fttev 77 >SLOY£NKC<1 «Im 1 april* 1008 №u V Slovo ravnatelja drž. v Lrubljani Snočt so i« zbrali železničarji i svojimi strokovnimi načelniki » proatorih glaabenega društva • Sloga« na priiateliskem večeru, da se poslovijo od svojegs direktorja int. Maksa Klodiča pred njegovim odhodom v Subo4ioo. kamor j« po slul-bani potrebi premeščen. Menda ni Ia tako splošno m enodušno ob slovesu prevladovalo prepričanj«, da uslužbenci izgubijo najboljšega predstojnika kakor ob tej priliki. S tvojim odkritosrčnim, dobrohotnim, mirnim in pravičnim poitopanjem ia bil tndi v najbolj perečih in zamotanih zadevah kot odličen predstojnik popolnoma na meatn. Vodila ga j« pri rirgi edinole ljubezen do ustanove la do uslužbencev, kakor je tako lepo poudaril ie v okrožnici ob aaatopu tlažbe. Z lahkoto si je pa srca rs«ga «*«bta na sah oavojil s svoj« poaebno poudarjeno ielio v t«j ohrotsteš, da naj hnaio xa- upanie do njega kakor jim on zaupa Malo je govoril, nikjer se >i pokazal, t« man« pa silil * ospredje m v javnost, ostal j« disciplinirano v vrstah onih, ki s strokovnim delom ivesto ia požrtvovalno na visokih položajih služijo svojemu gospodarju. Zavedal se je pa pri tem prav dobro, da j« poklican posredovati med narodom ia prometno ustanovo, da bo najbolj služila v splošno korist ia zadovoljstvo. Zato ga bodo ohranili v najboljšem »piminu tudi vsi oni. ki «o imeli kake želje, prolnje ali morda celo pritožbe radi železniškega prometa. Ni oogel vsega doseči, kakor bi rad, tudi kratka tričešrtletna doba niegovega vodstva železniške direkcije ni zadoščala, da bi ie relila vsa, večkrat precej zamotana vprašanja, ki so bila nuine rešitve potrebna. Vendar pa ne smemo pozabiti na edino njegove zasluge, da se i« potniški promet na progi Ljubljana—Kamnik po tolikih letih tako zadovoljivo uredil V kratkem bo na isti način izboljšan promet na progi Celje —Dravograd-Meža in Ljubljana—Tržič. Tudi za odpravo znanih nedo«tatkov na progi Ljubljana— Vrhnika je delal t v»o naglico in prej ali slej bodo brez dvoma tudi Vrhničani zadovoljni Hvaležni au ostanejo tudi prebivalci med Mariborom in Spiljatni, ki jim j« prav hitro omogočil vožnjo s direktnimi avstrijskimi vlaki. O njegovih načrtih, ki le niso izvršeni. ne vemo ničesar, kajti on ni nikdar o sebi govoril, že mani pa o svojih načrtih, verjetno p« je, da j« marsikaj odloženo, kar bi bilo mogoče doseči z njegovim strokovnjaikim delom že v bližnji bodočnosti. Zato aaočnji poslovilni večer ai bil navadna odhodnica. kakor jih prirejajo ob takih prilikah največkrat osebni prijatelji in znanci, ampak res srčna potreba vse|{a železniškega osebja, da ae po svojih zastopnikih poslovi od niega, ki je hfl kristalno čist vzor visokega državnega nradnika, da »e no zahvali za njegovo naklonjenost in zaupanje. da ga zagotovi svojega največjega spoštovanja in ljubezni in da mu želi le mnogo vtp«hov ns njegovi nadaljnji Üvljenaki poti. Požari v kamniškem okraju Kamnik. I. aprila V dveh tednih «eno Imeli v kamnHkem okra- hi kur troje požnrov: na Rodiri je uničil »trenj kim-tnko domačijo a vaecni gospodarskimi po-a lop ji. v Trzinu je gorelo teden dni kasneje. vAeraj zvečer pa je naatal zopet ojfenj v Smarci pri Kamniku Kamniški gasilei. ki «o videli od-»ev ognja in čuli tuljenje sirene v tovarni Re-mw n« l>upliei, ki je skoro četrt ure klicnla na pomoč, no mislili, da jrori tovarna, zato so ne hitro odpravili z brizpalno na kraj požara. Ko so zvedeli, da gori stnr rnamljem čebelnjak v ftnarci, «o m- vrnili proti domu. Res «e ie okrog pol 21 vnel etar čeMniak v gornjem delu Smar-ee in povzročil Uk odsev ognja, da bi človek «ndil, da je pol vaai v opijn. kar je v nočnem Лапп popolnoma razumljivo. čebelnjak je v kratkem čami poigvmj do tal. z njim pa no poslale žrtev1 plamena tudi številne družine čebel, ki «o se baš tadait tople dni pričele buditi lz zimskega upanj*. Lastnik trpi s tem precejšnjo Škodo. V priznanje kamniškim gasilcem moramo jiovdnnti, da so ee na dolgotrajni klic eirene takoj odpravili v največjem dežju proti kraju požara. Ko so ae vrnili, smo b njihovih vnst culi več predlogov, knko naj ae nredi signaliziranje a tovarniškimi sirenami, da ne bo ne-■pnr.immljenja in nepotrebnih potov. Večina je mnenja, naj ottlast nredi to stvar na ta nnčin. da bo trikratno /.nporedno tuljenji- znak /n manjši požar v okolici, pri knterem bo zudosto-vel« polnoč domačih gasilcev, nepretrgano dolj čeaa trajajoče tuljenje naj оролоп tudi sosednja gasilna društva in jih pozove na pomof. Pri tem naj omenrno Se slučaj, ki se je dogodil nekoč v našem okraju. Iz dvajset minut «wMaljene vasi pridirk« nkr«ig polnoči v kraj. kjer ima svoj e pa bil v navadi sledeči pomladanski običaj. Na določeni dan pomladi so ae zbrali grtki lantički pred vasjo m eo tli od hiše do htše io ao peli pred aleherao hüo aledeč« pesem PriSla, prišla je laatavica, črna na hrbtu, na trebuhu pa beša. privedla je aabo lep« čaae m lepe dna. Ti pa dai la obil|a svoje hiie aladčic m vina kozarec io košaro aira, tudi |>otic ae laatavica ne brani. Ali nai gremo, ali bomo kai dobRIT Ali dobimo kaj ali nič: odšli ne bozno. Чтрак odnesli ti homo duri in podboj in ženo v hiši — maihna je, lahko jo bomo odneeti Če pa kai daš, daj v obilju. Odpri, odpri vrata la«tavicil Saj nismo atsrčki, aa: amo otroci. Da je grški pomladni običaj isti kakor koroški, je razvidno na prvi pogled Cerkev je pač preoNekla griki poganski običaj Ic v krSčaneko obleko, kakor je to storila večkrat. Kako pa pridejo Slovenci v stik z Grki? Pa prav lahko, saj to bili tisočletja sosedi, kakor je dokazal M. Zun-kovič v Slaroslovanu I. 1913, 3 zvezek, kjer zavrača »pravljico« o preseljevanju narodov, ki ao si jo izmislili tasti, ki si avojijo »nadčloveHvo« in nadvlado nad drugimi «manj vrednimi« narodi. Omenim naj samo, da pade beseda o «preseljevanju narodov« prvič iele v 15 atoletju pri Ene ji Sil-viju. vsi zgodovinarji do tistega časa takega pre-selievan a narodov ne poznajo. Čudno je, da se je ohranil ta običai med koroškimi Slovenci in tudi tukaj le med zapadnim delom. Tomaž Orasch, župnik v p. Novomeške občinske zadeve Novo mesto. 1. aprila. Na dnevnem redu zadnje občinske seje je bilo med drugim županovo poročilo Le-ta je poročal, da so K. D E izvršile elektrifikacijsko traso za Novo mesto in okolico v premeru 3 km ter za vodovodno črpalko v Stopičah. Stroški so preračunani na 1,704.720 Din Za elektrifikacijo Dolenj-ake pa bi rabila banska uprava nad 5 milijonov dinarjev. Ta dela je vsled pomanjkanja denarja mogoče uresničiti le, ako dobi banska uprava kredit 3 milijonov Din. kar nai bi preskrbela mestna občina novomeška. Naprosila se bo Mestna hranilnica za poiojilo. — V Kandiji je projektirana cesta od mostu do nameravanega sejmišča. Tozadevni načrt je napravil ing. Petrov. Občina je iz-vriila lokalni ogled in se a posestniki dogovarja. Svet naj bi se odkupil po 10 do 27 Din za m*. Stroški bodo znašali 100000 Din. Cesto bi gradila mestna občina sama, valed česar se ho graditev pocenila za 50 odst. V gradbeni odbor so bili izvoljeni odborniki: Matko Martin, Windischer Josip ml. in Hočevar Martin. Mestna občina se je pritožila proti svoicčaani odločbi, da mora prevzeti v svoje vzdrževanje državno cesto od mostu do železniške sekuje, ki vodi skozi mesto. Notranje ministrstvo je tej pritožbi ugodilo. Kmetijska šola na Grmu je ogradila svoj sadovnjak. ki ie bil zasajen že pred nekaj leti in ae od leta do leta dopolnjuje. Preložila je pot, ki je vodila čez ta sadovnjak, nižje tik nad g izdnati breg nad Bojančevjm mlinom. Občinski odbor je na spremembo pristal, stavil pa pogoj, da mora biti nova pot 2 m široka in da jo vzdržuie kmetijska šola Znano društvo «Krka. priredi poleti Doleni-sko razstavo. Novomeška občina se je udeleži s svojim razstavnim gradivom ter podeli 1000 Din podpore. O računskem zaključku za poslovno leto 1932 sta poročala odbornika Pavčsč in prof. Krajec. Zaključek ie hll odohren V požarno policijsko komisijo so bili izvoljeni gg.: Bernard. Agnitsch in Kajec. Sklenilo se i« kupiti od ženake javne bolniš- nice njivo na kapitelskem marofu v izmeri 73 a 94 m' za ceno 50 000 Din. (To njivo je za bolnišnico kupil svoiečasno upravni odbor bolnišnice ozir. zdravstveni zastop pod predsedstvom pok. Pcrka Franceta za okroglo 40.000 Din ter je že od dotične njive odprodal približno S g. Maloviču in g. sodniku Meršolu za okroglo 40 C00 Din. iz česar ie razvidno, da |e bil nakup niivc po zdravstvenem zastopu zelo ugoden in je od tega ženaka javna bolnišnica pridobila. Posestnik rlledč je ponudil nakup svoje hiš« na Florijanovem trgu. Ta ponudba se je zavrnila vsled previsokih zahtev V Kandiji «e uredi perišče, če dovolijo lastniki služnostno pravico dohoda k Krki. Stopnjiee z Brega k čolnarni ae popravijo. Nato se je vršila tajna seja, na kateri se je sklenilo podeliti nekaj podpor. CRIKUEMkCH Največje kopališče na Jadranu. 4'/, ure vožnje od Zagreba vin Plane. 30 hotelov in pensienov. Leios velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prosj ekte po&ilja l.ječili' n« po» irrrnstvo ia sami hoteli. Pen«. Rest VILA RU2ICA 35 sol. Vis-a-vis obala l'rosi«kte in