, kar doslej vemo o pogojih poslovanja v letu 1982, lahko upravičeno sklepamo, da bo to leto še znatno težavnejše kot je bilo leto 1981. Zato usmeritev za delo v letu 1982 ne more biti nič lagodnejša od tiste, ki je veljala v letu 1981: čim uspešnejše se bomo morali prilagajati objektivno danim okdlnoistim poslovanja, ki bodo po vsem sodeč zelo mačehviske narave, poleg tega pa se bomo morali potruditi, da bomo »pometli« z vsemi lastnimi slabostmi, katerih ni malo, na bolj ali manj posrečen način pa so zbrane v Stabilizacijskem programu za leto 1982, ki je skupaj z II. delom Gospodarskega načrta za leto 1982 dan v javno obravnavo. Potrudimo se torej, da bomo te svoje naloge čimbolje izvedli, saj si moramo biti na jasnem, da je predvsem od tega odvisen naš standard, katerega pa si gotovo vsakdo želi zagotoviti na čim višjem nivoju. Marjan Mlakar, dipl oec. delovni organizaciji vrednoteni pred dvema letoma, v tem času pa je prišlo do nekaterih sprememb. Nov razvid del in nalog bo te spremembe upošteval, in sicer naj bi bilo ločeno prikazano vrednotenje samega delovnega mesta in vrednotenje glede na pogoje dela. Naloga sindikalne oragnizacije naj bi bila prvenstveno, da se izboljšajo delovni -pogoji, ne pa, da se slabi delovni pogoji rešujejo z dogatnim nagrajevanjem. 3. Zaradi pomanjkanja ali slabe kvalitete repromaterialov prihaja do veliko zastojnih ur, kar se delavcem pozna pri osebnem dohodku, čeprav ne morejo na to neposredno vplivati. Konferenca OOZS je ta problem obravnavala in predlagala Strokovnim službam, naj se prouči možnost, da bi delavci pri zastojnih urah dobili 30 % stimulacijo. 4. Veliko delavcev v naši delovni organizaciji ima težave pri vožnji z avtobusom zaradi neprimernega voznega reda. Strokovnim službam se predlaga, naj se povežejo s prevoznimi organizacijami in predlagajo spremembo voznega reda, ki hi delavcem omogočala toč-nejše prihajanje na delo in odhajanj z dela. 5. Za Obisk bolnikov na domu se lahko koristijo tovarniški avtomobili, stroški pa se krijejo iz sredstev ustreznega TOZD oz. DSSS. Na predlog komisije za socialno dejavnost in družbeni standard, se določi nesek, namesto venca, v višini 1.000,00 din. Osnovni šoli Dob se iz sredstev, ki so ostala od nakupa bonov, izplačajo sredstva v višini 5.000,00 din, kot nagrada za pripravo proslave ob 8. marcu. S Rode S sej delegacij Pravzaprav gre za izredno dobrodošlo pridobitev, ki bo navrgla v domžalski občini pomembne hektare obdelovalne zemlje za pridobivanje hrane, hkrati pa bo nadomestila v preteklih letih s pozidavami izgubljeno kmetijsko zemljo. Dinamika pozidave, ki je v desetih letih segla več kot na 300 ha njiv in travnikov se sicer umirja, vendar pa je treba povedati, da so v Domžalah še predlani pozidali kar 50 ha v enem samem letu. Melioracijski posegi oz. urejanje celotnega hidromelioracijskega sistema zadeva območje desno od zvezne ceste proti Mariboru in sicer od Domžal do Želodnika. Na območju vasi Podrečje, Dob, Krtina, Rača, Zalog in v okolici Krumperka bosta investitorja Emona kooperacija ter Biotehniška fakulteta hkrati z Vodno skupnostjo Ljubljanica — Sa- Sindikalne vesti Onio Izvršnih o dborov Čb ^ bUo Postavljeno vprašanje, se b° 2® prijavljene krvodajalce rahm0^0 sre(istev, ki bi jih po-vr»i * za oralioo, oziroma kosilo. To Prašanje so obravnavali že pred- sedniki IO, kateri so mnenja, da, ker se predvideva organiziranje srečanja za 1. maj za vse delavce DO, bi vsa sredstva namenili za organiziranje slednjega. 2. Delovni pogoji so bili v naši va poskrbela že v tem srednjeročnem obdobju za 370 ha novih kmetijskih površin. Hkrati s samim uresničevanjem projekta, ki se imenuje Hidromeldo-radijski sistem Rača — Radomlja bodo potekala tudi dela na regulacijah teh dvuh večjih potokov. V prvi fazi, ko bodo močvirjem iztrgali prvih 370 ha zemlje (za to so že izdelani glavni projektil, bo potekala tudi regulacija Rače do Za- 'V- Stmljenje Zopet vam predstavljamo Tosa-movca, ki je ostal zvest tovarni vse od Kocjančiča, mimo Vate, do današnje Tosame. Večina ga pozna, saj je bil vseskozi aktiven, tako v družbenopolitičnem življenju delovne organizacije kot na občinski ravni. To je naš sodelavec, novopečeni petdesetletnik FRANC KERČ. Rojen je bil na Podrečju pri Viru. Oče je bil mlinar in žagar, mama pa gospodinja. Pri hiši so bili štirje otrod. »“Zgodnja otroška in mladostniška leta sem preživel v vojni, ki se je še presneto dobro spomnim. Prva stvar, ki je bila zame posledica vojne, je bilo prekinjeno šolanje v letu 1941. Belogardisti so nas doma večkrat »obiskali-«, dobro se še spominjam preiskav, ki jih je vodil znani belogardist iz Črnuč. Že takoj leta 1941 so aretirali sestro, gimnazijko in jo poslali v Begunje. Na srečo so jo zaradi pomanjkanja dokazov o sodelovanju s partizani kmalu izpustili. Tudi brat je sodeloval s partizani, leta 1944 pa se jim je pridružil, kasneje pa je .odšel v Rusijo, kjer je končal vojno akademijo. Po loga. Povedati je treba, da je prav ta rečica v preteklosti napravila s poplavami v že omenjenih vaseh ogromno gospodarske škode. Kakorkoli že: projekt o katerem gre beseda je — kar zadeva strokovno obdelavo pred obravnavo na zborih skupščine. Zagotovo pa gre za načrt, ki naj naši občini in tudi širši družbeni skupnosti povrne vsaj nekaj tistega, kar je bilo v preteklosti izgubljeno s pozidavo. teče zgledu brata in sestre sem sodeloval s partizani tudi sam. Leta 1943 sem bil kot 11-letni faritič sprejet v SKOJ. Bil sem namreč kurir za območje Vir-Rača-Bnezovica. Takoj po vojni sem končal osnovno šolo in se potem leta 1946 zaposlil pri Kocjančiču. Takrat nas je bilo v tovarni zaposlenih 86, v pisarnah pa je bilo vsega skupaj troje ljudi. Delal sem v tkalnici širokih tkanin, pa tudi drugod. V tistih časih je vsak delal praktično vse, se pravi, delal si pač tam, kjer je bilo treba. Bilo je to obdobje obnove države, udarniškega dela, borbe za večjo produktivnost. Med sabo smo tekmovali, kateri oddelek bo več in bolje naredil Bili so to lepi časi, kljub pomanjkanju. Primanjkovalo pa je vsega — talko hrane, obleke kot surovin oz. repromateriala. Mislim, da smo mi generacija, ki je šla skozi ognjeni krst. V začetku smo delali še po deljenem delavnem času. Imeli pa smo tudi že menzo in sicer pri sosedu. Kuharica je bila pa sestra našega , sodelavca Bizilja.« ?. France se zatopi v prijetne spo- mine. Pove, da ni bilo problema, če je popoldne prišel vagon premoga. »•Takoj je bila akcija — pet ali šest se nas je zbralo, na čelu pa direktor z lopato.« »Od leta 1952 do 1954 sem bil pri vojakih, potem pa sem se spet vrnil v Vato. Najprej sem delal v ekspeditu, potem pa v tkalnici v Studi — tu sem bil 7 let. Iz Stude sem se zopet vrnil na Vir in bil skladiščnik pomožnega materiala do leta 1976. Od takrat pa do danes sem referent za zavarovanje premoženja.« Vsekakor ne moremo mimo njegovega družbenopolitičnega udejstvovanja. Kje vse ni sodeloval! Bil je predsednik mladine, član občinske konference mladine, pa sekretar OOZK, predsednik sindikata Tosame celo dvalkrat, član občinskega odbora sindikata, večkrat član OK ZK, član kadrovske komisije ZK v občini, dolga leta čina in predsednik občinske komisije za volitve in imenovanja in še član cele vrste komlisij in -odborov. »Vse te funikcije ti vzamejo veliko časa. Velikokrat ni časa za družino in osebna zadovoljstva. Vendar sem kljub temu rad delal in vesel sem, da sem dal svoj delež k izgradnji našega samoupravnega socializma.« Zdaj upa, da bo imel nekoliko več časa, saj pravi, da je ob zadnjih volitvah precej funkcij »dal iz rok« in se bo posvetil le eni — v novem mandatnem obdobju mu je namreč zaupano vodenje zbora krajevnih skupnosti pri občinski skupščini. Tako bo verjetno ostalo več časa tako za družino kot za njegove konjičke, saj izredno rad bere, pa tudi športna tekmovanja rad spremlja, zlasti smučanje in košarko, s. Ob njegovem prazniku mu iskre-no čestitamo. ml Regijska tekstiliada V marcu pa je bila izvedena 1. regijska tekstilijada ravno tako na smučiščih Podkorena. Sodelovale so vse tekstilne tovarne v regiji. To tekmovanje bo odslej vsako leto. Naj za spodbudo za naslednje leto navedem nekaj rezultatov iz tega tekmovanja. MOŠKI Kategorija do 25 let REMS Janez, ml. — 3. mesto Kategorija od 25 do 35 let ŠRAJ Brane — 2. mesto ŠTRUKELJ Zdravko — 3. mesto CERAR Franc — 4. mesto KERC Janez — 5. mesto ŽENSKE Kategorija od 25 do 35 let KOSIRNIK Marjeta — 6. mesto Kategorija nad 35 let BREZNIK Helena — 2. mesto Iz teh podatkov lahko vidimo, da bi bila lahko Tosama, glede na veliko število zaposlenih dosti močneje zastopana tako na občinskem prvenstvu kot na regijski tekstili-jaldi. V letošnjem letu bodo prvi smučarski ižleti organizirani že v decembru, seveda če bodo ugodne snežne razmere. Pridružite se nam, da bo ekip« Tosame močnejša, ne bo vam žal. Hribar J- "••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a Tosamovci, spoznajmo se! Veliko je že bilo povedanega in napisanega o hitrem tempu življenja, ki ga narekuje današnji čas. Toliko slišimo o ton, da prehitro živimo in res si težko vzamemo čas za Prijeten klepet s prijatelji in znanci. Pod masko »ni časa« se zapiramo v svoje domove in pozabi-[no na to, da je človek družabno bitje, da potrebuje Stik z drugimi ljudmi. Le povprašajmo starejše delavce, kako je bilo včasih. Vsi po vrsti 'bodo rekli — »Oj, Luštno je bilo! Tosamovci ismo se zbrali, sedli na tovornjak, pa ha j d na morje. *_€lja in smeha ni bilo ne konca ne kraja. Pa srečanja Tosamovcev ob Dnevu republike! Takrat smo se dobili skupaj iz vseh oddelkov in pisarn, bolj smo se poznali, kot danes, •to dan za dnem hodimo drug mimo drugega.« No, pa smo tam! Zakaj se Tosa-novcl ne bi med sabo bolje spo-^Jalii, saj končno delamo v eni tovarni, v njej prebijemo večji del dneva, navzven smo eno! Res je sicer, da je razlika, poznati (vsaj na videz) 200 ljudi ali pa 1000. Težko bi bilo doseči to, da bi se vseh 1000 tosamovcav poznalo med sabo. Vendar vseeno prijetno srečanje ne bi bilo odveč, prav gotovo bi si marsikdo od nas našel novega znanca. Prijatelja. No in da ne bomo več Predolgo hodili kot mačka okrog vrele kaše — k Stvari! Z namenom dn pod nepisanim V okviru smučarske sekcije je bil organiziran v mesecu januarju izlet na Roglo za vse smučarje To-same. Rogla je novo smučarsko središče nad Zrečami. Smučišča na višini 1400 — 1517 m niso preveč zahtevna, tako da se tudi začetniki tanko spoprimejo s snegom, ki se tudi obdrži tudi do prvomajskih Praznikov. Urejene pa so tudi tekaške proge. . Vsi smučarji, ki so se udeležili zleta na Roglo, pa so bili vabljeni da tekmovanje za občinsko prven-tvo, ki se je odvijalo na novo za-, Vezenih pobočjih med Podkorenom n Planico. To so čudovita smučišča, e ®maš srečo, tudi obsijana s son- geslom — Spoznajmo se — se je sindikalna organizacija TOSAME odločila prirediti prvomajsko srečanje na prostem za vse tosamovce, upokojence (in njihove družine). ur Kraj je že določen — Škocjan, ki je znan po letnem gledališču. Za jedačo in pijačo bo — brez skrbi — poskrbljeno. Glasba? Seveda naš Tine Stare nam bo s svojimi fanti pripravil prijeten dan. Dolgčas nam tudi ne bo. Kulturniki in športniki osnovne orga-mizacije sindikata bodo poskrbeli za dober program in športne šaljive igre. Tudi zaplesali bomo lahko, po želji tudi zapeli. Torej, pridimo, poveselimo 9e, spoznajmo svoje sodelavce. Zakaj tudi ne bi bilo tako »luštno«, kot vičasih? Torej, nasvidenje v soboto, 1. maja, ob 10. uri. S podrobnostmi vas bomo še seznanili, zato berite plakate na oglasnih deskah in poslušajte obvestila po ozvočenju. cem. Za smuko so nared tri vlečnice in ena dvosedežnica. Tekmovanja se je udeležilo 19 sindikalnih organizacij naše občine. Tosama se je uvrstila na 5. mesto. Naj navedem nekaj vidnejših uvrstitev naših sodelavcev na občinskem prvenstvu v veleslalomu: MOŠKI so ekipno dosegli 6. mesto. Kategorija od 25 — 35 let: ŠRAJ Brane — 6. mesto. Kategorija od 35 — 45 let: REMS Janez — 20. mesto. Kategorija nad 45 let: BABNIK Janez — 3. mesto ROZMAN Janez — 4. mesto ZENSKE so ekipno dosegle 5. mesto. Kategorija do 25 let: HRIBAR Jožica — 4. mesto. Kategorija od 25 — 35 let: KERC Jožica — 22. mesto. Kategorija nad 35 let: BREZNIK Helena — 4. mesto. Svoja predstavnika pa je imela Tosama tudi v disciplini — tek na smučeh in sicer Martina Kosa in Jožeta Vidmarja. Hribar J. Smučarski izlet v Kranjsko goro Vremenske napovedi za soboto, 13. 3. 1982, so ibile slabe in kdor še verjame v nesrečno trinajstico, ne bi... Kdo od organizatorjev izleta pa bi mogel vedeti, da to soboto ne bo sonca v Kranjski gori. V prejšnji številki Tosame ste prebrali o novem vodstvu mladine in o programu dela za 1982. Videti je, da je novo vodstvo takoj začelo z delom, oziroma z uresničevanjem sprejetega operativnega programa za letošnje leto. V februarju smo bili maloštevilni v gledališču, organizirali so proslavo za delavke ob njihovem prazniku, o smučarskem izletu si preberite do kraja, v aprilu se nam obeta spet gledališka predstava. To bi bilo na kratko najvidnejše, naj zanimivejše delo mladine v prvi tretjini leta. Vse po načrtih torej!? Nekaj minut gor ali dol, saj smo bili pripravljeni na smučarske razmere, pa vseeno je bil pisano pobarvan avtobus prav dobrodošel, mislim njegova topla notranjost, Vreme res ni obetalo nič prida, pa še prometno turistična poročila so bila proti nam: »V Kranjski gori močno sneži!« No, ja, se bomo že kako znašli, si je vsak po svoje, na glas ali potiho mislil, smer pa je bila znana. Slovenijo je tega dne sneg res obilno obdaroval in takoj zmedel številne voznike, ki so doma premalo vadili montiranje snežnih verig na pogonska kolesa. Naš stari bus pa se je kar dobro držal v zimskih razmerah in počasi se tudi do Kranjske gore pride. Kakor se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, tako tudi v tem našem zimsko-športnem središču ni bilo tako grozno slabo vreme kot so nam ga vsiljevali. Zaradi rahlega sneženja nismo vrgli smučk nazaj v prtljažnik, nekateri smo začeli s smučanjem v Kranjski gori, drugi na na Podkorenu. Vse vlečnice so že delovale, gneče pa nobene, to pa je tudi lepa slika in redek prizor iz Kranjske gore, čeprav premalo Občinsko smučarsko tekmovanje »osvetljen«. Vozovnice so že vihrale za vratom, smučke pa kar niso hotele popolnoma ubogati. Novozapad-li sneg je oviral zavijanje, prijemal se je pod robnike, torej nepričako-ni padci na smučišču niso bili nobena redkost. Na srečo se mladim Tosamovoem ni nič hudega pripetilo, nekateri so se pred tem celo pravočasno zavarovali ... Naše vodstvo je naprimer odkrilo novo drsališče v Kranjski gori, natančneje v spodnjih prostorih Parentovega doma — v pivnici. Vzrok: slabo vreme! Le kje je bil novoizvoljeni nadzorni odbor? Ostali »pravi« smučarji na terenu, smo izkoristili dokaj prosto smučišče, čeprav ne v zimski idili. Vreme se je okoli 12. ure izboljšalo, tudi prenos slaloma iz Jasne je bil končan in to se je takoj pokazalo na popoldanskem smučanju. Zato se je bilo treba preuismeriti v višje dele smučišča. Pod Vitrancem, kjer so že pripravljali progo za svetovni pokal, in na Podkorenu, so bili le redki smučarji, pa zato tudi proge slabše vzdrževane. Se nekaj kratkih popoldanskih voženj in domenjeni čas odhoda se je približal. Pred hotelom Prisank nas je čakal avtobus. Počasi smo se nakapljali in pospravili rekvizite. Tisti, ki smo smučali, smo bili kar zado-vojmi, nasmučali smo se in bili malce utrujeni. Vendar so imeli nekateri še veliko proste energije, ki so jo porabili za nekoristno razmišljanje v kateri gostilni se bomo ustavili. A nikjer nas niso pričakovali z odprtimi rokami in z godbo. Povsod je bilo polno, kot vselej ob sobotnih večerih, seveda. Sli smo se nepotrebni miš maš, pa nikjer nič. Res nespametno ravnanje naših že polnoletnih mladincev, kakor, da bi bil moto tega izleta: poiščite gostilno. Pa je nismo uspeli. Razšli smo se pred Tosamo in kar se mene tiče, tega dne sem se pošteno nasmučal. Tone C. DSSS: Tudi nasmejali smo se. Levo: Plakat častitljive starosti na dan voli' tev v mehanični delavnici ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem za prejeto lepo knjižno darilo. Pojibič Lojzka Ob boleči, mnogo prerani smrti mojega dragega stoka BRANKA CERARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodialavcem iz oddelka mikalnice za venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njegov zadnji dom. Prav tako se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za prejeto dhnamo pomoč. Cerar Martina Ob smrti mojega dragega očeta se vsem sodelavkm in sodelavcem 12 Pripravljalnice prisrčno zahvaljujem za izraze sožalja in denarno Pomoč. Enako se zahvaljuj em Osnovni organizaciji zveze sindikata tkalnice. Modlic Hinko Ob smrti moje mame CERAR JOŽEFE se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Filtri iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in darovano cvetje. Enako se zahvaljujem tudi sin-dikalni organizaciji TOZD Filtri za denarno pomoč. Poljak Pavla Ob boleči izgubi moje drage sestre, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam Tkalnice širokih tkanin za denarno pomoč. Se enkrat hvala vsem liuksič Zdenka Prisrčno se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD Saniteta za obiske na domu in denarno pomoč v času moje bolezni. Rožič Ančka Ob prerani smrti moje drage že-d*6! mamice in hčerke MILENE MERKUZlC ^delavkam in sodelavcam iz mi-kdtnice iskreno zahvaljujemo za iz-raze sožalja, darovano cvetje, de-harno pomoč in govor od odprtem grobu. Hvala godbi in oktetu TOSAMA, kakor tudi sindikalni organizaciji 23 obiske v času njene bolezni, ter 23 darovano cvetje. Hvala celotnemu kolektivu za denarno pomoč in hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji Pdui. mož France, hči Irenca, sin Franci, mama in oče Ob smrti dobrega očeta Etbina Jermana se najlepše zahvaljujem sem, fei so darovali cvetje, mi iz-fkli sožalje, nudili denarno pomoč spremljali na njegovi zadnji Dani Marinček Osebne vesti Rojstni dan praznuje od 12. 4. do 11. 5. 1982 TOZD SANITETA Mikalnica 22. 4. Gregorin Milena, 4. 5. Kern Danica, 24. 4. Kovič Rezka, 26. 4. Kerč Alma, 10. 5. Kovič Marija, 26. 4. Merfcužič Stane, 25,. 4. Novak Slavka, 3. 5. Poharič Monika, 16. 4. Rožič Ani, 8. 5. Rems Ivanka, 7. 5. Stupica Joži, 23. 4. Smolnikar Ivana, 2. 5. Pesrtotnik Janko, 8. 5. Adamič Lidija, 12. 4. Klemenc Dragica, 17. 4. Kovič Elizabeta Otroška konfekcija 25. 4 Gomboc Darinka, 28. 4. Križnik Ivanka, 23. 4. Križman Nada, 18. 4. Milič Ivanka, 6. 5. Prašnikar Startka, 25. 4. Urbanija Pavla, 16. 4. Vrečar Vera, 18. 4. Žtebalc Antonija Sanitetna konfekcija 1. 5. Bizjak Marija, 24. 4. Gregorin Danica, 12. 4- Gabrič Marija, 10. 5. Grošelj Angelca, 29. 4. Hrovat Marija, 2. 5. Hribar Mirni, 28. 4. Keršič Ema, 26. 4. Miklič Monika, 6. 5. Poznič Francka, 17. 4. Peterc Cvetka, 3. 5. Popovič Radmila, 18. 4. Pavlič Reginca, 4. 5. šelja Ljubica, 18. 4. Tepež Angelca, 27. 4. Vrečar Ivanka, 24. 4. Rode Peregrin, Tkalnica ovojev 26. 4. Becjan Pavla, 16. 4. Ganič Ani, 15. 4. Goitar Helena, 16. 4. Kočar Angelca, 23. 4. Sajevic Helena, 6. 5, Svetlin Ivanka, 1. 5. Švigelj Ančka, Pripravljalnica 15. 4. Kuhar Danica, 7. 5. Modlic Hinko, Tkalnica širokih tkanin 1. 5. Barle Joži, 3. 5. Cerar Ivanka, 3. 5. Kovač Janko, 4. 5. Kovač Jaka, 18. 4. Lipovšek Marija, 16. 4. Pesitot-nik Ivan, 25. 4. Žankar Antonija, 23. 4. Cerar Božidar, 1. 5. Burja Dragica, Beliinica 4. 5. Djuraševič Rajko, Oddelek netkanega blaga 23. 4. Jere Miro, 22. 4. Klopčič Slavko, 29. 4- Merkiužič Jože, Vodstvo TOZD Saniteta 20. 4. Kurnik Dragica, 25. 4. Pod-peskar Jože TOZD FILTRI 16. 4. Kovač Dragica, 18. 4. Narobe Majda, 16. 4. Prašnikar Marinka, 27. 4. švarc Sonja, 21. 4. Trlep Marija, 24. 4. Volčini Jelka, 17. 4. Kovič Elizabeta, DSSS 28. 4. Cerar Jože, 24. 4. Cerar Marko, 11. 4. Dolinšek Ciril, 13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinček Danica, 29. 4. Rožič Zdravko, 1. 5. Keršič Jože, 9. 5. Marolt Franc, 14. 4. Podhrežnik Tončka, 9. 5. Rihter Breda, 10. 5. Ristič Stanka, 24. 4. Rožič Stane, 18. 4. Repnik Martoka, 10. 5. Vrenjak Elica, 7. 5. Vrenjak Milena, 28. 4. Drobne Ljuba, ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: Pavlič Peter — sporazumno Merkuždč Milena — umrla Tomažič Vida — upokojena Starbek Marija — upokojena Klopčič Avgust — upokojen Poviilk Vinko — sporazumno Zajc Branko — v JLA Klančar Valentin — sporazumno RODILI SO SE: Jaklič Giztela — hči Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Marjan Poznič, Vladka Berlec, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Miha Andrejka, JožePod-peskar, dipl. tog., Marija Pre-isekar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Bubinič dipl- iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Pap ir konfekcij a Krško UhUlC,* ŽA St-IUE Umo- valec na IClPAH VRSTA qORIVA 60HCNI POJAV AM.AH-1.__p nomot MAK,ARF |V^ VELIKA SIASCICA IHDUSTV RASTUhV HOTEL PANJSKI GOBI A/T QZ M1?10VCA JAPON MESTO SPODNJI PROSTOP V HIŠI VA/Ai-n zAintv ZNAMKA MILA JADRAH. OTOU --7VOI X.OHC£HT T. /rhunsl ŠPORTM TEVRA HOVAliOVIC TRČENJE Nedoloč. 2 Al MB V SEsT. V- V. ClI^AH LESENA D0)2AJA $LAep WNO SOUODSlVl TESLA PEZENA iDACH IMEE NpSTCD LOVNJAL PRSSVDZ, SREDSTVI ALELS TA120V F/L/7, /Cj CiARPNgg PEK/BU-JLS l/AFam LMl/o- VAl-NO i, ime- TEANOCU filozof FOLEDEL' BJlNJAMIh CLEMBN-CFAO j&mojB' HWECJA AčVEOPsW STARA UTEŽ Himsea TET TVevlde, SCEBPO OPDBA PCI V/MS lil TETI JBUTČV PA2P0- FEDI CEH 7DVAV.NA V MAWBD2\. OSEBNI PBA2M/L JUSAHV H Arni J MSUSAh-.DEE NEVSZI Nagradna IME IN PRIIMEK: ODDELEK: križanka NAGRADE Za križanko iz poejšnje številke je prispelo natanko 30 rešitev, od tega žal precej nepravilnih. Žreb je bil naklonjen sledečim reševalcem: 1. nagrada BRODAR Jože — SKS 2. nagrada PLANINC Pavla — upokojenka 3. nagrada LUKANC Tončka — otroška konfekcija Nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitve za današnjo križanko oddajte v nabiralnike do petka, 30. aprila 1982.