■Џ^ШшÜMI IMtu Celo leto K 12®*-~> pol tote E ®®l'~-> Sefet lete K S®*—. Izven }«§©»tovtj®s бЉ leto K ISO"—. teserafl «dl ©small® se za. seaSaesaj® po dogovora j pri več&ratoem hieertrrrojffl pftereren popust, UpreviÄro sprejema nsro&aliso, kswate In reklamacij®.---------------Telefon Sl. 220. 149* 1$«гаг£1кт» k c*. .v:>v;e.^A4»vim'0&,a w Z- Ш neodvisen političen list la slovensko ljudstvo *®*)т«мш[кдаш»виав* Ceuplfeevs Шшт 30 decemto*»«, 1.991.« кћф v ропДЦјек. «rteto te Uredništvo Ib opmai&No ji v Maribor* cesto Si 5, — Z uredništvo» s vsffik dan ssam od 14, do 12. Itokoplsi se ne vračajo. Nezaprte rektor so poStnin* preste.---------— Teiefoa 11 8* Bli:;ilteWBWWtell 11.ЈЦШИШ|1ШИ1 Latlüik XIII. д;'<ш^л^гЈШ1Шишшш«мш®№!ваддаша«|1^^ wsmmismvHwmw-i :mtiiwcii>aMtetw>ir(iweniirwiiiww«mTW STfcV Vv* »W.v>r,n 1 Ob Novem letu 1922. Minulo je leto, odkar je začel delovati prvi v Jugoslaviji1 izvoljeni parlament. Nade, katere so stavili vsil sloji, osobito gospodarsko šibki sloji, v delovanje tega prvega parlamenta in iz njegove sredine izbrane vlade, moramo reči, da niso nič drugega nego nepregledna vrsta razočaranj; poslabšanje našega gospodarskega položaja, našega ugleda v inozemstvu, skrajno nezdrave razmeie v; notranjosti države so posledice enoletnega, delovanja vlade in vladnih strank. Kot ustavotvorna skupščina je i-mel prvi parlament prvo in glavno zar dačo: ustvariti ustavo za novo državo. Način* kako se je to vprašanje reševalo, je pozročil krizo, iz katere ni drugega izhoda, kakor revjizija ustave. Ni se poslušalo 'Hrvatov, ne Slovencev, niti kompromisni predlog St. Protiča nti našel milosti v očeh radikalcev in demokratov, kateri so s težkimi žrtvami za državo pridobili muslimane in samosjtojneže, da) so glasovali za centralistično ustavo. Mesto sporazuma, mira \j državi in zadovoljnosti vseh plemen, trdovratno stre mljenje po centralistični ureditvi drža ve, korupcija, boj za vladna koifcta. Ne smemo se čuditi, da je radi tega začelo i v Vrstah najhujših centralistov prevladovati po preteku pol jeita prepričanje, da je rešitev hrvoitistoega vprašanja neodložljiva zadeva in da bo treba kmalu revidirati ustavo.' — Zadnja, skoraj dva mesca trajajoča kriza pove dovoljj! Po sprejeti ustavi (za 223, proti 19l) poslančevi, se jo pretvorila ustavotvorna skupščina v zakonodajno skupščino. «Prvi zakohskjč predlog* katere je dobila zbornica v pretres, so pokazali, da i zakonodajna skupščina, odnosno vladna večina, njima interesov celokupne države pred očmi, temvtee le interese posameznih vladnih strank. Naj boljši j dokaz za to so razne obznane in zakon o zaščiti države, kateri so izzvali nepotrebno razburjanje v državi ter tisti dosti bolj škodoval ko koristili. Da se spravi finance v red in dobi sredstva za nujno potrebne investicije, se je razpisalo notranje državno posojilo ter sklenilo najeti, v inozemstvu večje invegtijsko posojilo. —, Prvo jo po poročilih vladnih listov končalo z neuspehom, ker je vlada sama s tem, da večkrat obljubljenega izplačila 20%, priznanim (bonov) ni izvršila, s tem, da noče zamenjati pri markiranju odvzetjih tisočakov s ial-zificiranimi markami, s tem, da je u-kinila obrestovan je predvojnih rent in obligacij, s tem, da sid. prav nič ne briga za rešitev vprašanja vojnih posojil, spodkopala zaupanje najširših slojev ljudstva do države, Poi neuspehu notranjega posojila v času,, ko je kar naprej padala naša valuta, Vl času, ko je linančn^ minister razglasil velik deficit v proračunu, katerih se ne da pokriti, se je podaj finančni minister v London, da dobi tam državno posojilo Ni čuda, da pod takimi razmerami ni mogel ničesar doseči in se je moral' vrnili praznih rok domu, Mali lin veliki politiki, posebno nar ši samostojmeži, so se trudili prepričati vse sloje, da je treba cimprej skle niti ustavo, četudi', je slaba, ker se bo po sprejetju ustave zboljšal naš gospodarski položaj, losobito, zboljšala naša valuta. A zgodilo ge je ravno na sprotno! 28. julija 1920 se je dalo za 100 lir 410 K, ob času sprejetja usta. ve 733 K, 28, julija 1920 se je dalo za 1 'dolar 74 K, po sprejetju ustave pa 170 K, naša krona je notirala ob času sprejetja ustave v Curihu 3.30, nato pa neprestano padala, prišla na 1.30, sedaj notira krog 2. Te številke dovolj jasno govore!; Tudi druge dobrote, o katerih so vedeli povedati navdušeni ,centralisti, so 'izostale. Mesto tega, smo doživeli zvišanje davkov,, tako learim (n. pr. za železo 600%*,), dan na dan na-4 raščajočo ' draginjo In končno — mobilizacijo. Vsi ti pojavi so posledica pogrošne davčne, carinske, gospodar, ske, tarifne politike, v prvi vrsti pa" posledica popolnoma zgrešeno notranje in — zunanje politike. Nič razveseljiv ni pogjjied v, preteklost, vendar nam ni) treba obupati.. Kakor skuša solnice prodreti, temne, grozeče oblake, tako so tudi sile na delu, ki hočejo ozdraviti naš bolni par, lament in uvesti y, državno upravo in državno gospodarstvo red in pošteno gospodarstvo z državnim denarjem,-— i’ri pretresanju budžeta se od vseli strani zahteva znižanje števila stalnega vojaštva, redukcija števila uredništva (n štedenje v. vseh panogah državnega gospodarstva. Ce se posreči izdatke prilagoditi izdatkom države, če se posreči doseči ravnotežje v našem budžetu, smemo upati na boljše čase. Razveseljivo je dejstvo, da so se v zakonodajnem odboru po mnogih hudih bojih sprejeli razni zakoni v prilog najrevnejšim slojem, kakor invalidski zakon, zakon za zar šcito delavcev,, za zavorovanjei zasebnih nameščencev; itd. Velik napredek pomeni ustanovitev poljedelskega sveta in delavskih zbornic kot posvetoval n ih in strokovnih zbornic za kmetski in delavski stan. Z ustvarjanjem teh korporacij se bližamo našemu cilju, ki je; ustanovitev gospodarskega parlamenta, kateri se naj peča s stanovsko gospodarsko in soc i j apno zakonodajo. Naša stranka je, zavedajoč se svoje dolžnosti ; napram ljudstvu in svoje odgovornosti sodelovala pri vseh stremljenjih, katera so za ljudstvo potrebna in koristna, kritikoval a nedo-statke v državnem gospodarstvu in upravi, potegovala se za pravice vseh beduin in tlačenih. V. tem smislu hoče deloval: i v, bodoče! Resno in stvar no gospodarsko in politično delo brez demagoštva hočemo vršiti i v bodoče, hočemo pa tudi delati pa to, da se po polnoma izvede organizacija, kmetskega in delavskega stanu. Kot krščanska stranka, kot odločni Jugoslovani, ki ljubimo svojo državo in jo hočemo tako urediti, da bode postala prijeten dom za vse državljan ne, hočemo tudi za naprej biti odločen boj za dosego socijalnej pravičnosti, za povzdigo gospodarsko šibkih slojev, hočemo biti boj proti korupciji, proti izkoriščanju države, boj proti premoči kapitalizma. Vsem sobojevnikom in somišljenikom želimo ob pričetku novega leta: Srečno in veselo Novo leto! ?Vi|ad. Pušenjak. Kongres vseh kongresov. BRK kovec je v teku razprave besedičil, da bi bila sramota, Če bi se sprejel predlog Jugoslov, kluba. Moral i e utihni-j ti, ker ni član zakonodajnega odbora, jj. Sprejet j;e bil kompromisni predlog, da j se ta naredba odstavi z dnevnega re-i da in. da ostane v veljavi prvotno sta -I nje. Tako je končno prodrl predlog Jugoslov.. kluba. Narodna skupščina se ,;e dne 28, t. m. sestala v svrho krat-koirainega zasedanja. Seje so se ude ležili novi ministri. Predsednik Ribar r po kratkem nagovoru določil dnevni red seje za prihodnji dan. Dnevni red je sledeči: 1, Dvanajstine. 2. Poročilo verifikacijskega odbora. 3. Pomočilo imunitetnega odbora. — Jugo'-slovanski klub je posredoval pri pred sodstvu skupščine in zahteval, da se ta red obdrži pri razpravi. BOLGARIJA. Bolgarski listi se bavijo z revizijo neuillijske mirovne pogodbe in povdarjajo, da bi bila ta revizija potrebna, ker so se izpremembe mirov -nih pogodb izvršile tudi drugod, zlasti glede Slezije, Burgenlanda i, t. d, Bolgari so mnenja, da so določbe mirovne pogodbe za Bolgarsko narav -nost nevzdržljive. Bolgarska vlada le zavezniškim vladam poslalaj obširno spomenico, v kateri zahteva, da se nai pripusti enega delegata Bolgarije h konferenci, ki bo v kratkem reševala vprašanja daljnega vzhoda. Soc., demokrati so v sezoni raznih političnih predstav; prispevali z zieio komičnim priveskom — kongresom v 'Trbovljah, — Ko smo pred tedni pisal: o kongresu Zemljoradniške stranke, smo rekli, da prinašajo kongresi izrazito buržujških strank neko, že davno poprej pripravljeno,, lažnjivo so glasje na dan ter, da so udeleženci razdeljeni na dvie skupini: eno malo, ki sklopa^, rešujte in govori jn drugo veliko,, ki sme samo ' kimati in glasovati na migljaj prve. Ztemljoradniki so s svojim kongresom pokazali, da spadajo med prave ljudske stranke. Govorila Џ narodna večina, njeni sklepi so se izvršili in vse, kar se je izustilo na zboru, ni bilo pripravljeno, o-glajeno in odobreno od poprej', temveč prišlo je prosto in) samozavestno iz ust po volj: posameznika in večine, O kongresu radikalov in, demokratov ni treba govoriti, v vladajočih strankah je pohlep po moči in, oblasti že davno odbil vsa programatična na čela in zato tudi na kongresu ne more biti govora o drugem, kakor o delitvi pliena in o povečanju profita,. Govorih so Sefi in gospodje v stranki, ljudje iz naroda so pa pritrjevali, veseleč se išefoMK obljub, da se bo na rovaš političnih nasprotnikov še marsikaj dobrega doseglo. Krono vseh kongresov, pa nosi zbor, soc. demokracije. Ce bi bili dobro znani prvaki Jn ministerijalci na vladi, bi bil ves ta kongres do pičice enak kongresu policajdemokraitov, ker pa niso, so že priprave za navidezno uglajenost, soglasje in za nadvlado gotovih ljudi v, stranki, pokazale toliko ostudnega cinizma, toliko pohlepa in toliko smešnih oblastnjikov v. delavskem gibanju, da občudujemo ljudi, ki so mogli1 čitajti) in poslušati vse te komedije od prepirov v raznllh soc. demokratskih 1 j stihi do samega kongresa. Boji v listih radi priprav in predlogov za kongres, so se razvnel z veliko silo, dobivali so štrategično podlogo od vseh strani, največ pa od u- Politični ogled. KRALJEVINA SHS. V zakonodajnem odboru se je vršila dne 28. t. m. jako burna debata, ki se je sukala okoli kompe -ience višjega šolskega sveta v Ljub-I am. Kakor znano, je doslej imeno -val višji šolski svet učitelje na pred- re dnikov „Ljudskega glasa“« ki so vso svojo dolgoveznošt' združevali y zelo značilnih naslovih, kakor, n, pr,: „Ne gre za to, kdo, ima prav, temveč za to, kaj je prav,“ ali pa: „АЦ smo, ali nas ni?“ — In stranka je odgovorila ; Smo!“ Ko kiji so padali taki in podobni izreki po vseh predlogih,, kako ne bi» če „stranka“ reče: smo! in če po pomoti poslanec Bernot to zapiše. Stvar je zelo enostavna! — On vodi stranko z nekaterimi drugimi, ki z njim vred „vedo“,; kaj je prav, in tako stranka vedno lahko reče: „Tako in tako, niti za pičico drugače!“ Smo! Mi smo, ki vemo, kaj je prav in med nami, ki smo in med vami se pač ne gre zato, kdo ima prav! Tako j!e tudi bilo. Kongres se je vršil v Trbovljah, četudi je pošteno delavstvo nasprotovalo, češ, da je to izzivanje rudarjev, ki so že davno obračunali s socVjalpatrijjotL in Itudi „Naprej“ je ostal „Naprej“ ali celo „Dvakrat Naprej“, kakor je povdarjal eden od teh, ki „so in ki vedo, kaj je prav.“ „Pravaši“ so gnali stvar celo tako daleč, da' je bil n, pr. tucl; poslanec Kisovar izključen od kongresa, — ker ni član stranke, ker ni med temi, ki „so i;n ki vedo, kaj je prav“. — Stric jz Amerike Etbin Kristan je pa med njimi in za to je lahko poročal o „parlamentajrnem deljovanju“,* če tudi je do predkratkem dolgo časa bival v Ameriki, V. bojnem razpoloženju kongresnih priprav smo čitali na eni) strani, da meri stranka prepričanje po denarju, to je po davku in prispevku, katerega ji plača član, na drugi pa o 30 tisočgliavi množici, ki je stala o-krog te stranke ob času volitev. Iz tega nastane vprašanje: Ali ta 30 ti-sočglava množica ne mara „pravašev“ ki si lastijo strankino vodstvo, ali pa ..pravaši“ po svojih prej označenih načelih žvižgajo in plujejo na ,to množico. log okrajnih šolskih svetov. Dr. Žerjav, dr. Kukovec in Drofenik so ho-leli. naj se tozadevna določba izpre -meni tako, da bi v bodoče imenoval vse učitelje breMzjemno le višji šolski svet v Ljubljani, Ta nesramni a-„entat slovenskih batinajšev so člani jugoslov. kluba dr. Gosar, dr. Sim-rak in Sušnik uspešno odbijati in po dolgotrajni borbi tudi odbili. Dr. Ku- Iz ostankov parlamentarizma. Za državo zaslužni možje in državna podpora. Radikali in DOlicajde- mokrati" ima,jO pri vseh vladnih o. ra-vilih in ukrepih samo en končni cilj:' okoristiti z državnim denarjem sebe m sorodstvo v bogzna katero koleno nazaj. Da dosežejo ta svoj oilj, izko <■ riščajo ministrske stolice:, parlament in njihovo najmočnejše zave išče je pa /.akonodavni odbor. Na sejo tega od bora za dne 27, t. m. so pritiščali n dnevni red tudi zakonski predlog, da se naj dovoli državna podpora rodbinam za državo zaslužnih mož. Iz ravnokar omenjenega predloga odseva vsa farizejska koruptnost vladinovcev, Ni jim dovolj, da so vsi, ki se smatrajo po orijentalskih pojmih državno-zaslužnim, da so ministri, direktorji, •upravitelji fondov itd., ampak, bi še '4ub tem koritom radi iztisnili nepregledno visoke svote iz državne bla -gajne tudi za svojo žlahto, ki bi naj vlekla posebno penzijo kot nagrado, da so bili njeni družinski očetje največje pijavke na račun davkonmcevai-tev. Proti predlogu za dovoljenje dr* žavne podpore rodbinam državo izže majočih mož je odločno nastopil naš dr. Simrak, ki je naslikal ta predlog kot novi vir korupcijske nagrada za razne PaŠiče, Jankoviče, Pribičeviče Žerjave, Kukovce itd. Ker je bil ta predlog prikrit s tako umazanim piaš čem farizejstva in koruptnosti, je tu -di propadel pri glasovanju^ Naš kralj za ljudske pravice in zahteve. Ljudsko pravo v svobodoljub nih državah je parlament' in naš ju -goslovanski narod zahteva z vso od-'očnostjo in večino parlamentarizem , Li je danes igračka radikalov in demo kratov. Teater vladinovcev z ljudskim pravom in zahtevami preseda že kra-hu. Po zaprisegi ministrov sedanjega Pašičevega kabineta je izrazil kralj gospodom ministrom željo, da se čim-pre.i izglasuje volilni zakon, ker kralj kot' ustavni vladar in kot sin svOjOga naroda hoče ostati v stalni zvezi s svojim narodom in poslušati njegove težnje. Ravno radi te kraljeve želje ro volilnem zakonu se hoče vlada takoj lotiti tega vprašanja, katerega se boje radikali in demokrati kot zlodej križa. Kraljeva želja po takoišnji " :.»• konitvi volilnega zakona nam o do kaz, kako misli kralj o „parlamentarnem“ smislu vladnih strank, ii vladajo kar naprej brez parlamenta in ne тепеб se za narodne zahl ve po novili volitvah, ki bodo razčistile po iitiCno obzorje na plat res svobodoljub nega parlamentarizma.: Nepoštenost — pečat vladinovoev! Odkar so potisnili vladinovci ob stran parlament, zboruje in kuje vse mogoče zakone parlament vladnih strank , takozvani zakonodavni odbor, v kate-iem krilati po dr. Koroščevem izreku nepoštenost in vse mogoče policajde-mokratske svobodščine. — samo ne par iamentarizem in enakopravnost. Kolško je vreden sporazum, sklenjen med ,v zakonodajnem odboru,- zastopanimi strankami, nam dokazuje seja od dne 27. t. m„ na kateri so pogazili vladii-novci po znani .policajdemokratski navadi sporazum. Zastopniki v zakonodajnem odboru so se dogovorili, da ne bodo sklepali med katoliškim Božičem nobenih zakonov, radi katerih bi se lahko kršil dogovorjeni sporazum. A zgodilo se je ravno nasprotno, ka-ior nam dokazuje 400% povišek zem-ijarine za prečane in pobiranje davka na vojne dobičke za leto 1921 v. novo-pridobljenih krajih. Ko je videl g. dr, Korošec to teptanje sporazuma in ena-! opravnosti, je imel gotovo čisto prav, da je ožigosaj tako ravnanje med brat bkimi zastopniki naroda kot nepošte -no L Colo .Turki za enakopravnost katoličanov. Dva izraza se najbolj' izrabljata od vladmovcev: državotvornost in enakopravnost. Državotvornost je koritarstvo, enakopravnost pa vsestranska hegemonija enega plemena in ena veroizpovedi nad vsemi drugimi, Kaj in kaka je enakopravnost državotvorne gospode, je pokazala seja zakonodajnega odbora od 27, t. m. Na tej seji so raztegovali; delokrog državne hipotekarne banke „Uprava fondov“. Jugoslovanski klub je zahteval, naj ostane ta slavna „Uprava fondov“ omejena kot dose daj samo na Srbijo in Črno goro,, ki ste najbolj do ležui dobrot te banke. Fondi katoliške Cerkve naše države pa odklanjajo ca bi jih pobasala v svojo malho „U-prava fondov“. Dr. Simrak jie tudi ort-ločno povedal, zakaj se branijo katoličani kapitalističen#» zaščite državne banke. V proračunu je katoliška Cer. kev brezobzirno zapostavljena za pravoslavno vkljub vi ustavi zasigura-ni verski enakopravnosti, -Ministrstvo ver je izdelalo proračun za katoliško Cerkev v svojem pravoslavnem oddelku, a ne v katoliškem, .Vsled teh izvajanj dr. Simraka so se razburjali pravoslavni odborniki, muslimani in minister dr, Spaho pa se je postavil na stran Jugoslovanskega kluba. — Predlog vladnih strank glede zaščite katoliških cerkvenih fondov od strani „Uprave fondov,“ je bil vkljub ugovorom od strani Jugoslovanskega kluba in muslimanov sprejet. Smo pač v eri „enakopravnosti“! (Da ne bi naš viteški cenzor pokazal preveč -državo tvorne gorečnosti mu povemo, da je poročila iz zakonodajnega odbora pri nesel po našem vzorcu „Novi čas“j. Nebodigatreba dr. Kukovec se povsod vtika in prodaja svojo govorniško grižo bodisi» da jo upravičen ali neupravičen govoriti, Dx, Kukoveo. se je tudi usilil v, zakonodajni odbor in tamkaj pri zadnji seji govoril in glasoval, Ko je razprodal svojo govorniško rezanico im neupravičeno glasoval proti predlogu Jugoslovanskega kluba, pa so vendar le ugotovili odborniki» da on „milji“ nam dr, Kukovec nil. ma pravCcje, govoriti v zakonodajnem odboru, še manj pa pravico glasovati, ker ni niti član zakonodajnega odbora, Ali z drugimi besedami: * dr, Kukovca so postavili iz zakonodajnega odbora na hladi Prosvetni minister Pribiqeviö in državni proračun. Prosvetni proračun za 1922 nam osvitljuje Pribičevi-čev smisel za razliko med Beogradom» Zagrebom in Ljubljano. Rektorska na grada za Zagreb in Ljubljano izkazuje v proračunu 9,000 K, za Beograd 24.000 K, Dekanajtska nagrada za Zagreb in Ljubljano 4.8UÜ K„ za Beograd 12,000 K. (Za honorarna predar vanja v Zagrebu 489.800 K» v Beogradu 1,438,000 K, |Vi Hrvatski In Slavoniji znaša število Ijudskošolskih u-čiteljev 4,474, v Bosni 1,846, v D akna ciji 1,047, v Sloveniji 8.266, Za šolske nadzornike na Hrvatskem je izkazanih 2ÜU.ÜÜU K» za Bosno760.00U K, za Dalmacijo 360,000 K, za Slovenijo 400,000 K, Ravnokar omenjene svote za potne stroške šolskim nadzornikom piso nikakor, sorazmerne s številom učiteljstva v posameznih pokrajinah,) Za povrnitev selitvenih s|fcrdškov hrvats-kih Bjudskošolskih učiteljev je določenih 300.000 K» za one slovenskih pa 1.200.000 K (ker. so slovenski učitelji po ogromni večini v Pribičevičevi partij:« Op. uredn,) Za Štipendije in podpore učencem v Srbiji, Črni gori in .Vojvodini je določenih- 88,539,200 K, za one na Hrvatskem in v Slavoni ji pa 7,872,340 K, za slovenske 1,067.750 K» skupaj 97,473,290 K. Beležke. Vladna kriza v luči hrvatske štam pe. Zagrebški „Obzor“, glasilo desničarjev. iz Hrvatske Zajednice, piše o i ešitvi vladne krize v uredniškem u -vodniku sledeče: „Belgrajski listi, ki niso odvisni od radikalov in demokratov, prorokujejo novi vladi skorajšen padec! Vsi krogi so uverjeni, da nas žamoreio edinole volitve izvleči iz te fatalne situacije. Največjo senzacijo Ae vzbudila borba za portfelj vojnega ministrstva, ki še z odstopom generala Zečeviča nikakor ni končana« General Zečevič je baje izročil kralju spomenico, ki bo — če bi se jo obelodanilo — dvignila veliko prahu, ker vsebuje natančne podatke o odnošajih med par lamentarnimi skupinami in belo ter cino roko, Z e parkrat smo beležiti, da se bčlgrajska javnost najbolj zanima za imenovani oficirski organizaciji in na neodvisna štampa ugovarja proti vsakemu neparlamentarnemu upu ni Stojan Protič pravi v „Radikalu , bi bstoja med oficirji samo črna roka , ;n da so se pripadniki bele roke, ki na ne eksistira, vrinili v dvorno kar mariljo. Za nepoučene „prečane“ je torej jasno, da obstojate v naši vojski dve nevidni organizaciji,, ki delujeta sporazumno s političnimi strankami: ena z demokrati, druga z radikalji — -'otemtakem je bil general Zečevič ud bele roke, oziroma kamarilje in pris-.aš radikalov» Sedaj nam je šele jasno, zakaj je en del demokratov — takozvani samostalci — zahteval odstop generala Zečeviča, S tem, da je bil idiub intrigam samostalcev, znova imenovan za voj'nega ministra, je dobil nekako formalno' satisfakcijo, (Demi -sijo je Zečevič gotovo podal iz opor -omističnih razlogov, op. ur.) Ali je to zdravo? Ali je ministrstvo, ki se rodi v takih razmerah, mogoče?, Ministrstvo, ki ie tako. vezano, da išče pomoči celo .pri neodgovornih činiteljih in na ta način povzroča demokraciji in parlar rnentarizmu ogromno škodo, je nemo ’.etana u evidenciji ministarstva uop-če nema,“ Pisec teh vrst se je na lastne oči prepričal, da je bil sprejem inž, kapetana II, klase Albina Mlaker obiavljen v „Služb. Vojnem listu* To je bilo nekako v februarju ali marcu leta 1919! Kapetan Mlaker je prosil za vpokojitev iz zdravstvo niti ozirov ; razen tega pa ga je vojaške službovanje oviralo v udejstvitvi njegovih iznajdb v študiiu tehnike. Kot znano, gradi g Mlaker gosli, ki dajejo po konstrukciji njegovega izuma tako čiste glasove, kakor jih zamorejo proiz vajati edinole na slavnih Straaivari jevlh goslih. Mož je hotel zdaj v miru študirati in izpopolnjevati svoj ?zum.; Toda stanovanjska oblast mu je odpo- vedala stanovanje. Kje naj vzame ta človek, ki vendar noče ničesar drugega nego mir, denar za preselitev iz Krekovo ulice' v Radvanje?! V svojem obupu je mož zabarikadiral duri svojega stanovanja- ter se z nabitim revolverjem ustavil nasilnemu deloži-ranju. Preplašena žena se nahaja baje še v stanovanju, otroka pa je rešilni oddelek požarne brambe s pomočjo lestve spravil iz III. nadstropja na varno. Do danes, to pišemo to poročilo, še ni oblast ničesar ukrenila , O izidu tega škandala poročamo prihodnjič. Vabimo k lepi novoletni prireditvi jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru, ki bo v nedeljo, na Novega lesa dan ob petih popoldne v društva d dvorani, Splavarska ulica Št. 4. Ob hOncu bo licitacija bogato obloženem božičnega drevesca. Prijatelji delavstva, pridite! — Odbör. Silvestrov večer Prostovoljne požarne brambe na Pobrežju pri Mam -koru obljublja kakor vsako leto prav zanimiv potek. Na vzporedu je: godba kvinteta, petje novoustanovljenega narodnega pevskega krožkai, licitacija , srečolov in ples. Vstopnina 3 ulna^e, za podporne Člane 2 dinarja za osebo. Čisti dobiček je namenjen za nabavo prepotrebnih krojev. Pri splošni pri -kubljenosti tega-društva se je obilega obiska nadejati,, Na veselo svidenje v soboto v gostilni Rojko na Spodnjem -Pobrežju; Velika dobrodelna tombola v prid ubožne dece se bo vršila v nedeljo, .dne 8, januarja ob 2, uri popoldan v veliki Götzovi dvorani, Za tombolo je pripravljenih nad petsto lepiti ra vred* niti dobitkov, med temi kot glavni! dobitek voz premoga (2000 kg). Tudi o-stali dobitki so po veliki večini taki, da se jih rabi v gospodinjstvu ali pa za deco, ter sestoje iz domačih, šol-* skih in toaletnih potrebščini ter bo vsacega dobitka vsakdo vesel. Srečk® so že v razprodaji potom deice in v vseh trafikah v glavnih ulicah mesta,: Zahvala. Za prekrasno božičnic-,, ki jo je priredil g. okrajni glavar (Ir. Srečko Lajnšič dne 23. t. m. v telovadnici deške meščanske šole у "Ma -riboru najrevnejšim učencem ljudskih šol v Krčevini, Pobrežju, Radvanju , Razvanju, Studencih in Težim, izrekajo krajni šolski sveti in učiteljstvo navedenih šol tudi tem potom in v i -menu bogato obdarovanih otročičev in njih sfarišev še enkrat prav iskreno zahvalo blagemu prireditelju, istotako pa tudi g. okrajnemu šolskemu nadz. M. Lichtenwallnerju in njegovi gospej soprogi za požrtvovalno sodelovanje , in za veliki trud, ki sta ga imela z /ako okusnim okrašen] em božičnega drevesa. Srčna hvala pa tudi vsem damam in gospodom, ki so počastili to božičnico s svojo navzočnostjo. Ako se upošteva, da je bilo obdarovano po g. glavarju 210 otrok s toplo obleko perilom in z obutjem, '285 pa s slaščicami in pecivom in da tako krasnega božičnega drevesa mali revčki še niso videli nikoli, potem je utemeljena odkritosrčna zahvala teh sirotic, ki iz -ceni v željo: Vsem dobrotnikom srečno in veselo Novo leto! Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid», najboljše sredstvo za drgne-nje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave i. t. d. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijelno skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elsa trg 329, Hrovaško. 626 ce Szsčtto ln vcse-Co fei'o žeti vse» ce«je«i» odjemalcem. cR. eBi&jafa i*jjea»ani optift 01Latinov, poo&a wX.i6. Pozor! Ustanovljeno 1896. üisarsStf® w ШшшШтш Splavarska ulica 7* Vojašniški ulica 8. KOLARIČ & SIN absolvent mojsterskega tečaja na tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju se priporočata slavnemu občinstvu za izdelovanje pri-prostih pa tudi najfinejših mizarskih izdelkov v vseh slogih za poslopja pohištvo, sobne oprave, prodajalne, šole in cerkve. Načrti in proračuni vedno na razpolago! M V A4* N A ZVONOVI IN KOVINE POPREJ DENZELR SINOVI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratu 1 j CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove litve v vseh kovinah In zlit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgainies, kletarstva, pivovarne, opreme za piin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd. 34t Inž. J. & H. BUhl. 166 lepe dobro ohra-njene, vse strune, so so poceni na prodaj. Naslov je Plinarska ulica 17. Maribor. 706 £Jn—4 mešan, 4 orale pri Utf£U, Kama ci.raven odvoz. Izve se v vasi kamnica 20, pri Mariboru. 2—2 716 Harmonij, zka Šegula. Ptujska gora. 713 2-2 ; SANI ZA SANKANJE izgotovljene iz najboljšega lesa, prepasi iz špage, najfinejše lakirane, 1 dvovprežne sanke s 6 sedeli, 2 enovprežne sanke proda po ceni Franjo Pergler, Maribor, Mlinska ulica 44. 5—6 692 Nogavice se pletejo nove in podpletejo stare za nizko ceno Strojna pletama Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. 9-657 Srečno In veseloINovo leto 1922 Isli шш svojim cenjenim odjemalcem R. BIZJAK zaloga ur, zfatnine, srebrnino in nakita Maribor, Gosposka ulica 16. 2 pekovska učenca sprejme takoj Kotnik, Maribor, Aleksandrova c. 32. 2 —2 709 724 Veselo Novo leto loll: RUDOLF KIFFM AHN. MARIBOR Miteija: Mestni stavbenik Rudolf Kifffliana st. En inž. Rudolf Kif-fmann ml Ustsnovüin® I« 1873. Рагиа žsscgrssi Ј3©*»жж1а?*а*1.ј® tesarstvo, mizarstvo in kijučaunlčarstto s strojnim obratom. Način hitrega in štedljivega zidanja „Lean“ iz betonskih votlih kamnov. Zadružna ppodarsta banka dl Podružnica v Mariboru, Začasno: Koroška cesta 1/I. — Telefon 311. -- Brzojavi: Gospobanka. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu ha njeno podružnico T Karlovcu ia Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z atilijacllami čez K 50,000.000'- Daje «rgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje m prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu la aa vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterija ** Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelje gospodVeSt' da Je V n0Či od srede na četrtsk n*š preljubljeni ; Franc Vračko veleposestnik v Št. Petru nižje Maribora, T. nega šolskega sneta i. t. d, previden s svetotajstvi, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkej ob pol II. uri predpoldne od hiše__ se bodo brale v domači župni cerkvi in na Gori SV. PETER NIŽJE MARIBORA, <’ Žalujoči: Jožef, Alojzij, sinova. bivši dolgoletni župan, načelnik krai- nnfo i + •* v 50. letu svoje starosti, mirno a se_ vrši v soboto, dne 3I. decembra t. 1., '•*na domače pokopališče. Maše zadušaice dne 29. de:embra 1921. Ana Vračko, soproga. Alojzija in Frančiška hčerke. i. i o« 2. Ljubljane. Tovarna kimifnitt in rudninskih hart ter lakov Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Meratl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon .6^ Gosposka Mi. , PODMliCfi NA1S0R. Šolska «ta Siaajlm laki. Pravi fimež. Barva ш und©. f 7—ббЗ «üsäHt öl диЕ1И"1иаиј1иаммвд1диииииРЈди1ии1Ш JUBOUOVJWSKA KRIOITNA BANKA V LJUBLJANI. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom obč- nega zbora zvišati do 15,000.000 K z izdajo nadalnjih delnic. Osnovno glavnico 4,000.000 K oddamo v javno subskripcijo i. s. IO 0СШ fein!© pш 4O0a“-“ K piiinli, Ceno za podpisane delnice je pri subskribciji takoj v gotovini vplačati. Delnice se stavlja na subskribcijo po sledečih pogojih: 1. Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z. o. z. v Ljubljani imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovanske kreditne banke po kurzu 400 K za komad in 40 K za stroške izdaje. 2. Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskribcijo po kurzu 500 K za komad prištevši po 40 K za stroške izdaje za vsako delnico. Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade po § 3 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu banke. Podpisovanje delnic, se vrši v času od 20. decembra 1921 do 20. januarja 1922. Prijave sprejemajo: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani^ Marijin trg št. 8 m öjegovi podružnici v Murski Soboti in Dolnji Lendavi^ _ ^ Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku in Slov. Gradcu. Slovenska banka v Ljubljani in njeni podružnici v Dolnji Lendavi Novem Sadu. m v V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1921. Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko Hiavsty, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Čebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobraj, hotelir in trgovec v Murski Soboti; Josip Benko, hotelir in veletržec v Murski Soboti; Franc čeh, trgovec v Murski Soboti; Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Caftatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Metkoviču, Šibeniku, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru, Vsak podpisovalec dobi od plačilnega mesta potrdilo o številu sub-skribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po §-u 11 pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas. Jugoslovanska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci, uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na podpisovanje delnic. Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Janko Korže, ravnatelj v Murski Soboti; Dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi; Josip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Dolnji Lendavi; Adam Bobar, posestnik in mesar v Doljni Lendavi Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Kac, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Bedič, trgovec v Dolnji Lendavi. Vabilu na podpisovanje delnic. Ш Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4, maja 1921, št. 2337, dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom Jugasimransks kreditna bmka w LJuiiijmi* Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z razpisom z dne 25. oktobra 1921, št. 7204/21, potrdilo predložena pravila. jifiilliflfiilliiiliilliilliillVIfiilliilliilfiilliiiniilliilK STRAŽAH T Najugodnejši nakup JAS & LESJAK MARIBOR, Šolska ulica štev. 2. in širite „Stražo“! J. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CEITA 13 Najnižje cene in največja zaloga manufakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izbira izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi nailepše opreme za neveste. Nadalje pri porota svoi 9 velike zala go preprog, zastorom odei in tako dalle. 1«V« LETO ’OGOOOOOOOOOOOO€>OO0OOOO€>OOOGOOO0^OOOOOOOOOOeOOOOOOOOeOOO’ §REĆIO •— a ŽELIJO DOLI #■. IH W¥E§EEi ^eeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee NAVEDENE TVRDKE SVOJI} ODJEMALCEM, NAROČNIKOM I 1.d. i FR1I€ STICKLER RESTAVRACIJA Glavni kolodvor MARIBOR ^јиго Katjah Ж a vama „Gcntzatf“ 01Zatikov »Balkan' del. dražba la mednar. transp. In menjalnica MARIBOR Aleksandroma raste Člnton $avcax, delikatesna ir&ooina in tonama mesnih izdelkov 01ZazA&ot utica S IVAN KVAS klobučar Maribor Meljska ulica 71 Karničnik Josip manufakturna trgovina MAEIBOB Grajski trg 1 KARL PREIS MARIBOR Gosposka Bilca 20 Tronic gostilna Jakob LAH MARIBOR GLAVNI TRG 2 FRANJO FARIČ ključavničar MARIBOR Levstikova ulica 9 Maribor Vetrinjska ulica STOJEČ LOVRO urar Maribor Jurčičeva ul. 8 Feliks Pučko delikatesna trgovina Maribor, Aleksandrova c. 31 Frane Zwerlin krojaška delavnica in konfekcija MARIBOR Aleksandrova e. 28 OGLiSII Z Aw o 1. SUŠNIK, Slovenska MARIBOR ulica 16 J** Erzin kakao, kava, čaj MARIBOR Gosposka ulica 28 JOSIP STERUARD puškar Kregel Benedikt trgovina z mešanim blagom Maribor, Koroška cesta 39 MARIBOR Aleksandrova c. 18 Tomažič Lovro kotlar MARIBOR Sodna uliea 24 JOSIP POVOMIK trgovina z vinom Ernest Birtič restavracija „pri Klavnici“ MARIBOR MAEIBOB Vojašniška ul. 4 Stan Sit at os sedlarsko delavnica Koroška c. 17 trgovina Aleksandrova c. 13 MARIBOR Karl Robans parna pekarna Fran Bernhard-ov sin GUSTAV BERNHARD trgovina s porcelanom Maribor Maribor Koroška c. 24 KELC JAKOB Zdrnženi črevljar. mojstri i Maribora in oblici krojaška delavnica in zaloga blaga MARIBOR Stolna uliea 5 MARIBOR Glavni trg pod Veliko kavarno ct Vetrinjska ulica 7 Maribor J. N. ŠOŠTARIČ" manufakturna trgovina Meritor, Msidroia cesta 13 FRANJO MAJER manufakturna trgovina Maribor Glavni trg 9 Mž&fer KAVARNA ROTOVŽ ШАШ1ШШ Rotovžki trg Franjo Horvat slikar Maribor Slovenska uliea lO Fran Balon gostilna pri Broda Maribor Pobrežje - Transportno d. d. MARIBOR Meljska cesta Eman ILICH slaščičarna Maribor Slovenska nliea Šfooip ©e-z-^od ^•»tižna •K&toiha čuta 48 M. BERDAJS trgovina z mešanim blagom Maribor, Trg Svobode it^o wia * m Učenim 0Kazi&oz iUAianbtcva ;«»fa SOM CIRIL TRATNIK hotel Union MARIBOR Frau Zemlj č „pri Črnem «rta*1 Maribor, Grajski trg cfuzij cRaitin^ai-j naalabn ilU fffithnatebna »psftr.ija 0HaziSo« SReljska *vv Dr. Gnstinova I. marib. bioskop Maribsr МОвЕ» slaščičarna Maribor, Slovenska a!. Ž SZitinger trgovina » usnjem Maribor Kralja Retra trg 9 c}van в)?'бШек i» >S S 24 Marija D. p. kr. j tS G 25 Kristusov vneboh. P 26 Filip Neri © S 27 Magdalena N 28 6. povelik. Avgust. P 29 Veljko T30 Ferdo s 3i Angela VESELO NOVO LETO Ö OOÖQtViaOOOQMnorMirMVVVV^nnrinnnrtf 1922 September P 1 lij, Verena S 2 Štefan N 3 13. pob. Evfemija P 4 Rozalija T 5 Blagoslav S 6 Hermogen © Č 7 Bronislava P 8 Rojstvo M. D. S 9 Korbinijan N 10 14. pob. Miklavž Pil Prot in Hijacint T12 Ime Marije Dev. S 13 Notburga Č 14 Povišanje sv.kr. C P 15 7 žalosti M. D. S 16 Ljudmila ti 17 15. pob. Lambert P 18 Jožef Kupertin T 19 Jenko S 20 f Evstahij Č 21 Matej (Božidar) © P 22 f Mavri cij S 23 f Tekla N 24 18. pob. Rupert P'25 Kleofa T 26 Ciprijan injustina S 27 Kozma in Dem. 3 Č 28 Venceslav P 29 Mihael s 30 Medo. Jerko ŽEH °8§§8°' TISKARNA SV. CIRILA v MARIBORU Oktober N 1 17. pob. Remigij P 2 Angeli varhi T 3 Evald S 4 Frančišek Ser. IĆ 5 Velimir P 6 Brun on. Vera @ S 7 Roženv. praznik N 8 18. pob. Brigita P 9 Dionizij T10 Frančišek B. S 11 Nikazij Č 12 Maksimilijan P 13 Slavoljub © S 14 Kalist N 15 19. pob. Terezija P 16 T 17 Jadviga S 18 Luka Č 19 Peter Alk. P 20 Janez Kanc. © S 21 Uršula S 22 20. pob. Kordula P 23 Janez Kapistran T 24 Rafael nadang. S 25 Krisant, Darija Č 26 Evarist P 27 Sabina 3 S 28 Simon in Juda N 29 21. pob. Narcis P 30 Klavdij T31 Volbenk *1 mn S 10 N 11 P 12 T13 S 14 G 15 P 16 S 17 N 18 P 19 T 20 S 21 Č 22 P 23 S 24 N 25 P 26 T 27 S 28 Č 29 P 30 Juvencij Marcelin, Milica 3 Klotilda Binkošti Bink. pondeljek Norbert f Bogomil Medard f Primož in Fel.if f Marjeta_______ 1. pobink. Sv. Trojici Janez Fak. Anton Pad. Bazilij Sv. Rešnjo Telo Franc. Regis Bratoljub(Ado!f)© 2. pob. Srečko in F. Bogdan Silverij Vekoslav Pavlin Srce Jezus. Zdenka Rojstvo Jan. Krst. 3. pobink. Viljem© Ivan in Pavel Ladislav, Hema Vidov dan Peter in Pavel Spomin sv. Pavla TieOVIMA PAPIRJA, TISKOVIN, ŠOLSKIH IN PISARNIŠKIH POTREBŠČIN TER DEVOCIONALIJ November s 1 Č 2 P 3 S 4 N 5 P 6 T 7 S 8 Č 9 P 10 S 11 K 12 P 13 T 14 S 15 Č16 P 17 S 18 N 19 P 20 T 21 S 22 č 23 P 24 S 25 N 26 Г 27 T 28 S 29 Č 30 Vseh svetnikov Vseh vernih duš Krstivoj, Viktorin Dragotin, Živan© 22. pob. Caharija Lenart Angeljko Bogomir Božidar Andrej Avelin Davorin, Mena 23. pob. Martin © Stanislav Kostka Jozafat Kunc. Lavo sl a v Otmar, Edmund Gregorij, Zmagosl. Odon 24. pol), Elizabeta® Srečko Valeški Darovanje M. D. Cecilija Milivoj Janez od križa Katarina 25. pob. Konrad 3 Virgil Eberhard Saturnin Andrej, Justina December p i S 2 Nar. njodinj. SHS. Bibijana N 10 P 11 T 12 S 13 Č 14 P 15 S 16 N 17 P 18 T 19 S 20 Č 21 P 22 S 23 N 24 P 25 T 26 S 27 Č 28 P 29 S 30 N 31 i. adv. Frančišek K. Barbara © Sava Miklavž Ambrož Brezmad. sp. D. H. Peter For. 2. adv. Loret. M. B. Damaz © Sinezij Lucija Dušan Kristina Čedomila 3. adv. Lazar, Berta Gracijan © Nemezij Liberal Tomaž •j- Demetrij j* Zmagoslava 4. adv. Adam i. Eva Božič. Rojstvo G. Štefan © Janez Evang. Nedolžni otročiči Tomaž David V osmini Božiča, Silv. KMJieoVEZMlCA IZVRŠUJE VSA V SVOJO STROKO SPADAJOČA DELA HITRO IN PO NIZKI CENI SseČno in veselo % ovo teto ždi -kavarna „е&еоагад v 0Jlazii ozu. u Vsem obiskovalcem Ruške VESELO NOVO LETO 1922. Ohitelj Sernc. Veselo 3Sr©-vo leto želi t trafllsa. Maribor, Manjina ulica 10. Veselo Novo leto želi Alojzij Rečnik elektrotehnično podjetje Maribor, Tržaška cesta št. 1. Veselo Novo leto seli BEZJAK IVAN sedlarski mojster Maribor, Cvetlična ulica 33. Veselo Novo leto seli awiow mumjenčič poprej MSwirnm &&snlea. Lastni izdelki! Lastni izdelki! Žetega pohištva. Velika zaloga modernih spalnic, jedilnih sob ter sobe za gospode, kompletne oprave za pisarne, kakor tudi posameznih komadov. Brez konkurence. Združene tovarne ie delauisa pohištva v Maribora r. Z* Z o. z. SREČKO PIHLAR Srečno Novo leto seli ЈРШЖЈЕМ TOMAŽIČ sodar Maribor, Mlinska ulica TL prej J. I. Šoštarič trpwifäi z manüfaktiirnim biapm, feibsr, Gss-psski ulici št. S priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega manufak-turnega blaga. Točna postrežba! Solidne cene! Ocarinjenje! Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev ustanovljena „ORIENT“ d. d. v Mariboru, Meljska cesta it. 12. Telefon it. 90 m njena podružnica v Ljubljani, Iv. Petra cesta 2?« 4—iof 66t Hajceneje kupiš in :: najbolj® s t v Cirilovi tiskarni v Maribor№v>c ©«»SIOOIOOOOIOO papir kanclijski fini in konceptni, pisemski, svileni (Židani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške potrebščine, kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, rav- tp nila. Molitvenike, rožne vence, • svetinjice, trgovske knjige; šol-^ ske potrebščine, razgledniceN^ Solidno. Tocndü> ===df a 1922 L- VESELO NOVO LETO ŽELIJO SVOJIM ODJEMALCEM, NAROČNIKOM, OZIR. GOSTOM: Гm in i 1922 Ј8аш8%шиша%? UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO STRAŽE toplo priporoča svojim čitateljem vse tvrdke, ki inserirajo v našem listu. 80JC IVA! kipar MARIBOR Cankarjeva ulica 26 SIRK IVAM trgovina e špecerijo in semenjem MARIBOR GLAVNI TRG KOS ADOLF TRGOVEC Z JUŽNIM SADJEM MARIBOR NA GLAVNEM TRGU Kirbiš Joeip mesar MARIBOR Vetrinjska ulica 3 LIVflRHfl ZVONOV inž. I. Bühl MARIBOR, R0F0LIŠH9 ULICA I Duhek Franjo svečar in medičar MARIBOR Vetrinjska ulica 30 4albwidl Andrej g^r* HOTEL pri „Štiri pošti“ ta, idhčiEeis 0E.ICB r Franjo YTEL norcu“ 4 ULICA 30 \luu LAM FRANJO trgovina z manufakturo MARIBOR Goeposka ulica 13 JANČIČ KAROL trgovina z manufakturo MARIBOR Aleksandrova cesta 11 Brezoonik Roman mesar MARIBOR na Glavnem trgu >o£ie Sanacij gostilna „pr гРг1вЏ“ in krojaški mojster za moške in zenske Maribor, Taiienbaehooa ul. 22 LORBER IVRN slikar in pfeskar MARIBOR Vetrinjska ulica 5 Mordai Franjo akademični slikar sa cerkve, sobe in napise Maribor, Slovenska ulica 10 neii Fini® PASAR IN SREBRAR Maribor, Vetrinjska Hlica 18 Delavnica: Kopališka ulica 9 TRATNIK KAROL pasar in srebrar MARIBOR Orožnova ulica 3 Balon Franju in iMlnim gostilne „pri iraiu“ MARIBOR, Pobrežje DABRINGER FR. lostiini „pri HillIBnithik" MARIBOR PRISTAV OB DRAVI PHE9C i ŠOŠTARIČ Š7EEERI3SHB TBB0V1IB, BSRiBDB, шш alien 8 JHŠ S: LESJAK špecerijska trgovina Maribor, Šolska utica 2 SchieigbafBP Rudolf fppges s špecerijo in bapuaai MARIBOR, Mila Bosta 9 cBemhafd Jldolf /. mariborska mlekarna Maribor koroška eesta 10 tl SREČKO rna trgovina BOR Чса 11 a V dlEO ђ KELC JAKOB KROJAŠKI MOJSTER MARIBOR STOLNA ULICA 5 WWEWSTW «PfÄff, & Ji%J9L Jt iJutjp»Juu a@«si. ,„тнноаг«« Slcveaa-slEsu ulica, 1© Маи1и@г Ivan trgovina s špecerijskim blagom MARIBOR Koroška cesta 6 I^oglič Dragotin izdelovalnica in trgovina s črevlji in usnjem MARIBOR, Koroška cesta 19 Šestilu „рИ £п»ш ЗаИЈв“ (VELEBIL — KIRBIŠ) MARIBOR, Vetrinjska ulica 3 Zagorski Franjo posredovalnica za nakup in prodajo posestev MARIBOR, Burvurskn ulica 3 PERIČ 8 IMJiŠil špecerija, manufaktura in gospodarske potrebščine lARIBOR, Vetrinjska ulica I TIHIH SV. CIRILA _A» IE5 Z IE3 O Jžš ICOBOŠKik. CESTiL KNJIGARNA, Prodajalna TISKARNE SV. CIRILA ilHIBOR, H0H0ŠRA BESTS Knjigoveznica TISKARNE SV. CIRILA MARIBOR KOROŠKA CESTA mmil im m hbeus GOSTILNA MARIBOR, VETRIM3SHA ULICA Ш Biarsdtm km ur m Maribor Vetrinjska ulica 2 *°3 gssaieraeag gpaussoara^ Velika kavarna Jpaoeujjlia tatvin« Maribor, Jlleksandfooa eesta llnbiiilS Ljudevit in Julija XZZSiX mmrija in gostilna Iiliil, Aieksandrona cesto 33 HHBER KHROL trgovina s špecerijo in poljskimi pridelki na drobno in debelo teil®, lletaiMlrara cesta 39 IIJII FBllJO MANUFAKTURNA TRGOVINA ,« , GLAVNI TRG MARIBOR, STOLNA ULICA BBSTHU „PHI UPI“ oooooaoooocj (R. ANDERLE) illllE FBI MARIBORU MARIBOR GLAVNI TRG 1 TEREZIJI!! DVOR «50 &ноааши5мб Бшвшш Smblwmbw PRODUKTIVNA ZADRUGA MIZARSKIH MOJSTROV Zaloga pohištva lastnega izdelka iBFibor, Grajslt! trg 3 Kavama „Central" MARIBOR Gosposka ulica Šolska ulica Жаоата „Jadran‘ Maribor Jlleksandfooa eesta Copeifi Izidor gostilna MARI BOR Vojašniška ulica 3 i •k Lippert Franjo trgovina z lesom in drvmi MARIBOR Tattenbachova ulica 16 ZIKGLER M. veletrgovina s špecerijo in poljskimi pridelki ■ MASIIB OR, Btatfrg Zl Gajšek Martin manufakturna trgovina MARIBOR G LAVNI TRG 1 Kneser Srečko urar in zlatar МПЕ1В0П, Slomsl« uta јптииши uma GRMSKA KLET (B3URQ PL. V A L 3 AH) nejusčja te vrste e logoslavill I aaFibsFikeia gradu K0ŠT0MAJ ANTON GOSTILNA uanminB MLINSKA ULICA ШШаШУп, prečna ulica DELIKATESNA TRGOVINA IN ZAJUTRKOVALNICA Maribor, Easpsste ul., HotoušitPi cMttđrašič Здап trgovina z mešanim blagom Maribor (Koroška eesta, Vodnikov trg Jž #