V tarr-k, fatrtak in tolotn ukaja in »Ija t Mariboru brti poailjaaja 11» tlom ta rs? Uto s gl. — k, p<>l Uta . . 4 „ — ,. .-.•trt leta , f .. SO ..
i'n pošli :
7.« »»• Irto 10 fl. — 7* pol lata . 5 „  — .. u Mrt Uta 1 ..  «0 ..
Tredni.tr.i in opra»ni*tvo j* » go»p"*kih ulifah (rUrroniaana) *t. lit.
«».•!•.is.'l.t
/4   ! mili.   1..-,! • ■<•
rrut.' platajo I kr., i* »<• natisa* I krat. 5 kr. U «« tiika Škrat. i kr. i»      tiaka Jkral-»<hl* piiiupuk* 40 pUiu -
j*jo p»> proitoru.
Za »tak tisrk jo plaćat -kolek (atompplj) ti SO k
Kokopni       ne tri'.jo dopisi naj fo bliforoljn.. frankujajo.
V Mai-iboru T. .jaiiiini*jn 18(>9.
Te6aJ II.
Troje listov o slovenskih zadevah.
1.
Slovenci In Avstrija.
Vprašanje, ali je država po samovoljni pogodbi državljanov, ali pa po sili nastala, za nas Slovence nima posebne vrednosti. Mi smo, glede na našo historično-politično ceno, nov narod, in se ne gizdimo s stara-davnimi političnimi pravicami, kakor naši sodržavljani: Čehi in Magjari. Sicer pa je v naših očeh, dokler so v zvezi avstrijske dežele, povdarjanje in skli-covanje na historične, t a k o i m o no v a n e pravice le sklicevanje na predpravice pred drugimi. Pravice, na ktere se mi Slovenci čisto posebno sklicovati smemo in moremo, so vse drugačne, kakor »historične." one so ob enem starodavne, akoravno jih svet do zdaj ni hotel kakor takih priznati, in pa nove; one niso, res ne, zapisane v sive in otrohnelc diplome, ampak so pravice, z globokimi in čutljivimi črkami zapisane v pravo č loveč an s k o. In ako smo Slovenci. kakor trdita Vodnik in Trstenjak, že pred Kristovim rojstvom , ali pa, kakor zgodovinarji sploh trde, še le v ' C. stoletji po Kristu prišli v sedanja selišča, gotovo so te naše pravice, ktere v zvezi avstrijskih držav vživati imamo, najmenj tisočletne, ali pa, ako prvo velja, presivostarodavne.
Kakor sem zgoraj rekel, bodi si, da je država svobodna ali pa prisiljena zveza narodov in ljudi k dostiganji občnega oblaževanja , — nam Slovencem kakor Slovanom je slednje , ker heseda d r ž BV a pomenja moč in silo, — jvse eno za nas; ne skoz diplomirane pravice, temveč skoz bremena, ktera smo za avstrijansko državo vedno nosili in jih še voljno nosimo, in zavoljo teh bremen smo najbolj opravičeni, tirjati od Avstrije vsega, kar imajo države državljanom dobrega in potrebnega podajati. Kajti bremena, tako stvarna kakor osebna, so naše delo v prid države; za to delo pa tirjamo povračila. Povračilo pa tirjati za delo je občna in pripoznana pravica človeška, ki so opira na človeško voljo. Ker smo ljudje, zato tirjamo svojo pravico , svojo „staro pravdo" človeško. Kar pa o delu sploh velja, to velja gotovo tudi ne menj o državljanskem delu, o spolnovanji namreč državljanskih dolžnosti in nalćg.
Iz te občne človečanske pravice izhaja tedaj državljanu, ki toliko davkov v raznovrstnih podobah občnemu blagu, državi žrtvuje, tudi pravo, tirjati od državnega vodstva račun o vsem, kar se z njimi godi ali goditi ima, z drugimi besedami, državljan ima pravo od države vse to tirjati, kar mu je koristno, pa tudi pravo, braniti so vsega, kar mu je škodljivo ali bi škodljivo biti utegnilo.
Državljanska pravica, osnovana na podlagi človeške pravice, jo ono stališče, na ktero se mi upiramo , na ktern se imamo polno pravo sklicovati, in ako se pri tem sklicujemo na nove državne zakone in 11:1 obljube nam nhečano, tedaj ne zahtevamo kakih daril, temveč dolžnega nam plačila za težavo, ktere smo za državo že prenesli ali šo prenašamo.
Pri teh naših gotovih in neprozirnih pravicah pa ne pozabimo omenjati tudi tega, kar našim pravicam še posebno pravo daje, ktero pa drugi narodi nam nasprotni prezirajo, in na ktero se mi šo le v drugi vrsti pozivamo. Ne smemo nikdar pozabiti mi Shavenci, da smo mi eni izmed prvih ki mi ti j državi, ktero mi še vedno<£v$trijo imenujemo, temelj in začetek položili. K našim državljanskim pravicam se pridružuje še tedaj dobra bisto rič na pravica, no menj historična. kakor so pravico drugih narodov avstrijskih do Avstrije. Zato smemo in moremo z dobrini pravom tirjati od Avstrije, da nam bode pravična. da nam bode pomočnica v vsem, kar nam je v telesno in v dušno hasen. Saj smo k tej državi, ktero jo nova era „avstrijsko-oger>ko monarhijo" krstila, mi Slovenci po svojem razmernem in primernem številu ravno toliko in niti za eden las monj pripomagali iu še zdaj pripomagamo. nego drugi avstrijski narodi, in kedar je o historičnih pravicah, ktere kdo v Avstriji ima. govor, tedaj smo mi v resnici eden izmed prvih historičnih narodov.
Da smo se teh pravic še le v novejših časih zavedeli, tega nismo toliko mi krivi, kakor temveč krivično mnenje drugih o nas, ki so nas za sužnje imeli ter naši žalostni dogodki zgodovinski, ki so našo zavedanje ovirali ter nam niso dopuščali, svoje prave vrednosti se preje zavedeti. Ker pa smo se teh žo zavdeli. zato nas svet pisano gleda kakor gosta , ki je pozno prišel ter se za mizo vsel, akoravno je imel prejo—po veri in po človeški pameti — davno pravico, k drugim in med druge se k mizi vsesti, in ne več /a durmi prezati. Zato smo novinjaki v politiki, zato smo še nekako boječi, zato se še nismo zdramili k onemu predrznemu postopanju, ktero pokazujejo n. p. Magjari ali Cehi. ker še nam je dozdaj vedno prave, gorečo vere v našo neprikrajšljivo, našo nepreklicljivo in jasno pravico manjkalo.
S toga našega stališča, namreč s stališča državljanskih pravic, ktere je še le novejša prosveta evropska popolnoma odkrila, ne delamo mi Slovenci razločkov med diplomiranimi in prirodnimi pravicami avstrijskih narodov, cene državljansko vrednost vseh in vsakega edino po žrtvah državi primerno prinesenih, toraj tudi sebe vsakemu drugemu enakopravne smatramo. Kor se pa skoz denašnje dvodržavje ali dualizom dola dvoje državljansko pravo, dvoja cena državljanskih del in opravil, dvoja vrsta državljanskih pravic (pri ravno nasprotnih težah in davkih), zato se ne moremo soglašati z novo ero, vido pri tem. da so občno blago vseh po različnih načinih in to po načelu tako imenovanem historičnem, ne pa taktičnem doli.
Pri tem pa, da celo novo dobo ne sprejemamo, temveč si samo nje slobodščine prisvajamo, nismo si kakor državljani v nikakem nasprotji. 81o-bodščine, ktere mi Slovenci priznavamo, in ktere izmed njih se nam koristne zde za narodni napredek, nam je država že davno dolžna bila dati. Kajti mi smo kakor državljani voljno podpirali in št! podpiramo državo v vsem, česar ona k obstanku potrebuje in česar sme od nas tirjati. Nam so sedanje slobodščine, sedanju obljube itd., ktere nam ju država dala ali pa šo le storila, kos tega, kar nam še država dolguje, in zares nespametno bi bilo, od
Črćkarije iz Londona.
Božični dnovi.
Tako srna tedaj s pohorskim strijcem v Londonu; da, sina ne sva. „Kaj, črčarijčar, ne veš, da je edino pravilen staroslovenski dvojnik: sva V" Se ve da toliko iz slovnice vem, ali kaj mene to briga? jaz nisem staroslo-venec temuč le denašnji Pohorec, ki so po svetu klati, tudi nobena dvojica pohorska v domačem govoru no svaka ali sveka, temuč le smaka in smeka. Tedaj ko se jaz s svojim pohorskim strijcem pogovarjam le smakam in — makam; zato se opravičujem in se pri tem na celo lodnasto in rešnato Pohorje opiram , da, če se sme po novem pravilu k a — pisati, sme se po analogiji pohorski tudi — makati in me-kati. Tudi Jugoslovni že imamo kajkavce, štokavce, čtokavce, čakavce, kakavce; zakaj bi se no dodjali pohorskih možkih makavcov in ženskih — mekavcev? Pohorci oglasite se, naj vaša govorica tudi kaj med Slovenci velja.
Kaj se vse v črčarije iz Londona ne vplete! pa kaj so vse v denaš-njih razmerah ne stori! Svet je poln posebnosti; vendar od zdaj hočem govoriti edino, kar moj atrije in jaz njegov fidus Achates vidiva in počenjava v Londonu.
Prvo, ko sva si v Londonu potovanja oddehnila in se vredila, hotel je moj strijc kot brumna slovenska duša iti v cerkvo se nebesom za dokončano potovanje zahvalit, dasiravno se mu je na Iteni potna torba ukradla. Pa nezgoda, ko je človek dalj časa na tujem in celo med tujimi ljudmi, ko se mu je treba za tujo deželo tudi tujih šeg in navad poprijeti, lehko se mu dogodi, da marsikaj domačega pozabi; tako se je tudi meni prigodilo. Nisem pomislil, da jo moj strijc katoličan in peljal sem ga v stolno cerkev sv. Pavla , ktera se v sredini velikega Londona vzdigujc. Moj strijc zagledavši to velikansko in prekrasno poslopje je bil celo zavzet in rekel bi nebeško navdušen že samo od zunajnega pogleda in občudovanja; pa potem ko sva stopila v cerkev, ni mogel več svojih občutkov v srcu zadrževati:
pade na kolena pred marmorni kip, ki so mu jo ravno priličen dozdeval in srčno k namenjenemu svetniku moli. Vendar kdo jo bil ta svetnik? Ne, kaj mislite? Arehl da Arch. po številu osmi, ki je nepozabljivega spomena cerkvi rimski in ženskemu spolu. Moj strijc, kakor vsi Pohorci Mariborskega okraja, je goreč častitelj sv. Areha, kterega cerkev vrh Pohorja stoji. Od tod ta zmota, in ne vede poprej, da Angleži stavijo tudi v cerkvo sv. Pavla kakor (kjer je se bolj slavno) v \Vestminster Abbey kipe, spomenike proslavljenih možev svojih. V tej pomoti pnhožnjnka nisem motil in zakaj bi ga bil? Tudi pred kipom Areha osmega Bog sliši molitvo pobožnega katoliškega Slovenca. Ko sva potem še. večkrat to najveličastnijo stolico protestantsko od zvunaj ogledavala je moj strijc opazil: Skoda da ta cerkva na lepšem kraji ne stoji. V City, mestu trgovskem je, na okolo so hrami, ki nikakor niso posebno lepi ali pogledu ugodni; k temu pa še večno rožljanje z vozovi in kriki v občem burnem poslovanji. Od cerkvo sv. Pavla vijejo se ulice na vse strani in sicer, kjer je največe gibanje v trgovskem poslovanji, kjer se vsak dan stotine in tisočino miljonov prebaranta. City, to največo denarno polje na svetu, je prijetno in prijazno le onim, kterim je tam denarna setev in žetev; tujec in človek, ki tam nima opravil, ogleda si burno trgovsko življenje , trušno gibanje in brižno delovanje; to mu ima biti res zanimivo. Pa med tesnimi ulicami, med črnimi neprijaznimi hišami v dimni prašnini in megli živeti, ter večni hrup in ropot poslušati, nikakor ni ugodno; boljše je na vrhu Poharja v leseni koči. Res tudi nikdo, ki lo premore, v City ne prebiva; trgovci imajo tam le svoje zaloge in opravnice „offices" in so tam lo črez dan, ko se posluje. Največo je zato gibanje v jutro ko ti Merkurjevi sinovi od vseh strani v (!ity frfrajo. in zopet na večer, kedar se na dom vračajo.
Najodločneji ali fashionable oddelek Londonski je Westend t. j. zapadna stran. Strijc in jaz sva se tudi v tem oddelku naselila. Tukaj tedaj živiva samca. Prišel je Božič. „Kaj nama samcema v teh praznikih storiti? vprašal me je strijc, „vem da na tujem niso prazniki tako ugodni kakor doma". — Lekko da se motite strijc, odgovoril sem jaz, vsak narod ima !svoje šege in vsaka dežela ima svoje ugodnosti; le praznujte Božič prav po .angležki navadi in videli boste, da jo morda prijetnejši nego jo na Pohcrji
deželnika ponujeno tretjino ali četrtino dolga ne sprejeti, — ker nam vsega dolga ne more ali ne hoče na enkrat poplačati. Zato sprejemljemo Slovenci (kakor so to tudi Čehi storili n. p. / dovoljonjcm tahorjev) ne ktere dele novega ustava, akoravno celega ne moremo s srcem sprejeti, in ker to, kar sprejemamo in priznavamo od tega ustava, ne imamo za kako darilo, pridnim šolarčkom dano , temveč za stari dolg ali pa šo le za del dolga, zato se poslužujemo vseh novih, nam koristnih pravic, ter se ustavljamo, kjer in koder se nam prikrajšujejo. Kakor rečeno, državljanske pravice, ktere so dolžno povračilo naših državljanskih dolžnosti, so v vsem in pri vsakem našem dejanji nasproti državi prvo pravilo.
Tako gine izpred naših oči vse nasprotje, ktero je v tej zadevi lo videzno; z našega stališča gino ona megla, v ktero so avstrijske notranje razmere mnogim zakrite; s stega stališča vidimo pot, po kterem nam je hoditi; naše stališče naša srčnost.
Avstrija, Jugoslovani in Turčija.
„Novi Pozor", ki turško-grški razdvoj s pozornim očesom opazuje, in je po svojih zvezah tudi dobro podučen o dogodhah, osebah in razmerah, piše v 392. broji o tej zadevi med ostalim takole: „Kako je to, da avstrijsko-ogerska monarhija toliko brani Turčijo ? ona država, ktera se je cela tri stoletja tako slavno branila proti osmanlinski sili?"
„V Beči in v Pešti se zdaj tako-le modruje: Naša država je kakor tudi Turška sestavljena iz raznih narodov in raznih, nekdaj neodvisnih dežel. Tukaj gospoduje nemški in magjarski, tam osmanlinski živelj. Ako mi pri-pomoremo narodom v Turčiji živečim, da se otresejo osmanlinskega gospodarstva, objeli smo načelo narodnosti, ktero je vzvišeno in sveto, dokler se tiče Nomca ali Magjara, a pogubljivo, kedar se ima obračati Slovanom, Grkom in Romanom na korist. To je ena, a druga: Turčija v svoji slabosti ni nam nevaren sosed, temveč mora vsak čas pritekati pod naše okrilje proti nepokornim jej podložnikom. Drugače pa bi bilo, ko bi se na razvalinah slabe Turčije vzdignile mlade države slovanske, romanske in grške. Ali bi prve dve ne imele upljiv na svoje brate, ki zdaj vkroteni žive v deželah ogerske krone? Brane torej celokupnost turškega cesarstva, branimo ravno tako tudi celokupnost svoje države.
To sta zanesljivo dva glavna razloga, iz kterih je Avstro - Ungarija najzTestejša družica in zaveznica Turčije.
Ali ta politika no bo niti odvrnila one nevarnosti od Avstro-Ungarije, ktero bi rada odpravila, niti bo ubranila, da bi se turško cesarstvo no razsulo. Kolikokrat je bilo že izrečeno, da bi za Magjare in njih bodočnost najkoristnije bilo, ko bi se oni odrekli plemenski in državni hegemoniji na Ogerskom, ko bi se pomirili s trojedno kraljevino na podlagi enakosti, potem pa podpirali težnjo jugoslovanske, romansko in grške na Balkanskem polotoku. Pa kaj še? Magjari snujejo veliko vzhodno državo, kteri bi oni bili gospodje, a ne pomislijo, da bi morali popred slovanski svet izkoreniniti ali pa ob vso moč spraviti.
Mogoče je, dnsiravno ni verjetno, da bo zapadna diplomacija, posebno ako niste Pruska in Ruska še pripravljeni za rešenjc nemškega in ž njim v zvezi stoječega vzhodnega vprašanja, plamteči turško-grški razdvoj za zdaj pomirila in tako krizo na vzhodu za malo časa odložila. Ali s tem ni odvrnen od Evrope Damoklejev meč; stalnega oddihljeja no bo imela, dokler padišah v Carigradu stoluje.
V takih okoliščinah, v kterih si bo tudi načelo neposredovanja (nein-tervencije) na vzhodu dobival od dne do dnu več prijateljev v Kvropi, in je
in marsikdo drugod na Slovenskem. Videli boste, da ravno samcem more Božič na Angležkom najbolj ugoden biti in to je res velika posetuost. Dobil sem povabil od več odličnih hiš, naj pridem praznovat praznike božične, najbolj priletno se mi je zdelo podati se k znamenitemu pastoru Johnu, pri kterem so posebno lepo po staroangležki navadi Božič svetuje. John je kaj dobrodušen človek in ima kakor navadno vsi pastorji, prav brojno rodbino in med drugimi troje hčerk, ki vse svatov pričakujejo. Na to povabilo sem tedaj obljubil priti in seboj tudi dovesti svojega strijca. Preselila sva se po takem na Božič v pastor - Johnovo hišo, kjer sva bila z največo prijaznostjo sprejeta. Po hišah , na posebnih mestih jo bil navešen lim „minist-letve" (viscum) in holly (ile.\ aquifolium, slovenskega imena ne vem niti nemškega) Moj strijc jo to tiho ogledoval in posebno čudno so mu je dozdevalo zakaj se limove vejice toliko navešajo nad duri, nad podobe, nad svetilnike itd. Jaz sem mu na to lo opazil, da naj potrpi, skoro bo videl, da ravno te navešene limove vejice so v Božičnih praznikih najbolj zanimivega pomona. Na večer nas je bilo zbranih v salonu lepo število. Ko smo bili vsi vkup, nagovoril nas je pastor kot „kučegazda": A merry Christmas and a happy New-Year, veseli Božič in srečno novo leto! S tim srčnim pozdravom so se pozdravljali leto za letom naši predniki ter se pozdravljamo mi in z nami celi krščanski svet. Božič je čas miru, sprave in ljubozni, troje glavnih potreb človečanstvu. V tej dobi se družijo prijazno rodbine in prijatelji, poravnavajo razprtije ; spomenjamo se, da smo si vsi bratje in ponavljamo bratinstvo z vsemi ljudmi, ki so dobro volje. Ker je mir, sprava in ljubezen prvi pogoj družbi in sreči človeški, ima tedaj Božič, ki to sve-čuje, biti mil in drag celemu krščanstvu; veselimo se tedaj veselega časa Božičnega!
Komaj jo pastor svoj nagovor dokončal, ko nekdo iz med možkih najlepšemu dekletu takšen poljubek na lice poljubi, da se je po celem salonu zaslišal. Dekle sramožljivo zbeži in se prijazno drznežu huduje, pa komaj se okrsne na drugo stran, limova vejica se zagleda nad njeno glavo, dohiti jo drugi žaron poljubek in radosten sinoh se razlega po celem salonu. Moj strijc jo k temu strmel ves začuden in ni si vedel kaj; ravno so je počel razgovarjati, o čem no vem, z drugim prav zalim doklotoin, ko nek
že mnogo velevlasti pri volji braniti ga z orožjem, glavna je naloga samim narodom vzhodnim, da zdrobe turški jarem in si osnujejo samostalne države. In tu pogoj se bo izpolnil, ako Grčija, Romanska, Srbija in Črnagora, ki so že neodvisne ali polodvisne države, solidarno in složno povzdignejo zastavo svobode in samostalnosti narodne in državne. Stvar krščanskega človekoljubja in narodne svobode bi morala zajokati, ko bi turškotilski diplomaciji obveljalo razdvojiti te naravske zaveznike na južno-vzhodnem polotoku ovropskem. Posebno bi naš jugoslovanski narod nemilo zabolelo, ko bi Srbija in Črnagora križem roke gledali borbo med Turčijo in Grčijo. Da je regencija srbska ta čas obrnila pozornost narodovo na notrajne reforme, popolnoma odobravamo,.ako želi s tem povzdigniti notrajui red in slogo, da more Srbija vznotraj vrejena in čvrsta tem krepkejo stopiti v zunajno akcijo. Brez tega pa so Srbiji zastonj ustava in svoboda. Srbiji je treba prostega zraka, treba jej širjega delokroga. Knježevina bo v sedanjih mejah na jetiki poginila. Naj se belograška vlada ne da zapeljati niti obljubam niti žuganju bodi-si avstro-ogerskemu, bodi si francoskemu. Ni treba rezenciji razlagati, ktere velevlasti so Srbiji naravne zaveznice v vzhodnem vprašanji. Ona jih bo spoznala po koristi, krvi in preteklosti. Bojazen pred Rusijo, Prusijo, Italijo in Ameriko bi bila kratkovidna in smešna; na njo že več no verujejo niti turkofilci v Pešti in Beči. Ako so sedanji državniki magjarski leta 1849 iskali prijateljstva in pomoči v Rusiji, zakaj bi srbski državniki v Belemgradu zdaj odbijali ruske simpatije? morebiti zato, da bi za to ceno dobili navidezno prijatelstvo Beust-Andrasijevo?
Te vrstice piše Hrvat, kteremu je korist in bodočnost svojega naroda ravno toliko vredna kakor korist in bodočnost naroda srbskega. On ne stoji na stališči partikularizma, s kterim ni nobeden narod ničesar dosegel, kteri je pa iz vsakega naroda naredil smes v tuji zmesi. Trojedina kraljevina more kaj veljave imeti lo tedaj, ako jej na oni strani Save in Une nastanejo neodvisne sorodne države. Kedar se to zgodi, konec je vsaj ma-gjaronski politiki v Dalmaciji, Hrvaški in Slavoniji. Zatorej vsak pošten Hrvat želi zmago in sicer hitro zmago na vzhodu „častnorau krstu in slobodi zlatnoj." —
V Mariboru, 6. jan.
Časopiščcki, ki so po dispozicionsfondski previdnosti dobili žalostno, a dobro plačano nalogo na slovenskih tleh ali loviti prijateljev začasnim de-cemberskim ustanovam ali pa pobiti s papirnatim kijem vse one, ki bi ne hoteli verovati, da jo: december velik in meščansko ministerstvo njegov prorok, tako so se zagledali v dozdevno bliščobo hvalisano ere, da so slepi postali za barve, da so celo ogluše li in da lahkomišljeuo naprej dirjajo po svoji krivi poti, dasiravno jim že ljudje njih lastne stranke svarljivo kličejo: „stoj!" Novo leto jim je dalo dobro priliko iznova hvaliti, kar so že stokrat prehvalili in zopet vdrihati proti Čehom in Poljakom, prosi kterim so že tolikokrat vihteli svoj neškodljivi kij— a v svoji prisiljeni gorečnosti so zopet presUšali svarljivi klic nemškega, sicer ustavo- ali tudi resnico- in pravicoljuhnega „VVandererja". Da se naši bralci prepričajo kako sprevidni Nemci sodijo o ustavi, ministrstvu, Čehih in Poljakih, naj jim tu podamo enega izmed „vVundorerjevih" člankov, ki se glasi:
„Res, da se bo moralo šo lo pokazati, ali jo turška vlada modro ravnala, ko je svoje krepke tirjatve stavila do Grčije in poskusila izkopati so iz svojega diplomatično in vojaško neprijetnega položaja. Pa modro ali bedasto, dobro ali slabo: ona se je ganila, se je povzdignila iz svoje lenobe in je šla dogodkom naproti. namesti da hi jih bila pričakovala. Pri nas v Avstriji je obnašanje turške vlade v nierodajnih krogih izbudilo toliko dopa-
drug človek dojde in brez vseh ovinkov to dekle pred njegovim nosom poljubi. — Vidim da se čudite prijatelj Radoveden, spregovoril je pastor, ki je mojega strijca opazoval in strmeti videl, vidim, da vam niso znane šege in navade, kako se po Augležki Božič praznuje in svečuje. Gotovo se pri vas limove vejice tako po hišah o Božiči ne obešajo kakor jih tukaj vidite; mi bi brez te žolto-zelene rastline z belimi jagodami božičnega svečevanja prav po redu svečevati ne mogli. To rastlino, kakor Vam je menda znano, so nekdaj Kelti naši preddedi v veliki časti imeli; bilo je veliko svetovanje, kedar je veliki duhoven Druid to rastlino prvi iznad dreva s zlatim srpom odkrhnil. Druidi t. j. keltski duhovni so kakor za druge potrebe, tako tudi pri poroki ali ženitvi limove jagode rabili davaje jih ženinu in nevesti za srečno svatovanje in zakonsko zvezo, čemur jo zato ta rastlina tudi posvečena bila. Krščanstvo je sicer kar mogoče vse paganske šege in navade odpravilo, pa ktere so bile narodu posebno ugodne in priljubljene, pustilo jih jo, samo prestrojilo jih jo nekoliko in podteknilo jim krščanske misli.
Celti so imeli limovo svečenje o pozni jeseni, ko so jagode celo dozorele; bilo je to veselo praznovanje. Blizo v to dobo se stavi godovanje Kristusovo; Celti kršćani so združili to dvojno veselo praznovanje v eno krščansko svečanje, v Božič. Ker jo bil pri Celtih tim posvečen srečni svatbini in srečnemu zakonu, zato ga še denašnji čas o Božiči po hišah na-vešamo in vsak možki smo brez vseh ovinkov ali ceremonij poljubiti vsa-ktero dekle ali ženo, ki dojde hote ali nehote pod limov grm. Toraj da pri nas prav po naše svečujete praznike božične, treba nam je dolžnost, da si izberete tukaj iz družbe ktero si koli hočete dekle, saj jih imate na izbero, in poljubite jo brž ko pod limov grm doide. Dekleta kakor vse druge ženske tukaj bi vam zelo zamerile, če bi se ne potrudili jih nektorekrati pod tej posvečeni rastlini s prav žarkim poljubkom vjeti, A mcrry Christmas and a svveet kiss! veseli Božič in sladek poljub! veselite se z nami po naše! — Moj strijc se iz začudenja izvedri, osrči ter radosten odreže: Da po Vaše se hočem veseliti, po Angležki Božič praznovati, torej a svveet kiss in „smak" poljubil jo pa8torjevo Amando tako hrabro, kakor kodaj kteri lodnasti Po-horec svojo ljubico.
Pa tem dekletom in mladim lepim ženam so je res komaj preobilih
denje, da se je oficijoznemu časništvu dala naloga, naj piše vesele in slavnostne članke Turčiji na čast. Pri nas so vsi polni občudovanja turške kreposti, ki se je pokazala po dolgoletnem omecovanji. Kaj pa da! na drugem se občuduje to, česar kdo sam nima in možato delo se tem imenitneje vidi, čem bolj komu pomanjkuje dobre volje posnemati ga.
Turške vtragljivosti, vzhodnega fatalizma, .gnjusobe pred krepkim snovaujem svoje osode, ktero itak .Vilah dela — ne iščite vsega tega več v Carigradu. Te lastnosti vse ima naša notrajna politika, ki se je od potrje-nia verskih postav sem ustavila in ni do denes niti za korak nepredovala. Komur to ni prav, on je nezadovoljne/.: kdor ne kaže zaupanja in zadovoljno ti. on je hudovoljec, kteremu naj zadostuje, ako se mu to milostljivo Irizanaša, čegar nevšečne želje pa spolniti bilo hi odveč. Tako se je glasil Bachov policijski uk, in če si bliže ogledamo obnašanje sedanje vlade proti tirjatvam Galicije in opozicije na Češkem, ne bomo našli nobenega razločka. Le pustito jih, naj bodo Čehi in Poljaki nezadovoljni, bomo že videli kdo ■e bo poprej omehčal in kdo more dalje čakati. Če to ni jedro ministeri-jalnega gesla glede federalistične stranke, potem bi za istino ne vedeli, kaka smisel da bi bila skrita v ministerski politiki.
Da bi se imelo s čebi obravnavati zarad sprave, razglašalo se je pač od slabo podučene strani, a se je zopet preklicalo od dobro podučene plati. Ravno tako so se bili raznesli čudoviti glasovi o razgovorih, kako uaj |i se oni nevšečni sklepi gališkega deželnega zbora vzeli v parlamentarično delo. Zdaj pa zopet „Czas" zanesljivo pripoveduje, da se vlada s temi iklepi sploh noče ni kratko ni malo pečati, in da še na to ne misli, da bi se s Poljaki pogajala. Tu kakor tam, proti češki kakcr proti gališki opoziciji isti sklep ničesar ne početi, da bi si vlada približala tej stranki, ki fitejo cele narode, in da bi jih pridobila za decembersko ustavo. Kaj torej vendar mislijo? kaj upajo in kaj hočejo? kaj si obetajo? Vsega tega ne Vemo. Mi le vidimo, da puste reči razvijati se, kakor se same rade razvijajo: Bmerlingova politika proti Ogerski se zdaj upotrebljuje proti Češki in Galiciji.
Decemberska ustava, kteri smo (Wand.) prijatelji, a nikakor ne ob-čudovatelji, smela bi biti najbolja ustava na svetu; a dokler ni mogoče ljudi ta-njo pridobiti, odtegujoče se ž njo sprijazniti, dokler se konečno dejansko ne vresniči politična svoboda, kolikor je je le še na papirji, toliko časa so tudi z najboljo ustavo ne da druzega opraviti, kakor pač nekoliko mesecev 'ali let ž njo slepariti. Ista sredstva kakor pod Šmerlingom, isti duh v uradni politiki, s kterim si februarska postava ni mogla opomoči, tudi decemberske ustave ne more rešiti osode, ktera je vso avstrijske ustave od leta 1848 sem doletela. Ogerska sprava se nekterim dozdeva kakor glavnica, ki nam bo za Tselej toliko obresti dajala, da bomo mogli od njih živeti, če tudi na spravo I Cehi in Poljaki uiti ne mislimo. Iz avstrijsko - ogorske sprave so da tudi denar kovati in to se je delalo v obili meri; a ko bi so primerila kaka kriza, ne bodo ti dohodki zadostovali, posebno ker so je Se pred krizo mnogo potrosilo. Brambovska postava je res srečno dovoljena in Poljaki imajo zdaj svojo plačo za klasičuo vedenje, ktero so kazali med posvetovanjem o tej postavi. In postavo izvršiti jo tudi šo velika naloga in radovedni smo na skušnje, ktere bo doživela postava, kteri so razdraženi Čehi in Poljaki tudi sredstvo za vojskovanje. Kdor je prijatelj avstrijsko-ogerski monarhiji, moro lo svetovati, naj so teh skušenj v tako neugodnih okoliščinah ne čaka. ampak naj se napravi sprava s Cehi in Poljaki , dokler je šo čas. Ako mislijo, da jo že zdaj sprava tako težka stvar, ali morejo pač verovati, da bo v kritičnih časih postala lažja?
I) o p i s i.
Iz Dunaja. B. jan.H.G. (N e k a j besedi o o s no vi nove šolske postave.) To dni so ministerstvu in državn. zboru blizo stoječi listi prinesli načrt postave za ljudske šole. Da-si ima ta osnova še precej potov okolo in okolo, predno bo postava postala, kaže nam vendar že zdaj, kaj bomo ž njo dobili; kajti saj skušnja uči, da se v državnem zboru sicer mnogo govori pa malo meni. Ji. G določuje: „o učnem jeziku in o poduku v druzem deželnem jeziku določuj o po zaslišanji tistih, kteri šolo vzderžujejo, med mejami zakonov, deželna šolska ohlastnija." Kedar to besede enkrat potrjilo dohodo, imeli bomo zopot on §. več, na ktorega se bomo opirali mi tirjaje brez pogoja slovenski jezik v slovensko šole, oblast-nije pa lo bodo za „podučevanje v druzem deželnem jeziku v ljudski šoli skrbele. In glejte, že nam „Pressc" potrdi, da imamo prav, kajti pravi, da je ta clausula dobra proti tistim ki svoj jezik hote na svojih šolah, ali kakor ona to imenuje „nergclcion." —§. 75 pravi pa: „Z obzirom na posebne razmere v Dalmaciji, Galiciji, Kranjski in Bukovini, Istriji in Gorici sme deželna za-konodejna ohlastnija k § 21, 22, 28 in 38 spremeuilne dostavko delati." Tu jo nekaj, tu je pridobitev, morda nam je Klun pridobil, si misliš ko to bereš in hitro greš nazaj iskat §. 21. Tu pa se ti obraz podolži, kajti vse pesebne razmere na Slovenskem so krive, le tega, da ni da bi moral ravno G let star deček v šolo tekati, ali se sme 11 leten ali no sme iz šol izpustiti, ali se imajo pripravniki 4 lota učiti ali več ali menj, in kako more kdo učitelj postati; v vseh teh slučajih ima izjemno pravico določevati dež. zbor. O jeziku deželnih šol ne , kajti za to je šolska ohlastnija — c. k., in naravnost podvržena kultusministru. Dunajski list, ki kratko o tej osnovi govori, očitno da razumeti, da se Poljaki v §, 74., kjer se zatrjuje da bo gališki 1. 18G7 postavljen deželui šolski svet še dalje obstal, izjemljejo zategedelj, da ne bi Italijani in Slovenci ž njimi vred postavi so upirali.
Nečemo o stvari, ki ni šo postavno veljavna, ki se morda šo spremeni tu in tam, tožariti. Saj se domislimo kako so naši državni poslanci nekterim govorili in pravili: „le počakajte, ravnopravnost bomo mi vam dobili, mi in le mi. Vi pa ubogi reveži na duhu in vidu, ki ne verujte, da po očetovsko za Slovence skrbimo, boste kmalu na prsi trkali in nas za odpuščanje prosili, ker ste nezgodo in nesrečo storili, da nas ne poznate." Besede so bile sicer druge, ali misel je bila ta. Da imamo mi prav, kaže morila tudi osnov te postave za ljudske šole.
Politični razgled.
Zopet se pripoveduje, da bosta potovala cesar in o os ar i ca v Galicijo in se mudila tudi na Moravskom in v Šleziji.
V Ravdnici na Češkem so hoteli 7. t. m. napraviti ljudski tabor. Okrajno glavarstvo ga je prepovedalo, češ, da so sme misliti, da so bo pri taboru sklepalo proti sedanji državni ustavi. — Bržkone bo pa proro-ročno okrajno glavarstvo na Dunaj poročalo, da je ljudstvo na Češkem zelo ustavoljubno in da ga le nekteri rogovileži zapeljujejo.   Ljuba doslednosti
V Lvovu se mnogo bere politična brošura, ktero je bojda spisal grof Borkovski. Knjižica ostro graja vlado in poljsko delegacijo. Spisatelj so vedno povraća na federalistično stališče.
Ljudje, ki dohajajo v dotiko z gališki mi državnimi poslanci, pripovedujejo , da je mini8tersko svetovalstvo sklenilo, naj se resolucija gališkega zbora ne predlaga državnemu zboru, da pa resolucijo kot samostalcn nasvet predlože poljski državni poslanci.   Ko bi državni zbor ne hotel spre-
poljubov braniti, varujejo se zato kar mogoče, da jih nikdo pod liinovini grmom ne vjame; pa uboge stare device in ktere narava ni z lepoto ali nježnostjo obdarila, tem je drugače.   To se ne samo liniovih grmov ne ogibajo, temuč natikajo, si še v lase limovo vejice, da morejo biti vsak trenotek la poljub pripravljene.   Ker je božič praznik miru, sprave i:i ljubezni, doba, v kteri imamo hiti milodarui in deliti veselje z vsemi ljudmi, ki želijo biti dobre volje, torej je tudi nam dolžnost biti milodarnini zapuščenim postaranim devicam in se jih pod limovimi vejicami spominjati, da se tudi one Božiča in stare navade vesele. — Potem ko je dobrodušen oastor videl kako živo in radostno se je moj strijc te nove mu šege angležke poprijel, da ko je brž bolj angležki postal nego Angleži sami, govoril mu je še o drugih posebnih navadah angležkih o Božiči in med drugim mu rekel: Niste li še opazili, da denes namesti premoga, s kterim edino vedno kurimo, na ognjišči celi colek ali kladica lesa gori?   Glejte to je tudi naša stara navada, na ta dan kos lesa, ki se Yule-log imenuje požgati.   Zdaj sicer nimamo več tolike svečanosti s tim lesom kakor nekdaj naši predniki, zadostuje zdaj le J colek grčavega lesa, da se ž njim na Božič kuri; pa poprej je to bilo dru-5gače.  Na Svečnico namreč, ko pri nas božična doba mine, posekalo se je 'drevo in nekoliko obžgalo , potem pa pustilo ležati celo leto do božičnega Večera. Tedaj se je na mesto za razveseljevanje ,the scene of merrymaking" evleklo.   Mnogo ljudi je na tej kladi vleklo, ker mislilo se je, da vleči Yule-log donašalo je srečo, kakor se je mislila velika kazen in nezgoda človeku, ki ni smel se vdeležiti Yule-log vlačiti.
To je tedaj bila velika svečanost, po največ pa se je pri tem pilo ola ali piva in prepevale so se stare božične pesmi „Christmas carols" v občo veselje. V denašnji dobi bi se kaj takšnega obhajati ne moglo, naše življenje jo preveč meščansko. — Vendar kaj vam vse to, — na Božič je človeku treba imeti kaj boljšega nego limove grmiče in pod njimi poljube, ali Yute-log, kteri nas namesto premoga greje; vi si imate še dobro pokusiti našega božičnega obeda, našega Christmas dinner. Pri tem se naznani, da je obed pripravljena, toraj najdimo k mizi. Ha! se začudi moj strijc, purana imamo na mizi! in kakega I no vem, ali ima gospod Čolnik v Slovenskih goricah boljšega.  Purana sto brž opazili, spregovori pastor, pa ste že
kedaj naš angležki pluni-pudding videli in pokusili? Ravno se prineso na mizo v veliki skledi neka stvar, podobna mali kopici ali pol okroglemu močniku, na vrhi je vtaknena holly-eva mladika in vse skupaj je v plavom plameni. Glejte to je naš proslavljen pluni-pudding, prav posebna narodna jod, brez ktere se Možic obhajati ne more, ne v palači bogatinovi, ne v koči dni-narjevi; pluni-pudding in puran sta na Božič na mizi vsakega Angleža, ki le količkaj premore. Podal se jo mojemu strijcu — za kakšno čast, ne vem — prvi kos plum-piiddinga, ki je še v žganji planiti) (z gorečim žgnnjom se namreč celi pudding polije) in pritrdil je da je res dober, ktere hvale jo bila pastorjeva žena vesela; vendar da bi jaz Slovencem svoje mnenje o tej jedi povedal, rekel bi, da pluni-pudding je precej dober enkrat na leto; našim izdajalkam kuhinjske knjige pa bi ne hotel svetovati, da bi tiskale ljubljanskim kuharicam njegov kuhinjski list, ker menim da bi ne bilo mnogo prida pri nas pluni-pudding kuhati.
Naj ostane stara domača navada in pohorski „pomožnjenk", ta jo bolj ugoden slovenskemu želodcu i,i žepu. — Po božični obedi je v dobri Angležki hiši in družbi res kaj prijetno, kakor menda kmalo kje drugod no tako. Kar se večernega družbinskega razveseljevanja tiče ima tudi svoj poseben „charnie" ali ljubkost. Pač prazne imamo mnogokrat predsodke o drugih narodih, ako si njihovih šeg in navad prav no ogledamo in spoznamo. Francozje lepo govore „les Anglais iraiment pas s'amuser" in da so polni resnega splcena in drugih takšnih posebnosti: treba je mod njimi živeti in ž njimi se veseliti, potem pa so človek o njih drugače prepriča, kakor po nekterih srakah, ki svojo posebnosti na kontimenti skazujejo in po kterih se mnogokrat celi narod sodi. Pa kam zaidem — hočem le kratko omeniti da pri pastorji je bilo srčno razveseljevanje tako s zanimivimi igrami kakor s petjem, razgovori in tudi plesom; še moj strijc je prav po angležki šegi s pastorjovo Amando potancal, ker zelo se mu jc bila prikupila pope-vaje miloglasne pesmi Irske, kterik tožno-vesele in strastno doneče melodijo so toliko slovanskim podobne. Meni pa je po tem strijc zagotovil: Res, tako veselega božiča še nisem nikoli doma obhajal, kakor pri pastorji Johnu: Angleži so tudi znajo veseliti.
jeti galiških tirjatov, potem bi poljski poslanci izstopili iz zbora in pustili Nemcem in Slovencem še nekoliko časa na boj klicati avstrijsko osodo.
Zdaj je zopet dvomljivo, ali se sestane konferencija že !). januarja, kajti po brzojavnem sporočilu dunajske „Prcsse" je grški zastopnik pri konferenciji Dehannis v Parizu stavil prav nujni nasvet, naj bi se konferencija za toliko časa odložila, da bi bilo njemu mogoče osebno pripoto-vati v Pariz. Kar se konferencije sicer tiče, sliši se, da jej bo Grčija predložila natančen popis vseh dogodeb na Kroti od tistega časa sem, kar se je upor začel. Po turški želji ima konferencija le nektere dni trajati, in se strogo držati turško-grškega razdvoja in njegovih zadev. Prusija in Rusija ste se o svojem vedenji popolnoma porazumele, med drugimi vlastimi pa vlada še precej različnih misli. V Carigradu so sicer v konferencijo privolili, kakor pa je videti, si prav malo od nje pričakujejo. Turška vlada zbira neglede na konferencijo svoje zadnje moči in na suhem kakor na mokrem svojo vojsko in orožje nadopolnuje. Kar je ladij za rabo, pripravljajo se, da bodo tekoj po razbiti konferenciji planile nad Grčijo. Tudi na suhem se vojaštvo na vse kriplje zbira. Brati je celo, da je porta s turkofilskimi vladami v dogovorih, da bi te poslale svoje vojno brodovje v dardanelsko obližje , da bi ne bilo zarad ruske bližine treba vsega turškega brodovja poklicati s črnega morja.
O konferenciji sodi auglijski list „Observer": „Mnogo dobrega ni pričakovati od konferencije, pri kteri bo vsaka zastopanih vlasti iskala drugačnih koristi in res bi bilo želeti, da bi se konferencija sploh ne sestala, ker je dosti upanja, da se zadeve med Turčijo in Grčijo same ob sebi tudi brez konferencije vravnajo ; da bi se pa rešilo vzhodno vprašanje, to ni niti mogočo niti so bržkone ne namerava. Naša (angl.) politika glede vzhodnega vpražanja sme biti le politika pričakovanja. Ne moremo prejemati dolžnosti, da bi Turčijo za vsako ceno podpirali, še manj pa potuho dajati Rusiji in Grčjji, ki hočete turško neodvisnost pokopati. Sploh ne moremo poskušati, da bi določili dogodkom v Turčiji gotovo, trdno pot. Mr. Lavard priporoča, da bi se Anglija vtikala v turške zadeve, ko bi hotele druge vlade tam napadati. Iz take politike pa bi pri sedanjih okoliščinah lahko prišlo do nove krimske vojske. Če že drugi Turčiji krivico delajo , vendar ne moremo sprevideti, zakaj bi se jej hoteli mi za zagovornika ponujati. Vsakako bo časa dovolj o tej stvari natančneje sklepe delati , kodar bo resnična nevarnost, kakor neposredno pred krimsko vojsko, deželi žugala. Turčija je zadnja dežela, glede ktere šo zmerom mnogo dobrodušenih ljudi zagovarja intervencijsko politiko (vtikanja vlad v zadevo druzih držav). Za vse druge državo se je intervencijsko načelo zavrglo. Res je, da imamo dolžnost skrbeti, da se izpolnujejo dogodbe, kterih smo se vdeleževali, a vendar ni zmerom sile, da bi zato že vojsko pričenjali. Velika izvedenost in providna politika earla of Clarendon je porok, da bo on deželo varno vodil, in mirno smomo pričakovati, da bo v vseh prihodnjih dogodbah ime in čast naše deželo varoval in lo dclolal, kar bo tirjala prava anglijska korist." —
Prusko vladno časopisje še zmerom sovražno-ostro piše proti avstrijski politiki Beustovi, ktero imenuje politiko vojske in zmešnjave. Dunajski listi kakor pred avstrijsko-prusko vojsko vse belijo z mirovno barvo in posebno zagovarjajo g. Beusta. Tega si vendar ne upajo trditi, da je Beust resnico govoril, ko jo v rudočih knjigah ponosno razkazoval svoje prijateljske razmero z vsem svetom in tudi s Prusijo
Poljska emigracija se je to dni v Parizu posvetovala, kako se jej je obnašati v sedanjih vzhodnih homntijah , in kaj jej je storiti, ko bi se Rusija dejansko vtikala v turško-grške zadeve. Kakor se pripoveduje, izrekel jo zbor, da ima poljska emigracija kolikor mogoče hoditi ista pota z Avstrijo, ker ima ta po sedanjih evropskih razmerah naravsko dolžnost v zvezi s Poljaki pobijati ruske namene.
11 al lanski kralj neki zopet prav resno misli vladanje mlade države prepustiti mlajšim močem in živeti popolnoma privatno. Da bi se kralj odpovedal, želi tudi ministerstvo in kakor se trdi tudi francoska stranka, celo Napoleon III. Želi to kralj sam in njegova morganatiška sopruga Mi-rafiori, ki bi rada, da bi kralj živel le njej in njenim otrokom.
Ga ribal d i je v pismu do svojih volileov rekel, da se je do cela ločil od italijanske vlade, [ktero je v dobrem zaupanji priznal, ktera se je pa posebno pri početji proti Rimu nevredno skazala italijanskega imena.
Iz Italije se piše, da so v nekterib krajih nastali resni upori, ko je hotela vlada pobirati malenski davek, kterega je parlament dovolil. V Cam-pežini so napadli kmetje mestno hišo; župan je pozval vojake, ktere jo ljudstvo zasramovalo in s kamenjem ometavalo. Vojaki so streljali iti ubili 6 ro-goviležev; mnogo so jih vzeli v ječo. Vlada hoče ostati pri mlinskem davku in šiloma potlačiti upor proti njemu.
Po stari navadi je na božični dan kardinal Patrizi svečano srečo voščil svetemu očetu. Na kardinalov govor je papež odgovoril v obširnem govoru, ki se je nanašel posebno na sedanje nevarnosti, ktere ima svetovna oblast papeževa. Papež je rekel med drugimi, da je boj proti cerkvi že starodaven, Bog ga je od začetka sveta dopuščal, torej bo trajal tudi do konca sveta. V sredoveku je bil sveti grob horišče, zdaj se boruje proti grobu sv. Petra in Pavla; a Bog ni nikdar dopustil, da bi se kak vladar vsedel na grob, ki je prestol božjega namestnika na zemlji. To uči zgodo-dovina, a sedanji čas je pozabil na zgodovine. Ker je padlo toliko prestolov, misli se, da pade tudi papežev. Na dalje je rekel sv. oče: „Naši sovražniki skrbe le za denar, blago, vžitek — za materijalno; mi tega ne zaničujemo, kolikor nam je za življenje potrebno. Pa kaj je nasledek tega slabega življenja naših nasprotnikov V Nepravica ropanje, tujega posestva, prestopanje svetih božjih postav."
Iz Odese se poroča, da se jo tje iz Carigrada preselilo ogromno število Grkov. Tudi so pripoveduje, da je ondotna grška kupčijska hiša, ktero gospodar ima ruske državne pravice, nakupila 300 grških ladij; to morda le zato, da bodo te grške Indije lahko obešale varno rusko zastavo.
Carigrašjka „Turquieu razglaša strupen članek proti Rusiji, ktera od leta 180(1 sem redno rine vzhodno vprašauje na javni oder in si zdaj obeta, da bo konferencija (irčiji koristila. Porta ne ho dopuščala, da bi se njeni postavni koraki, ktere dela sebi v obrambo, v konterenciji po zobeh vlačili ; ko bi se vender kaj tacega storilo, zapustil bo turški pooblaščenec mahoma pariški zbor.
Po sporočilih iz Aten je laž turško pripovedovanje, da so se kre-tanski uporniki podvrgli turški vladi.
Ze zadnjič, ko smo tiskali carigraški telegram zarad severne Amerike, rekli smo, da je turško pobarvan, kar se je med tem popolnoma potrdilo. Zastopnik združenih držav severno-amerikanskih v Carigradu, Mr. Morris, ima od svoje vlade povelje, jemati grške podložnike pod svoj začit. Torej je laž, kar so trdili krščeni in nekrščeni Turki, da bi Amerika ne pustila hraniti turških podložnikov.   Tudi ta laž je imela kratke noge!
Kazne stvari.
* (Čital niča v Sevnici) bo napravila letošnji predpust dve veselici v svojih prostorih in sicer 10. januarja besedo s plesom; pelo se bo: „Kdje stanak inojV in pa 2. februarja besedo v spomin Vodnika, s petjem („Himnus na Vodnika", četverospov), deklamacijami in plesom. Veseliue se začenjajo ob 7. uri zvečer. Odbor k vseselicam uljudno vabi domače in zu-najne društvenike.
* (Najnovejša dela.) Celjsko konstitucijonalno društvo je praznovalo decembersko obletnico tudi s komersom. Komers je sploh zdaj v Avstriji minlci n. Iz dijaških let vemo, da se pri komersih mnogo vezanega in nevezanega govori, da se dela s sabljami ali kako drugače nepotreben hrum , da se komandira s posameznimi latinskimi besedami brez pomena, največ pa da se pije in vganja tudi drugih norčij. Vemo tudi, da po komersih navadno skoraj vsacega vdeleženca glava in lasje bole, da pa si ti revoži, če se snidejo, vendar lo delajo vesele obraze in si pri novem vrčku ali bokalu pripovedujejo, kako lepo je bilo na komersu. Da pa so komersi tudi kulturhistorični momenti — „eine That", o tem so nas podučili še le „Tagblattovi" komerslerji, kterih eden celjsko veselico opisovaje pripoveduje: „Sc le po polnoči smo se ločili prepričani, da se je denes tu storilo veliko delo" — mit dem Bewusstsein, dass da heute eine That gesehehen.— Prosit! vaše delo I
* (Tiskovna pravda.) Dunajska „Zukunft" ima 9. t. m. tiskovno pravdo zarad zapisnika napravljenega pri okrajni sodniji št. lenarski, kterega je našla v „Slov. Narodu" v predelu: „Ravnopravnost na papirji in v dejanji," potem pa po svojo obravnala.
* (Kranjci v Ameriki.) Kakor pripoveduje „Balt. V. Zšg." je rojen Kranjec, v. č. g. Ignacij Mrak imenovan umrlemu g.Baragi za naslednika, to je za škofa v Marquette.
* (Narodno žalovanje.) Ćeski rodoljubi v Gradcu so sklenili, da se ne bodo zarad žalostnega stanja v njih češki domovini letošnji predpust vdeležili nobene hrumeče veselice. „Komna" tudi Pražanoni priporoča, naj so letos no napravlja „Narodni beseda" in naj se opuste vsi predpustni plesi.
* (Ljudska kuhinja) v Ljubljani se ho menda res ustanovila. „Tagbl." pripoveduje, da dotični začasni odbor nima nobenih narodnih ali političnih namenov in da je v toni smislu razposlal vabila do mnogo ljubljanskih meščanov, ki so neki tudi radi obljubili, da se bodo o svojom času vdeleževali pri dobrodejni ustanovi.
* (Od šempaskega tabora.) Kakor čuje, „G6rz. Ztg," zaprli so že nekoliko onih italijanisimov, ki so za časa Šempaskega tabora romali v Palmo in tam demoustrovali proti Avstriji in za Italijo. Proti zaprtim se je začelo kazensko preiskavanje.
* (Katoliškega društva) ljubljanskega odbor je razposlal vabilo k pristopu, ker so društvena pravila potrjena.
* (Pravniško društvo) se snuje v Mariboru. Kakor slišimo je že mnogo tukajšnih pravnikov obljubilo, da pristopi društvu.
* (Do sle d nos t). C. kr. namestnija v Gradcu je našla tudi v pravilih slovenskega političnega društva, ki se snuje v Mariboru, nekoliko stavkov, ki se ne vjemajo s postavo o pol. društvih. Ko so je začasnemu odboru to naznanjalo, tirjala se je ob enem pravilom tudi nemška prestava.   Odbor tej protipostavni tirjatvi ne bo ustregel.
* (Knjez črnogorski) se je potovaje v Peterburg 1. januarja peljal čez Prago.
* (Volksfrennda) številka 4. t. m. se je konfiskovala, ker jo bil prinesel ta časuik pismo, ktero je bil papež pisal vredniku tirolskega „Volksblatta".
* (Nemškij časo p i s o nemških Štajarcih). Raujki graški časnik „Telegraf" piše o svojih nemških sodeželanih: Konečno smo se prepričali, da je razen zginljivo majhne manjšine ljudstvo politično nezrelo, zaspano in nebrižno, da so stranko neizšolane, nerazvite, da občinstvo ne tirja nobenega politično resnobnega, istinito značajnoga časopisa. »Vsaka dežela ima tako časopisje, kakoršnega jo vredno" je rekel nevoljni „Telegraf" in je zadolžen v tiskarnici zaspal.
Listnica vredništva.
G. dr. J. V. v SI. B.: Šli smo v svete k Preširnu, ki nas je zavrnil na svojo 7. gazelo, kjer beremo:
„Eden hvali in spet drugi vpije: „fej te hodil"
„llazujzdaniin bodo moje .... prenedolžne;"
„A1 terejalke poreko, da jih jo vdihnil zlodi". G. 0. G. Pf.: Vso v redu.
Iztlatelj in odgovorni vrednik Anton Tonihič.
Lastniki i
Dr. Joie VoAnjak in drugi.
Tiskar Lduard Jaužil,