Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 124
Ljubljana, sobota j. junija 19)4
Cena t.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — TelefoD št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga Čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znada mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon 8t. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Razočaranje nemških množic
Odkar se je etabliral v Nemčiji Hitlerjev narodni socializem, smo navajeni slišati iz tamošnjih virov samo himne o navdušenem soglasju ali o soglasnem navdušenju vesoljnega naroda za voditelja, za vladajoči režim in za vse, kar je ustvaril. Le tu in tam se še govori o ostankih poraženega marksizma, katerih poskusi, delati zmedo v poenoteni nemški fronti, pa se seveda sproti v kali zadušijo. Tem bolj je bilo inozemstvo presenečeno, ko je propagandni minister Gobbels sredi letošnjega majnika otvoril v berlinskem Sportpa-lastu široko zasnovano in globoko sega-jočo kampanjo proti »kritikastrom, ro-varjem, boljševedcem, nergačem«. Tak pojav ni mogel nastati brez povoda in se more le tako razlagati, da pač v Nemčiji ni več tisti večni praznik navdušenja, kakor bi ga narodni socializem rad pričaral inozemstvu pred oči.
Za vladajoči režim je kriza zaupanja v množicah naroda brez dvoma velere-sen pojav. Vprašanje je samo, ali prihaja ta kriza res od protirežimske agitacije. Bolj verjetno je, da izvira ohla-jenje prvotnega, z umetno propagando stopnjevanega in vedno na novo vzpod-bujevanega navdušenja iz počasi prodi-rajočega spoznavanja, da tudi pod zastavo kljukastega križa ni vse zlato, kar se sveti. Ni treba podcenjevati velikih uspehov, ki jih je Hitlerjev režim dosegel prvo leto. Velikopotezna »bitka za delo«, ki je bistveno reducirala brezposelnost, energično izvedena akcija za »zimsko pomoč« sta veliki dejanji, katerih uspehi niso izostali. Toda bistvo gospodarske in socialne krize z njima ni bilo rešeno. Tudi v Nemčiji veljajo nenapisani gospodarski in socialni za-fconi, ki stavljajo osebnemu prizadevanju, če je še tako idealno, svoie nepre-etopne meje.
Ves svet ve, in končno tudi nemški poučeni javnosti ne more biti skrito, da se borijo nemško gospodarstvo in nemške finance z grozečimi težavami. Zlato kritje marke pada tako rekoč od dne do dne, pomanjkanje deviz ograža možnost nemotenega uvoza surovin. Vse to so opasna znamenja za bližnjo bodočnost, svarila za kapital, pa tudi za delovni trg.
Čim več ovir se stavlja nemški zunanji trgovini na pot, tem manj je vidnih Izhodov, da bi brez mednarodnega zaupanja in vzajemnega sodelovanja z inozemstvom bilo ozdravljenje mogoče.
Tu se začenjajo zunanje politične skrbi. Nemčiji grozi izolacija, hujša, kakor jo je kdaj zadela. Francosko-rusko zbližanje vstaja na političnem obzorju kot temna senca, proti kateri ni prave obrambe. Problematično in v gotovem smislu protinaravno nemško - poljsko prijateljstvo je v tem pogledu le nezadostna tolažba. V primeri s to splošno situacijo je afera Posaarja le majhen detajl, ki pa vendar utegne sprožiti la-vino, ako se v zadnjih mesecih do plebiscita kaj ne preo-krene. Prijateljstvo s fašistično Italijo ni prestalo avstrijske preizkušnje in kar se tudi v zadnjem času dogaja na poskusih obnove starih zvez, ne vpliva prepričevalno niti doma niti v zunanjem svetu.
Nemški inteligenčni krogi napram rešilnim dejstvom ne morejo biti slepi in spregledavajo. da je prav za prav mednarodni politični položaj Nemčije postal še bolj kočljiv in opasen. odkar je nastopil novi režim, ki je vsaj v svojih početkih rožljal z orožjem in kazal celemu svetu železno pest. Vrh tega si ti krogi ne skrivajo, da je omalovaževanje duhovnih vrednot, ki ga je vpeljala hitlerjevska revolucija z »vistosmerje-njem« nemške znanosti, umetnosti in literature, zapravilo velik del prestiža, ki so ga nemškemu narodu v svetu priborili njegovi veliki duhovi. Tudi doma težko prenašajo izobraženci novo smer, ki vrednoti ljudi bolj po bioloških znakih, po rasni »čistosti«, kakor po duhovni potenci. V krogih duševne Nemčije ni treba tajnih agentov, da ustvar jajo skepso in mslodušje.
Široke mase pa, ki so se zapeljane po hitlerjevskih demagoških šlagerjih, vdajale umetno ustvarjenim, pretiranim nadam, so po enoletnem čakanju na čudež utrujene in morda tudi zbegane. Tu se maščuje hujskajoča propaganda hir tlerjevske borbe za oblast, ki je dema-gcš^o naprtila vso krivdo vladam wei-marske republike in »protinemškim« mahinacijam Židov in defetistov. Naravno je, da so množice sprejele vero. da je treba le radikalno iztrebiti vse »škodljivce« povojne preteklosti, pa bo spet zasijalo nad Nemčijo solnce sreče in blagostanja. S pomočjo verujočega ljudstva se je novim prerokom presenetljivo naglo posrečilo, pregnati vse, kar je spominjalo na Versailles in Wei-mar, toda vkljub temu se še ne cedita med in mleko.
Vrhu tega je več kakor naravno, da propaganda navdušenja in gojitev besnega sovraštva, v katerih je dosegel Hitlerjev režim mojstrsko višino, kakor nclbeden pred njim in nikjer v svetu, ne
KRIZA V ŽENEVI NA VRHUNCU
Skrajna napetost na razorožitveni konferenci — Posvetovanja glavnega odbora odgodena do srede — Akcija nevtralnih držav
Ženeva, 1. Junija d. Govora angleškega in francoskega zunanjega ministra na seji glavnega odbora razorožitvene konference preteklo eredo sta pokazala, kako oddaljeni sta še ©tališči obeh državnikov. Sir John Simon ie vztrajal na tem, da ee naj Nemčiji dovoli ponovna oborožitev, prizna takojšnja enakopravnost ter nadaljujejo pogajanja o razorožitvi ostalih. Vztrajal je zlasti na tem, da ee ima izvršiti redukcija oborožitve v zrak j.
Francoski zunanji minister Barthou je v svojem govoru poudarjal enostransko stremljenje Anglije v razoroževanju. Opozarjal je zlasti tudi na to, da se privilegirani položaj Anglije kot otoške dežele ne more primerjati z ostalimi kontinentalnimi državami, ki jim varnost ni dovolj zajamčena, ako 6e izvrši zmanjšanje oborožitve v zraku, kakor ga zahteva Anglija. Ostalim državam razen Anglije grozi nevarnost tako s kopnega, kakor z morja in iz zraka. Nasprotje je še povečalo odločno in nepopustljivo stališča Barthouja, da ee razorožitev brez zadostnih jamstev za varnost ne more sprejeti in da se oborožitev Nemčije na podlagi enostavnega priznanja enakopravnosti ne more priznati brez pogoia varnosti, ki je tesno zvezan s priznanjem enakopravnosti.
Zato je moral predsednik razorožitvene konference Henderson odgoditi zasedanje glavnega odbora na danes. Medtem je skj-šal posredovati, da bi rešil konferenco. Včeraj je Hendereon glede na nastale okoliščine izdal naslednjo objavo:
>Ker je gotovo število delegatov naprosilo predsednika, naj se jim' da nekoliko več ča-ea. da prouče sedanji položaj, je predsednik razorožitvene konference odločil, da se glavni odbor ne bo sestal pred petkom ob 15.30.<
Hendereon je v sredo zvečer konferiral z angleškim zunanjim ministrom Simonom, ta pa je posetil nato francoskega zunanjega ministra Barthouja. V poučenih krogih se je pojavila verzija, da se bo po posredovanju Hendersona vendar našel način, da bi se konferenca vsaj še za kak dan nadaljevala. Gotovo pa je, da se francosko in angleško stališče moreta danes manj kakor kdaj prej zbližati. Nasprotja sc tolikšna, da bi jih mogla poravnati samo kakšna nenadna skupna nevarnost, ki se pa vsaj za sedaj ne more pričakovati. Zato smatrajo poučeni krogi, da bo ob koncu debate glavni odbor razorožitvene konference prisiljen reaeumi-rati postavljene predloge ter izvajati zaključek, da se glavni odbor pretvori v politični odbor ter mu poveri naloga proučitve vprašanja varnosti, ali oa da vrne mandat svetu Društva narodov.
Mala antanta za nadaljevanje pogajanj
ženeva, 1. junija p. Med tukajšnjimi državniki so se včeraj in danes ves dan vršila vsestranska posvetovanja in razgovori o usodi razorožitvene konference Dočim so zJasti v italijanskih in angleških krogih skrajno pesimistični in so že vče-naj napovedovali tihi pogreb razorožitvene konference, ki naj bi se danes odgo-dila za nedoločen čas in nikdar več sestala, je francoski zunanji minister ob podipo ri zastopnikov Male antante in balkanskega sporazuma razvil živahno aktivnost, da reši konferenco in omogoči nadaljevanje razorožitvenih pogajanj. Ministri Male antante in balkanske zveze so imeli včeraj in danes več sestankov, na katerih so razpravljali o položaju in zavzeli svoje stališče. Danes dopoldne je v njihovem imenu češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sporočil francoskemu zunanjemu ministru Barthouju, da sta Mala antanta in balkanska zveza odločno za to, da se nadaljujejo razorožitvena pogajanja. Ta akcija Francije in Male antante je precej povzdignila razpoloženje v ženevi In so danes pred sestankom glavnega odbora razorožitvene konference mnog0 bolj optimistično presojali položaj, kakor pa 9noči, ko je bilo v Ženevi že soglasno mnenje, da b0 danes le še Pogreb razorožitvene konference.
Francozi so optimisti
Ženeva, l. jurw)a. č. Po sestanku s Hen-dersonom je imel francoski zunanji minister Barthou danes konferenco z angleškim zunanjim mnistom S.monom. ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in rumiMtsk m zunanjim ministrom Titulesoom. Po tem sestanku }e zavladal v krogih francoske delegacije veiili optimizem ter zatrjujejo, da bodo najkasneje ob prlHkl Jesenskega zasedanja Društva narodov nastopile take okoliščine, da bo mogoče nadaljevati pogajanja o razorožitvi, odnosno razorožlt-veno konferenco spremeniti v konferenco o varnosti. Francoski krogi se nadejalo, da bo dotlej dosežen sporazum o takozvanem
more trajno obvladati ljudskega razpoloženja. Reakcija im otopelost je povsem naraven proces, kadar postanejo bakljade in teatrske parade vsakdanje in tudi ni nikogar več, kd bi bil kriv za vse zlo.
Tako presojajo sotdobno nemško razpoloženje trezni poznavalci razmer in zdi se, da je njihova diagnoza pravilna. Gotovo je, da bi nemški režim potreboval kakega velikega zunanje političnega uspeha kakor koščka kruha. Izgledi pa v tem pogledu niso baš sijajni. V posebno napotje hodi sedaj Nemčiji njen prelom z Društvom narodov, ki ga, kakor se zatrjuje, celo mnogi službeni politiki
vzhodnem Locamu, v katerem naj W sodelovale poleg Francije države Male antante, Rusija in države balkanske zveze.
Angleži trobijo k umiku
London, 1. junija. AA. Pravosodni minister in angleški delegat na razorožitveni konfereci Anthonv Eden je imel iz Ženeve po radiju naslednji govor o položaju razorožitvene konference:
»Že 18 mesecev prisostvujem razorožitveni konferenci. Opetovano smo zašli v razne kritične dobe. Nikdar pa ni bil položaj konference tako črn, kakor sedaj. Ugasnilo je skoro vsako upanje na dober izid konference. Odnošaji med zapadnimi velesilami so doživeli po svetovni vojni razne izpre-membe. V ospredju so bile neprestano zahteve Francije in Nemčije, ki si med seboj nasprotujejo. Francija je zahtevala varnost, Nemčija enakost. Dobro razumemo obe zahtevi. Francoska se opira na doživetja v svetovni vojni in na žrtve. Nemčija pa utemeljuje svoje zahteve kot velik narod, ki smatra te zahteve kot elementar-
ne. Razumeti te zahteve pa je nekaj, kar še ne pomeni, da jih je mogoče tako lahko združiti. O locarnski pogodbi so dejali, da je Evropa po njenem podpisu prosteje zadihala, ker je pogodba ustregla tako francoski zahtevi po varnosti, kakor nemški zahtevi po enakosti. Iz Barthoujevega govora v sredo ni mogoče ničesar sklepati, ker v njem ni nobenih podrobnih podatkov, kakšna naj bodo izvršilna jamstva, če naj Francija pristane na načelo ponovne oborožitve Nemčije.
Povedal sem vam, kakšen je položaj in kakšni so izgledi razorožitvene konference. Ce naj sem iskren, potem ne morem svojim besedam ničesar dodati. Računati moramo z dejstvi sedanjega položaja. Če bo prihodnje dni kakršnakoli prilika, da premagamo sedanje težkoče, jo bo angleška delegacija pograbila. Ne gre pa, da bi sebe zapeljevali v netočne sklepe in sodelovali pri brezplodnih razpravah. S tem bi Škodili interesom Društva narodov in svetovni stvari. Če konferenca ne bo premagala sedanjih težkoč. nočemo zaradi tega obupati. Korak nazaj še ni katastrofa.
Novi predlogi
i
Ženeva, 1. junija, r. Po včerajšnjih m današnjih razgovorih so v vseh krogih z največjo napetostjo pričakovali potek današnje seje glavnega odbora razorožitvene konference, ki se je sestal ob 16. Takoj po otvoritvi je predsednik Henderson izjavil, da je zašla razorožitvena konferenca v t»-ko resen položaj, da mora odločati o tem, ali naj se pogajanja sploh še nadaljujejo, ali pa naj konferenco enostavno likvidira. Da ne bi prišlo do prenagljenih sklepov, bodo posvetovanja odbora po koncu današnje debate odgodena do torka popoldne, da bi imeli tako delegati dovolj prilike, da mirno in resno prouče položa j. Predsedstvo konference bo v ponedeljek popoldne sklepalo o nadaljnjem postopanju.
Poljska odklanja predloge Litvinova
Prvi govornik na današnji seji je bil poljski zunanji minister Beck, ki se je ▼ svojem govoru v glavnem bavil s predlogi Litvinova, naj bi se razorožitvena konferenca izpremenila v stalno mirovno konferenco, ki bi se sestajala v rednih presledkih. Odločno je nastopil proti temu predlogu in izjavil, da pomeni ta predlog preureditev Društva narodov, za kar pa gotovo ni poklicana razorožitvena konferenca Poljska je mnenja, da ima razorožitvena konferenca točno opredeljen delokrog in delovni program in se torej ne sme pečati z vprašanji, ki so Izven njenega delokroga. Odločno pa se je Beck zavzel za nadaljevanje pogajanj in izjavil, da bo Poljska pristala na vsak uk«*ep v pogledu omejitve in znižanja oborožitve, ki bo imel splošen značaj in bo enako obvezen za vse države.
Kitajska za sistem varnosti
Kitajski zastopnik Welington Ku se je predvsem bavil z vprašanjem varnosti. Opozarjal je v zvezi s tem na položaj na Daljnem vzhodu, in z očividno ostjo proti Japonski kritiziral države, ki goje agresivne namene in ki se ne bodo obotavljale za dosego svojih ciljev napasti miroljubne sosede Varnostni sistem, ki ga je treba na vsak način ustvariti, se zato ne sme omejiti samo na Evropo, marveč mora biti splošno obvezen
Predlog nevtralnih držav
V imenu tako zvanih nevtralnih držav je švedski zunanji minister Sandler naglasil. da je splošna razorožitev najboljša pot za uveljavljenje enakopravnosti brez oboroževanja. Napačno bi bilo zaradi dosedanjih neuspehov konferenco enostavno razpustiti Potrebni so skupni napori da se doseže zaželjeni cilj. Nevtralne države so. upoštevajoč vse dosedanje predloge, ki niso do-vedle do sporazuma, sestavila nov pred log, ki se glasi:
1.	Razorožitvena konferenca naj izvoli poseben odbor, ki naj prouči vprašanje garancij varnosti in način njihove izvedbe in čimprej predloži svoje poročilo glavne mu odboru, ki naj se nato ponovno sestane in o tem razpravlja.
2.	Predsedstvo konference naj se pooblasti, da izpopolni razorožitveni načrt na način, ki se mu zdi primeren, vpošteva joč pri tem, da Nemčija ne prisostvuje konferenci V danem trenutku naj pred sedstvo skliče plenarno konferenco, da sprejme končnoveljavne sklepe.
3.	V zvezi s tem naj predsedstvo konference prouči vprašanje zasebne in državne trgovine z orožjem in vprašanje omejitve izdelave orožja.
danes smatrajo prenagljenim. Vse celo kaže, da bi Nemčija napram vrnitvi v Ženevo ne bila več intransingentna, ako bi se našel primeren mostiček. Pa ga vsaj za sedaj nikjer ni prav videti.
Če Nemčija v današnji situaciji zapostavlja samozavestno borbenost in išče stikov, kjerkoli se ji obetajo, je naravno in razumljivo. Naravno pa je tudi majhno zaupanje, ki jo srečava na vseh straneh Težko je namreč verjeti, da bi se izpremenila imperialistična natura borbene Nemčije. Če pa bi realne izkušnje vendarle rodile ta uspeh, bi smel svet kljub vsem sodobnim zmedam verovati v ozdravljenje Evrope.
4.	Predsedstvo konference naj revidira angleški razorožitveni načrt in vpošteva naslednje praktične predloge: a) splošna prepoved obstreljevanja iz zraka in priprav za tako obstreljevanje; b) uničenje gotovega števila vojnih letal ob uveljavijenju razorožitvene konvencije in določitev roka, v katerem naj se uničijo tudi vsa ostala vojna letala; c) prepoved zlorabe civilnega letalstva v vojaške svrhe; č) prepoved ofenzivnega orožja v zvezi z uničenjem tankov in mobilnega topništva v drugi dobi razorožitvene konvencije v smislu angleških predlogov meseca januarja teko' čega leta.
5.	Predsedstvo konference naj takoj maksimira višino oboroženih sil na kopnem in v zraku ter obseg vojnega materijala za posamezne države, da se tako prepreči splošno oboroževalno tekmovanje.
Litvinov zavrača ugovore
V	splošni pozornosti je nato povzel besedo Litvinov, ki je v načelu sicer odobraval predloge nevtralnih držav, Id kažejo njihovo dobro voljo, vendar pa, Je izrazil svoje pomisleke, ker se je o vsem tem podrobno razpravljalo že v teku dosedanjih debat in pogajanj, ne da bi se bil dosegel konkreten rezultat.
Predlogi Male antante in balkanske zveze
Naslednji govornik je bil turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej.
Tevfik Ruždi bej je po kratkem uvodu predložil naslednjo resolucijo:
1.	Po predlogu angleškega zunanjega ministra Simona od 30. maja naj razorožitvena konferenca izdela protokole o vprašanjih, ki jih je omenil Simon (kemična vojna, javnost in omejitev vojnih proračunov in ustanovitev gtaine razorožitvene komisije). Pri tem naj se polaga važnost na to, da naj se stalna razorožitvena komisija bavi z vprašanji kontrole in varnosti.
2.	Politična komisija razorožitvene konference naj razpravlja o vprašanju varnosti v srplodnem in o sklenitvi splošnega evropskega pakta ali regionalnih varnostnih paktov. Pri tem naj jo vodijo načela iocarmske pogodbe tn nedavno sklenjenega balkanskega pakta.
3.	Predsedstvo razorožitvene looofeern-ce naj imenuje posebni odbor, v katerem naj bodo zastopane vse na varnosti ia razorožitvi interesirane države. Ta odbor naj bd imel tudi možnost, povabiti druge države k sodelovanju.
Po izjavi Tevfik Ruždi beja Je grSai zunanji minister Maksimos pristal na predlog turškega zunanjega ministra. Tudi rumunski zunanji minister Titulescn je v imenu Male antante pozdravil predJc« turškega državnika.
V	zaključnem govoru Je predsednik Henderson izjavil, da je bilo na konferenci na današnji popoldanski seji predloženih toliko resolucijskib načrtov, da obstoji nevarnost, da bo termin za predsedstvo, ki se sestane v ponedeljek ln bo do torka izdelalo delovni načrt za konferenco, prekratek. Zaradi tega predlaga, naj se predsedstvo konference sestane v ponedeljek in torek, glavni odbor pa šele v sredo, da sklepa o nadaljnjem delu. Predlog Hendersona je bil s^Tejet in se je glavni odbor konference odeodi do srede. 6. Junija,
Madžari na umiku
Jugoslavija pristane na direktna pogajanja, če džari umaknejo svojo nelojalno pritožbo
Ma-
Ženeva, 1. junija p. Pritožba madžarske vlade na Društvo narodov zaradi incidentov na jugoslovensko-madžarski meji je bila danes glavni predmet zanimanja vseh političnih krogov v ženevi. Madžarska vlada je v začetku vztrajala na tem, da se o tej zadevi razpravlja na izrednem zasedanju sveta Društva narodov, sedaj pa, ko je prišla pritožba zares v razpravo, je docela izpremenila svojo taktiko. 2e prvi vtis, ki ga je napravila nenadna madžarska obtožiba Jugoslavije v ženevi, je bil za madžarsko vlado porazen, ker so v ženevi takoj spoznali, kam meri madžarska kampanja. Madžarska se je s svojo pritožbo tako podvizala, da jugosloveneka vlada ni imela niti časa niti prilike, da bi na njo odgovorila. Zato so v ženevi že od vsega početka odobravali stališče Jugoslavije, da se razprava o madžarski pritožbi odgodi do jesenskega zasedanja, da bi mogla jugoslovenska vlada zbrati potrebno gradivo in dati dokumentiran odgovor na navedbe madžarske vlade.
Tudi svetovni tisk je danes že dovolj poučen o razmerah v Jugoslaviji, da ne naseda več vsaki izmišljotini, ki se skuha v znanih klevetniških kuhinjah v Budimpešti, na Dunaju ali v Rimu. Zato je tudi pravilno tolmačil korak madžarske vlade in ni prikrival svojega začudenja nad tem, da obtožuje Madžarska Jugoslavijo, ki bi imela pač največ povoda in pravice, pritoževati se zoiper postopanje Madžarske. ki vzdržuje in organizira teroristične tolpe tn pošilja atentatorje, bombe in peklenske stroje v Jugoslavijo.
V spoznanju, da so se razmere v ženevi zasukale docela drugače, kakor Pa so računali v Budimpešti, so sedaj Madžari naglo obrnili jadra. Madžarski pooblaščenec, narodni poslanec Tibor Ekhart je včeraj povabil k sebi jugoslovenske novinarje in jim dal izjavo, ki pomeni popoln umik madžarske vlade. Uvodoma je zatrjeval, da Madžarska ni imela namena sprožiti s to tožbo razpravo o kakih političnih zadevah, marveč je želela ie pospešiti ureditev obmejnih vprašanj med Madžarsko in Jugoslavijo. Zato tudi ne vztraja na tem, da bi se o tej pritožbi takoj razpravljalo, marveč jo je celo priprav-
I jena umakniti, če pristane Jugoslavija na to da se vsa zadeva reši z direktnimi pogajanji med Budimpešto ln Beogradom. Napovedal je tudi, da bo v tem smislu stavil predlog na današnji seji »veta Društva narodov. Edinl pogoj, ki ga stavi Madžarska, je. da se direktna pogajanja takoj prično.
Izjava madžarskega zastopnika Je zvala v ženevskih krogih veliko presenečenje Ekhart je namreč ie pred par dnevi zahteval n«č več In nič manj, kakor aa SVet Društva narodov takoj Izvoli P0«eb"° anketno kom^ljo ki naj vse v Pritožb, navedene obmejne incidente takoj prouči Jugoslavija temu predlogu nI niti najmanj ugovarjala In ga je celo toplo pozdravila v prepričanju, da bi bila objektivna pre-iskava le v nieno korist, ker b« razčistila vas ona vpraianja, ki jih Jufloslavlja do-
Iz-
slej sama ni hotela iznašati pred mednarodni forum v pričakovanju, da bo Madžarska slej ali prej uvidela, da »o dobri sosedstvenl odnošaji tudi v njenem Interesu. Madžarski delegat pa sedaj nič več ne omenja anketne komisije In preiskave na licu mesta, marveč naravnost o s te n ta -tivno pledira za direkten sporazum, da bi se na ta način preprečila vsaka razprava o »obmejnih incidentih« na madžarski meji.
Na današnji tajni seji sveta Društva narodov ni prišlo do odločitve. Pred sejo je namreč posetil madžarski delegat Ekhart jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča in mu stavil predlog, naj bi se spor likvidiral potom direktnih pogajanj. Minister Jevtič je pristal na ta predlog pod pogojem, da Madžarska takoj umakne svojo tožbo proti Jugoslaviji, ker je bilo postopanje budimpeštanske vlade nelojalno in nekorektno. Ekhart na lastno pest ni mogel odločiti in je zato nujno zahteval navodil iz Budimpešte. Ker pa jih do seje sveta Društva narodov še ni dobil, je prosil, da se razprava o tem odgodi.
Italija: Španija 1:0 (1:0)
Na igrišču Je prišlo do pretepa
Firence, 1. junija. Pri današnji ponovni tekmi med Italijo in Španijo je zmagala italijanska reprezentanca po izredno Uuti borbi 1:0 (1:0). Španci so od moštva, ki je igralo včeraj, vzeli samo štiri jgraloe ter postavili sedem novih igralcev, Italija pa je postavila štiri nove igralce.
Pri Špancih se je opozilo popolno pomanjkanje kombinacijske igre. Bilu pa so zelo hitri in požrtvovalni ter so v tem oziru nadkriljevali Italijane. V 4. min. prvega polčasa je bilo desno krilo Špancev Boscb ranjeno ter je moral zapustiti za pol ure igrišče. V 13. minuti je srednji napadalec Italijanov. Meazza po kornerju z glavo zabil žogo v mrežo. Ta gol pa je bil popolnoma iregularen, ker se je Meazza pri tem naslonil na španskega vratarja Zamorro ter ga grobo foulal. Kljub temu je švicarski sodtrik Merzett priznal ta zgoditek, kar je pri Špancih zzvalo veliko ogorčenje. Med obema moštvoma je prišlo do rsovanja, ki se je končno zaključilo s pravim pretepom. V 32. min. prvega rolčasa je bil v kazenskem prostoru grobo foulan španski srednji napadalec. Sodnik pa ni dal enajstmetrovke. temveč prosti strel.
V drugi polovici je bila igra docela odprta. V 15. minut: je dosegel sredn> napadalec Špancev gol. ki ga pa sodnik zaradi of side ni priznal- V 30. min. je W levi branilec Špancev ranjen ter je do 10. min. pred ko:u m zamisH š?e. Igra se je končala ob velikem razburjenju.
Italija torej pride v semitnale m bo v nedeljo igrala v Milana proti Avstriji,
Dr. Joža Bohinjec:
Nauk iz Kaknja
Vsem )e Se živo v spominu velika rudnika nesreča v bosanskem rudniku Ka-kanj. Globoko pod zemljo je izgubilo življenje 137 rudarjev, ki so vsak dan hodili v rudnik, da zaslužijo zase in za svojo družino sikorjico kruha in da narodnemu gospodarstvu kopljejo za obstoj in razvoj potrebne gospodarsko dobrine. Ta nesreča je globoko odjeknila v srcih vseh državljanov. Nikogar ni bilo, ku se ne bi zavedal, da je nesrečnim vdovam in sirotam treba hitro in izdatno priti na pomoč. Najvišji predstavniki državne oblasti so na licu mesta izjavljal? jokajoSjm vdovam in narodu, da je dolžnost države poskrbeti za dostojno preživljanje in vzgojo preostalih.
Pod neposrednim vtisom nesreče so srca mehka in dobra! Listi poročajo, da je pri ibanski upravi v Sarajevu od raznih daril in zbjrk za podporo vdovam in sirotam zbranih že 1,300.000 Din. Razmišljajo o tem, kako bi se ta znesek najkoristnejše uporabil, da bi dosegel svoj socialni namen. Bratovska skladnica v Sarajevu je vdovam in sirotam priznala po zakonu jim pripadajoče posmrtne rente, ki so pa tako neznatne in skromne, da bede niti malo ne morejo omiKti.
S tem ie zadoščeno zakonu m — srčnim potrebam. čez grobove bo zrastla trava, zbirk ne bo več, podpora države za preostale bo iz razlogov štednje vedno manjša, dokler je čas ne bo sploh črtal. Vse too minilo, ostali bosta samo skrita beda in revščina v bornih bosanskih kočah... Samo kaka nova velika nesreča bo vzbudila spomin na Kakanj...
Vdove in sirote 1z kakanjske katastrofe so postale odvisne od milosti; njih bodočnost je temna in žalostna. Jugoslav ;a \ svoji pravni in socialni konsolidaciji še tii tako daleč, da bi za primer velikih obratnih nesreč imela solidno, dobro, finančno močno podprto zavarovanje, ki bi bilo v stanu, da žrtvam nesreč nudi zadostno in trajno meterietao eksistenco. To dejstvo v polni m*K velja zlasti za zavarovanje rudarjev.
Zavarovanje rudarjev bi moralo olll urejeno najsoiidnejše z uporabo vseh modernih pidncipov dobro fundiranega zavarovanja. Zakai riziki v rudarskem delu niso samo najštevilnejši, temveč so tudi najtežji. Kar pri nas danes imenujemo rudarsko zavarovanje, Je le neke vrste milostna ustanova, tej priznava dajatve po razpoložljivosti sredstev. Pravne sigurnosti za zavarovalne dajatve v tem zavarovanju ni. Rudarsko zavarovanje je stalno v fazi krize in saniranja. Na trhlejših temeljih rudarsko zavarovanje ne more sloneti, kakor pri nas sloni.
Usodepolna pogreška Je bila storjena že v času, ko je bilo rudarsko zavarovanje izločeno iz okvira splošnega delavskega zavarovanji. Takrat Je seveda rudarska industrija preživljala čase najsijajnejše konjunkture. Takrat ni bilo redukcij, praznovanj ln nizkih mezd! Toda zavarovanje, ki
Z bojevniškega shoda v Konjicah
Bojevniški shodi so si podobni kakor jajce jajcu. Povsod enako zmerjanje in obrekovanje, dema-goško hujskanje in varanje. Povsod pa se kaže tudi, da bojevniško akcijo porabljajo za svoje namene oni zakrnjeni somišljeniki bivše SLS, ki še vedno čaka-
Jo samo na povratek svoje ne-:danje stranke. V bojevništvu vidijo sredstvo, ki naj razbije nacionalno fronto v Sloveniji in ustvari teren za obnovo nekdanje klerikalne strahovlade. Zato se zbirajo pod bojevniškimi zastavami, dajejo za zborovanja svoje prostore. Kruto se varajo vsi on! ki si domišljajo, da vse to ni samo — mimogrede.
Objavljamo danes poročilo, ki smo ga prejeli iz Konjic.
Tudi naše znane Konjice so osrečili bojevniki s svojim obiskom na dan 27. maja »Slovenec« Jih Je naštel 4000, bilo jih pa Je, objektivno šteto, največ 1750 ljudi med temi ena tretjina simjpatizerjev bojevnikov, ena tretjina imdiferentna, ena tretjima naših ljudi, ki so hoteli biti priče, kaj bodo bojevniki novega povedali tn dobrega storili za državo. Vozov je bilo 11, na lanskem shodu JNS jih j® bilo 25; kolesarjev je bilo 45, lani na shodu JNS 60, ljudi pa Je bilo na lanskem shodu JNS 1900 do 2000. Shod Je bil na cerkvenem trgu, pred shodom maša na istem prostoru, pred mašo prvo sv. obhajilo nedolžnih otroči-čev, ki so se morali zibrati v Katoliškem domu ln korakati čez cerkveni trg s kon-gregacijsko godbo. Vse to točno preračunano ravno na ta dan. Bojevniki so prišli v glavnem s Pohorja in Oplotnice, i«i nižinskega dela našega okraja, ki pozna razmere in ni svetu odtujen, ni bilo skoro nikakega pritoka, razen nekaj radovednežev. Reklama za shod se je vršila pod geslom »Korošec pride nazaj, • stranka JNS in Sokolstvo bodo razipuščeni, SLS pride zopet do besede!« Lepake smo vid»«-li nabite po cerkvenih vratih, župnfščib, na hišah in oknih bivših klerikalcev in nenačurjev.
V vrstah agitatorjev ln gorečih zagovornikov konjišikib bojevnikov smo videli starš nasprotnike vsega, kar je jugoslovensko, zlasti velike nasprotnike sokol-skega gibanja, dalje ljudi, ki so bili v preiskavi zaradi kaznivih dejanj po zakonu o zsičitl reda In varnosti v državi. Seveda tudi niso manjkali naši ljubi nem-čurjl, katere bivil klerikalci vedno poiščejo za boj zoper nacionalni element
Ravno isti ljudje so bili v nedeljo naj-gorečroejši zborovalci, ki so pa na praznik sv. Petra in Pavla leta 1932., k0 je ku-moval g. ban društvenemu praporu konjiškega Sokola, sestavili in širili p0 vsem okraju letake naslednje vsebine: »Zatiralci slovenskega naroda in sovražniki domo-
hoče biti dobro in trajno, mora vzeti sa
osnovo najbolj neugodne razmere. ' Za nas razmere drugod ne morejo Wti merodajne. Po drugih državah šteje rudarsko zavarovanje stotisoče zavarovancev, ki so vsi zavarovalno-tehnično povezani v eno enoto. V naši dravski banovini je rudarskih delavcev komaj 6000, drugod jih Je še manj. Taka številka tudi pri najugodnejših rizikih in pri najugodnejših rezultatih verjetnostn h računov ne more tvoriti niti približne osnove za zanesljivo starostno, invalidno in nezgodno zavarovanje. To Je dejstvo, katerega nobena olepšavanja ne morejo spraviti s sveta. SuKi računi se ne morejo ravnati po željah posameznikov, kii hočejo, da bi se rudarsko zavarovanje vrtelo okoli njihovih oseb.
V	Jugoslaviji imamo za komaj 15.000 rudarjev kar pet nosilcev invalidnega, starostnega in nezgodnega zavarovanja rudarjev. Pri taki strukturi zavarovanja so socialne katastr. neizbežne! Pet glavnih bra-tovskih skiadnic. od katerih nekatere zaradi tehničnih nepopolnosti rudniških naprav in zaradi strokovne nekvalificirano^ redarjev nosijo naravnost ogromne rizike, n>i niti rahlo med seboj povezanih v primerni ustanovi skupnega pozavarovanja.
Katastrofa v Kaknju je zahtevala 137 žrtev, ki so zapustile 108 vdov in 235 sirot ali skupaj 343 oseb. Njim je treba izplačevati deloma dosmrtno rento, deloma rente do 16. leta starosti. Tudi nekateri sorodniki od neoženjenih rudarjev bodo po zakonu imeli pravico do rent. Izračunano Je, da kapitalno kritje za vse te rente znaša 7.5 milijona dinarjev. Te vsote sarajevska bratovska skladnica enostavno nima, v par le-t:h bo postala nelikvidna. Ustavila bo izplačevanje rent vdovam >1« sirotam. Kaj potem? Zbirke? Državna pomoč? Pomoč rudnikov? Zvišanje premij? Niti eno, niti drugo. Vdove in sirote se bodo morale zadovoljiti z ukinitvijo rent ali z občutno redukcijo.
Nesreča v Kaknju le kakor t božjim prstom pokazala, da le sedanje stanje radarskega zavarovan] a nevzdržno in da le milno treba energičnih In globokih reform v interesu rudarskega delavstva In radarske industrije. Kajti, kdo ve, če nas ne čaka jutri enaka ali še večja nesreča v Sloveniji ali morda zopet v Kaknju? Ni prav. ako bi se usodi posmehovali! Nočem zagovarjati predloga, naj bi zavarovanje rudarjev prešlo v sestav splošnega delavskega zavarovanja, ker bi mi morda kratkovidnež! podtikali, da govorim za svoj delokrog, toda gotovo je eno: pri sedanjem stanju ostati ne sme in ne more!
V	smeri temeljite reforme organizacije rudarskega zavarovanja morajo nujno delovati bratovske skladnice same, delavske strokovne organizacije, rudarska industrija in na čelu vseh delavske zbornice, rudarska glavarstva in socialno ministrstvo. Žrtve iz Kaknja vas iz grobov rote, da ne odlašate!
vin« Imajo na Petrov0 v Konjicah svojo pustno JnaSkarado. Občinski odibor občine Konjice-trg Jim plača prehrano, likerje in šampanjec. To boste plačali vi, davkoplačevalci, med tem ko mogoče nimate za sol» za obleko svojim otrokom ln za druge najpotrebnejše stvari. Nobeden ne hodi blizu, pustite jian, naj se iznorijo. Vabljeni so k temu cirkusu tudi od njih nastavljeni župani im dobro si boimo zapomnili tiste, ki bodo šli!« To našim bojevnikom v spomin!
Shodu Je predsedoval konjiški advokat dr. F. Macarol. Govorili so Matičič, lekarnar Gradišnik iz Celja ln bivši komunist in poslanec izza časa, ko J« bil izvršen v Beogradu znani atentat, Fabjančič Vladi-slav, ki ga poznamo že prav dobro i« objavljenega življenjepisa v »Jutru«. Govorniki niso povedali ničesar stvarnega, govori so vsebovali le hujskanje ljudi, kle-vetanje razmih naših nacionalnih delavcev, med njimi dr. Pivka, ki bo mu očitali vojno dobrovoljstvo v Italiji, — mimogrede povedano, se je Fabjančlčev tovariš Stane Vidimar nahajal v Pivkovem odredu v Italiji — in dr. Mejaka, Maistrovega borca ia koroškega dobrovoljca, ki j« seveda tukajšnjim našim nasprotnikom največji trn v peti, ker jim je že neštetokrat stopil prav hudo na prste.
Poslošalcl - bojevniki so apiavdirsli govornikom ob takih prilikah, kjer jim je to šlo v dobro, kjer se j® pa navedlo nekaj takega, — kar je sicer bilo zelo redko, — kar je naperjeno zoper stare strankarske čase, torej tudi zoper bivšo SLS, pa ni bilo nikakega odobravanja. Seveda eo govorniki govorili o tlačiteljih, zatiralcih, denunciantih, samozvancih. zapeljivcih naroda itd.
Čisto oseben je postal v svojem govoru g. Fabjančič, ki g« je 6trašno razjezilo prvo poročilo »Jutra« v soboto pod »Mimogrede« in je vso iezo zaradi tega sijajnega poroči'.ca izbruhal na dr. Mejaka, ki se seveda ni zbal, da ne bi prisostvoval shodu sredi mase. Zaradi tega napada bo imel seveda Fabjan&ič Vladislav priliko pokazati tudi svojo korajžo pri sodišču. Gotovo tjdi dr. Pivko ne bo ostal temu bivšemu komunistu ničesar dolžan.
Poslušalci, med r/lmi tudi poprej vneti bojevniki, so šli razočarani s shoda. Pričakovali so, da bodo slišali kaj pametnega, novega, stvarnega, ne pa samo hujskanje in kleveta nje, kakor se ie vršil strankarski boj pred 6. Januarjem 1929.
Dočim so v nedeljo po shodu nekateri slavni bojevniki še razglašali, da bo Sokol razpuščen, da bodo že v ponedel jek imenovani novi župani, nov sreski načelnik itd., so sedaj, ko so videli, kako slab vtis je napravil nedeljski bojevniški shod na ljudstvo, utihnili. Dobro je vendar, da smo imeli priliko zopet spoznati naše stare nasprotnike v njihovem elementu. Eno naj velja za nas, da ne pozabimo nanje in da ei jih zabeležimo.	_
Pristopajte k t,Vodnikovi družbi"
TO JO POGREŠATE,
KAJ NE, CE JE NE KUPITE PRAVOČASNO?
MORA BITI VEDNO PRI fflSI!
Prve korporacije v Italiji
Ustanovljenih Je prvih 8 agrarnih korporacij - Korporacije bodo pod politično kontrolo fašistične stranke
Konjice odslej Slovenske Konjice
Beograd, 1. junija, p. Notranji minister je odobril na prefejo trške občine v Konjicah, da se trg Konjice v konjiškem srezu odslei imenuje Slovenske Konjice. Ker obstojajo še druge Konjice v vrbaskl banovini, sta se oba kraja doslej često zamenjavala.
Zasedanje Zveze mest
Beograd, 1. junija, p. V dvorani beograjske občine je bila danes plenarna seja Zveze jugoslovenskih mest. Seji je predsedoval zagrebški župan dr. Krbek. Ljubljansko občino so zastopali župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc in finančni referent ivan Tavčar, mariborsko pa župan dr. Lipold. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o načrtu zakona o mestnih občinah. Obširno poročilo je podal član mestne uprave v Zagrebu dr. Sarič, nakar se je razvila obsežna debata, v kateri so zastopniki posameznih mest pojasnili svoje stališče. Načrt zakona o mestnih občinah Je bil na snočnji seji ministrskega sveta de-finitivno odobren in ga je danes notranji minister predložil Narodni skupščini v odobritev.
Maksimiranje cen cementa
Beograd, 1. junija, p. Včerajšnja vest o maksimiranju cen cementa ni bila povsem točna. Trgovinski minister je v smislu pooblastil uredbe o javnih delih določil ceno cementa takole: osnovni ceni, ki je veljala 15. novembra 1933, se priračuna še z uredbo o javnih delih uvedena trošarina na cement, ki znaša 15 Din za 100 kg. Od te trošarine smejo proizvajalci cementa zaračunati kupcu samo polovico, to je 7.50 Din, tako da se prodajna cena, ki ie veljala 15. novembra lanskega leta, poviša dejansko samo za ta znesek.
Uveljavijenje trgovinske pogodbe z Nemčijo
Beogr®d, 1. Junija p. Današnje »SluZbe-ne Novtne« objavljajo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki je stopila z današnjim dnem v veljavo. Pogodbo je zunanji minister istočasno predložil Narodnemu predstavništvu v ratifikacijo. (Glej tudi poročilo v gospodarskem delu lista! Op. ur.)
Olajšave za potovanje v Francijo
Beograd, 1. Junija AA. D& se olajSa potovanje v Francijo za »Pariško sezono«, ki bo trajala od 16. junija do 10. Julija, bodo smeli jugoslovenski državljani, ki bodo potovali v skupinah kot člani poklicnih društev brez političnega obeležja, potovati v Francijo pod naslednjimi pogoji: Razen kolektivne liste, potrjene po domačih oblastih in pristojnem konzulu, mora vsak obiskovalec imeti osebno uradno legitimacij s fotografijo, ki Jo bo francoski konzul vidiral kot potni list s tranzitnim virom za bivanje v Franciji mesec dni, po znižani taksi enega zlatega franka. Pod istimi pogoji bodo lahko potovali v Francijo tudi tujci z Izkazali, če Jih konzul osebno pozna in če se lzfltaSaJo s zadostnimi podatki.
Proces zoper »ustaše«
Beograd, 1. Junija P- Pred državnfan sodiščem za zaščito države je bila danes končana. razprava proti skupini »ustašev«, ki so prišli lz Madžarske preko Avstrije v Jugoslavijo, da bi tu izvršili rasne atentate. Sodba bo objavljena Jutri ob 11.
Novi šef Zavoda za zdravstveno zaščito mater v Ljubljani
Beograd, 1. Junija p. Za šefa Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani je imenovan dr. Bogoljub Dragaš, dosedaj zdravstveni svetnik pri Istem zavodu.
Iz prometne službe
Beograd, 1. Junija P- S kraljevim ukazom so premeščeni Ivan Vurdnger od prometno komercialnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani za kontrolorja postaje Maribor glavni kolodvor, Mthajlo Bo-atele, kontrolor postaje LJubljana glavni kolodvor k prometno komercialnemu oddelku železniške direkcije v Ljubllami in kontrolor Fran Vovftko iz Maribora v Ljubljano glavni kokx*vor.
Posvetitev zagrebškega Škofa koadjutorja
Zagreb, 1. junija, f. Dne 10- junija bo no-voimenovani nadškofijski koadjulor dr. Slepi nac posvečen za škofa.
Odobritev pogodb z Bolgarijo
Sofija, 1. junija. AA. Ministrski svet Je na svoji snočnji seji sprejel trgovinsko pogodbo, veterinarsko konvencijo in sporazum o kliringu med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki so jih prejšnji teden sprejeli v Beogradu.
Popoln moratorij Nemčije neizogiben
Berlin, 1. junija, d. Nemški listi presojajo uspeh transferne konference vseskozi pesimistično. Mnogi napovedujejo, da bo Nemčija 1. julija prisiljena ustaviti trans-ferna plačila za vsa državna posojila. Vsakršen gospodarski ali politični pritisk inozemstva pravi »Berliner Borsenzeitung«. bi popolnoma zgrešil svoj cilj, ker ne more v ničemer izpremeniti dejstva, da nima Nemčija nobenih deviz. Slično se izraža tudi »Lokalanžeiger«, ki izjavlja, da je treba praktično računati z možnostjo, da bo s 1. julijem proglašen popoln moratorij za vsa odplačila posojil v gotovini.
Rim, 1. junija, k. Na* podlagi korporacij-skega zakona, ki ga je sprejela že prejšnja poslanska zbornica tik pred svojim razpustom, je Mussolini v smislu nasveta centralnega korporacijskega sveta s posebnimi dekreti ustanovil prvih osem korpora-cijskih organizacij. Kakor znano, se sistem fašističnih korporacij deli v tri večje skupine, izmed katerih obsega prva vso agrarno produkcijo in vse panoge industrije in trgovine, ki se nanjo neposredno nanašaio. druga industrijsko produkcijo z odgovarjajočimi panogami trgovine, tretja pa ostale panoge narodnega gospodarstva kakor tarnsportno, kreditno itd. Korporacije, ki spadajo k prvi skupini in so že ustanovljene: žitna, sadjarsko-vrtnarska. vinogradniška, živinorejsko-ribiška, lesna, tekstilna korporacija za izdelavo olja in korpora-cija za izdelovanje sladkorja. Prihodnji te-
den bodo ustanovljene: kovinarska, oblačilna, papirno-tiskovna, stavbna, steklar-sko-kemična, korporacija za kemično industrijo, za vodo, plin in elektriko, za eks-trakte in za promet. Ob koncu meseca bodo pa ustanovljene še korporacije zavarovalnih in kreditnih zavodov, profesionali-stov in umetnikov, ra pomorstvo in letalstvo. za prevozništvo in hotelirstvo ter zabavišča.
Po zakonu bo v vsaki korporaciji zastopana stranka po treh svojih delegatih, ki bodo prvenstveno izvrševali politično kontrolo nad delovanjem korporacijskih odborov in ustanov. Med tem se revidirajo tudi statuti dosedanjih konfederacij, da bi se struktura posameznih nameščenskih '.n delavskih sindikatov prilagodila novim kcrr-poracijskim organizmom.
Italija in Daljni vzhod
Zakasnel italijanski protest proti Japonski imperialistični politiki na Kitajskem
Rim, 1. junija, k. Pred dobrim mesecem dni je zastopnik japonske vlade izjavil, da Japonci, ki hočejo zajamčiti mir v vzhodni Aziji, ne bodo dopustili, da bi tuje velesile dobavljale Kitajski orožje ali kakorkoli razvijale na Kitajskem posredne ali neposredne vojaške akcije. Ta akcija je izzvala tedaj pravo senzacijo v Ameriki, kakor tudi v Evropi in so Zedinjene države, Francija ln Anglija zato protestirale pri japonskem zunanjem ministrstvu. Protestu so sedaj sledili še Italijani. Poslanik Au-riti je posetil japonskega zunanjega ministra Hiroto in se pri njem podrobneje informiral, kako interpretira japonsko zunanje ministstvo omenjeno izjavo glede na obveznosti, prevzete s podpisom washing-tonskega pakta devetih držav, ki iamči »Odprta vrata« vsem državam podpisnicam za gospodarsko, kulturno in politično delovanje na Kitajskem, zagotavljajoč obenem suverenost in teritorialno integralnost kitajske republike.
Hirota je v svojem odgovoru kakor pri vseh prejšnjih protestih zapadnih velesil poudaril, da bo Japonska spoštovala pr* vzete obveznosti, ne namerava pa dopustiti, da bi Kitajska kakorkoli zapadla * odvisnost evropskega ali ameriškega zapa-da, ker bi to pomenilo stvarno vojno nevarnost na Daljnem vzhodu.
Rimski tisk prinaša poročilo o italijanskem protestu v prav senzacionalni obliki, da bi tako podčrtal italijansko interkon-tinentalno politiko in pomen Italije kot velesile, v političnih krogih pa so sprejeli italijanski protest zelo hladno. V svojih komentarjih poudarjajo, da si je italijanska vlada upala protestirati v Tokiiu šele. ko je spoznala, da francoski, angleški in ameriški protesti niso izzvali takih posledic, ki bi jim bile kakorkoli škodile. Zato je treba italijanski protest v Tokiiu smatrati zgolj kot formalni akt, ki naj služi afirmaciji dozdevnega prestiža italijanske velesile v mednarodni politiki
Volilna reforma v Franciji
Donmergue o reformi Javne uprave — Debata o volilni reformi — Poraz skrajne desnice in levice pri
glasovanju
Pariz, 1. junija, d. Včeraj popoldne je bila v poslanski zbornici razprava o volilni reformi. Socialistični predlog za reformo volilnega sistema s proporčnim zastopstvom v regionalnem okviru je utemeljeval poslanec Frossard. Ministrski predsednik Doumergue je izjavil, da lahko zbornica pred počitnicami izvoli poseben odbor za reformo volilnega reda in karkoli bo sklenil, bo sam zagovarja! pred senatom. Državno reformo, je dejal nadalje, smatram za neodložljivo, če hočemo odstraniti nevarnosti zlorab in zmešnjave v kompeten-ci, ki morejo postati usodni za režim svobode, čigar pristaši smo vsi. Prepričan sem, da hoče večina prebivalstva reformo in zato ima tudi pravico govoriti v danem trenutku odločilno besedo.
Za radikalne socialiste se je bivši ministrski predsednik Chautemps izrekel proti takojšnji razpravi o socialističnem predlogu, češ, da bi prenagljenost škodovala. Biv-
ši minister m Tardieujev sotrudnik Pairf Revnaud je zagovarjal potrebo volilne reforme. Bivši državni podtajnik Cathala je izjavil, da razpust zbornice ni vezan na volilno reformo, ki naj prinese avtoriteto in red v duhovih ter v državi. V tem pogledu je vlada že mnogo storila in zato naj se ji prepusti, da sama določi dan, ko bo lahko stopila pred javnost s predlogi.
Leon Bium je vprašaj ministrskega predsednika, ali je za takojšen razpust parlamenta, ki je po njegovem mnenju neizogiben.
Franklin Bouillon se je izrekel proti takojšnji razpravi o socialističnem predlogu, češ, da se je po 6. februarja zbornica rehabilitirala.
Pri glasovanju se je zbornica končno izrekla proti takojšnji razpravi o socialističnem predlogu z 288 glasovi proti 277. To pomeni odgoditev razprave do jeseni in poraz tako ekstremne desnice kakor levice.
Pohod Jadranske SCifctiS©
Zanimive ugotovitve v poročilu za celjsko skupščino
Ljubljana, 1. junija
O častnem deležu pri zmagovalnem pohodu Jadranske straže, ki se je v kratkem času uvrstila med naše najmočnejše narodne kulturne organizacije, nam priča letno poročilo oblastnega odboia Jadranske straže v Ljubljani, ki bo predloženo 12. redni oblastni skupščini v nedeljo 3. t. m. v Celju. Pri širokem in vsestransko plodnem delu vodita člane ljubljanskega oblastnega odbora, ki teritorijalno obsega bivšo ljubljansko oblast, dve najvažnejši težnji: zgraditev doma na Jadranu in zveza dravske banovine z morjem.
To je enodušna želj* in neobhodna potreba slovenskega ljudstva in ko se ta želja izpolni, bo JS svoja krila razširila v poslednjo slovensko vas in segla globoko v narodno dušo. Jamstvo za to dajejo dosedanji veliki uspehi. Ljubljanski odbor ima že 29 krajevnih odborov in 28 poverjeni-Itev. Tako se je organizacija dvignila na dostojno veličino. Med 915 šolami v banovini samo 298 šol še nima organiziranega podmladka JS. Organizacija mladih in najmlajših jadranskih stražarjev se uspešno razvija na 616 šolah, od katerih je 550 osnovnih, ostale pa so srednje in strokovne. Na osnovnih šolah je preko 50.000, na srednjih in strokovnih pa preko 14.000 pod-mladkarjev. Vsi ti člani so plačujoči in je vplačana članarina last posameznih organizacij podmladka, ki uporabljajo nabrani denar za podporo siromašnih članov pri izletih na morje m tudi v druge socialne svrhe v duhu društvenih pravil. Mladina se tako na najlepši način vzgaja v samopomoči in ljubezni do bližnjega. Podmlad-karji kar tekmujejo pri prodaji društvenih kolkov in razglednic, ki jil je izdal in založil oblastni odbor v korist socialnemu fondu. Mladi stražarji pridobijo s tem nekaj svoji društveni blagajni, še več pa pomagajo širjenju idej Jadranske straže in njenemu socialnemu fondu.
Pri uspešnem delu JS imajo ogromne zasluge slovenski učitelji. Nič manjše zasluge za prosvetno propagandno delo imaio v večjih krajih državni in zasebni nameščenci, ki so se v največji požrtvovalnosti posvetili širjenju idej Jadranske straže. Najzgovornejši dokaz uspešnega propagandnega dela pa je seveda število članstva, od katerega najmanj 80 odstotkov še splob ni videlo morja, hrepeni pa po njem in bo vsaj svoji mladini omogočilo, da ga čimprej vidi. Ko tako narod sam teži za morjem, se briga za njegovo gospodarsko izkoriščanje ter ga s hrepenenjem obiskuje, je pač jasno, da ima ideologija Jadranske straže veliko moč in da se z velikimi uspehi uveljavlja
Oblastni odbor je v svojem poročilu vsem neštetim nesebičnim delavcem izrekel svoje priznanje in zahvalo. Delo je človeku prvi namen in sreča domovine je njegova najvišja zapoved. In delati hočemo, pravi poročilo, ker bomo v tem delu gledali sebe in nejiali ne bomo prej. dokler ne bodo uresničeni vsi naši svetli cilji. Lastni dom ob morju bo kronal naše napore, zato bodi posvečen sleherni naš uspeh socialnemu fondu. Naj bo naš dom ob Jadranu viden dokaz naše pomorske zavesti in zgovoren opomin tuji pohlepnosti, da smo mi tam tisočletni gospodarji in da ostanemo, dokler bomo živeli. Delo bo končano, ko bo sleherni naš človek videl ▼ Jadranu veliko bodočnost naše domovine Jugoslavije.
Sporazum glede Posaarja?
Ženeva, 1. junija. AA. Dopoldne so se v Ženevi raznesli glasovi, da so se Francozi in Nemci sporazumeli glede Posaaria. Res so se že snoči pogajanja ugodno obrnila, datum plebiscita pa bodo določili žele tedaj, ko se sporazumejo še o vseh ostalih vprašanjih.
Trgovinska pogajanja ČSR ki Madžarske
Budimpešta. 1. fjnija. č. Listi poročajo, da se bodo prihodnji teden nadaljevala madžarsko - češkoslovaška trgovinska pogajanja za sklenitev kompenzacijske pogodbe, s katero naj ee omogoči izmenjava blaga med obema državama v enaki vrednosti po 100 milijonov Kč. Madžaneka bo izražala v Češkoslovaško eadje, prašiče, mast in živino. uvažala pa iz Češkoslovaške les, premog, koks, tekstilno in porcelansko blago.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Oblačno, ponekod deževno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon prevladuje nad večjim delom kontinenta, zlasti pa nad južno Evropo. Nad južnimi evropskimi morji se ie efcvoril relativno nižji pritisk. V zapadni Hrvatski je pritisk padel za 1, drugod je narasel za 1 do 3 mm. Temperature so padle za 1 do 2 stopinji, le v centralnih krajih države, povsod drugod, zlasti pa na vzhodu so narasle za 1 do 5 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Temperatjna se bo dvignila, oblačno vreme, lokalne motnje po nevihtah
Mineralnih vod je mnogo in različnih, ali RADENSKA JE SAMO ENA! Zahtevajte samo enkrat izrecno RADENSKO, pa boste videli, kaj pomeni prvovrstna mineralna voda!	iTS^ZSSS^SUS:
Maši kraji in ljudje
S plamenico na kraljev grob
Sarajevski Sokoli nesejo gorečo plamenico na Oplenac Pričetek velikega sokolskega zleta
Sarajevo, 1. junija
Glavne priprave za veliko sokolsko manifestacijo v Sarajevu so končane. Manifestacija bo po svojem obsegu in pomenu presegala vsa pričakovanja in se po številu prijavljenih udeležencev in gostov lahko reče, da bo sarajevski zlet največja so-kolska slavnost zadnjih let. Prireditvene-ma odboru se je doslej prijavilo že preko 50.000 udeležencev.
Začetek slavnosti bo to soboto. To bo eden najpomembnejših dni vse prireditve, ker bodo Sokoli simbolično izrazili svojo vdanost in hvaležnost naši narodni dinastiji. Zvečer bo iz Sarajeva krenila sokolska štafeta, ki bo nesla plamenico zahvalnosti na grob kralja Petra na Oplenac. Tisoči Sokolov se bodo izmenjavali na potu, dolgem preko 500 km, da počastijo spomin kralja Osvoboditelja. Odbor sokolske prireditve je izdal proglas na Sokole in meščane ter v njem apeliral, naj vsi sodelujejo pri tej manifestaciji. O samem izrazu hvaležnosti s plamenico pa pravi proglas tudi tole:
— Plamenica hvaležnosti predstavlja simbolično hvaležnost osvobojenega in ze-dinjenega naroda kralju Osvoboditelju kakor tudi večno vdanost nerazdružljivi kraljevini Jugoslaviji in narodnemu edinstvu. S plamenico bodo na Oplencu na grobu neumrljivega kralja Osvoboditelja prižgali svetilko, ki bo večna luč ljubezni in zve-
stobe od generacije do generacije.
Plamenico zahvalnosti bodo prižgali v soboto zvečer ob pol 20. na sokoiskem zle-tišču. Starešina sokolske župe dr. Besaro-vič bo govoril Sokolom in narodu o pomenu prireditve. Po dveminutnem molku bo starešina sarajevskega Sokola dr. Vi-dovič prižgal plamenico ob grmadi drv iz raznih gozdov Herceg-Bosne. Sarajevska pevska društva bodo zapela pesem: »Hej trubaču«. Potem pa bo šla prižgana plamenica iz roke v roko. Starešina dr. Vidovič jo bo izročil mestnemu načelniku sarajevskemu Muteveliču. ta jo bo dal banu Po-poviču. ban pa armiiskemu generalu Beliču. ki jo bo naposled izročil sokolski štafeti.
S plamtečo plamenico bodo šli Sokoli skozi glavne sarajevske ulice med špalirji Sokolov in meščanstva. Štafeto bo od Sarajeva do Oplenca spremljalo letalo sarajevskega Aerokluba, ki bo spustilo na grob velikega kralja lep venec. V nedeljo ob 10. dopoldne bo v Sarajevu velik sprevod srednješolske mladine od zletišča do mestne posvetovalnice. Popoldne pa bo mladina imela svoj javni nastop na zletišču. Za vsako nedeljo tega meseca so na sporedu razne sokolske prireditve, glavne slavnosti pa se bodo vršile od 27. do 30. t. m., ko se bodo v središču Herceg-Bosne zbrali Sokoli vseh pokrajin pri mogočni manifestaciji sokolske ideje.
Naši mladinski zbori
Pred dnevi mladinske glasbe, ki se vršita danes in jutri v Ljubljani, smo naprosili početnika umetniške mladinske zborovske glasbe pri nas, dirigenta Trboveljskih slavčkov Avgusta Šuligoja za kratko izjavo o razvoju in pomenu njegovega dela. G. Šuligoj nam je pripo-povedoval:
Ne malo obsežni material o mojem mladinskem zboru, ki je raztresen po raznih listih in revijah, bo lahko dal marsikako pobudo in napotek pri začetnem delu v pevskih mladinskih zborih Čutim pa potrebo, da vsaj v kratki obliki opozorim na nekatere nedostatke, ki so se pokazali v tej vzgojni panogi, posebno še, ker v zadnjem času rasejo sirom Jugoslavije številni pevski zbori po naših šclah.
Znano in priznano dejstvo, da ima medsebojna različnost duševne in telesne zgra-Jenosti mladine svojo zakonitost, ki je pogojena v gospodarskih, socialnih in kulturnih razmerah, v katerih otrok živi, je tako močan faktor za duSevno poznavanje in vzgojno udejstvovanje, da si ne moremo misliti brez tega nikogar, ki bi imel opraviti z mladino. S tem šele je dan ključ v razumevanje in pokazana pot do skrivnostnih duri njihovega duševnega presnavlja-nja in dogajanja. Brez pravilnega razumevanja in brez prodora v njihovo duševno bistvo je izključen vsak pravilen odnos do mladine in s tem že vnaprej izključeno vsako uspešno vzgojno delo. Ne z učbenikom v roki, temveč z odprtim in razumevajo-čim pogledom, s pogledom na razmere, v katerih se spleta njihova duševna zgradba v vseh odtenkih in niansah, so pogoji, ki morajo biti izhodišče vsakomur, kdor hoče svoje življenje naravnati v kakršno koli oanogo vzgojnega udejstvovanja.
Ti postulati pa zaslužijo še posebno pozornost in dvakratno upoštevanje pri onih, ki se lotevajo organizacije zborovskega petja. Naj bo glasbena sposobnost in interes za petje pri mladini še tolik, naj bo glasbena naobrazba in pa ambicioznost pe-vovodje še tako na višku, so s tem sicer dani pogoji za dober pevski zbor, manjka pa one bistvene vzmeti, ki je nekak sine
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne ki-Bline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
qua non za vsak trajen uspeh zbora. Dokler praktično oko in razumevanje pevo-vodje ne najde in ne utre poti do »skritih duri njihovega srca«, da se po cankarsko izrazim, dokler pevovodja ne najde med zborovsko mladino in seboj onega odnosa, kjer se zlijejo vsa čuvstva, vse misli in
vsa stremljenja v enoto in v en cilj, tako da predstavlja zborovska mladina neska-ljivo harmonijo in nedeljivo celoto z enim hotenjem in eno voljo, je zbor vedno samo še v pripravljenosti in še dolgo ne more računati s sigurnostjo nastopa, to je z notranjim doživetjem podanega dela, ki ne užge in ne premosti prepada med zborom in poslušalcem.
Tega pa ne dosežemo s »šolsko« disciplino, pa tudi ne s še tako visoko glasbeno naobrazbo in umetniško intuicijo pevovod-je, temveč le z odprtim, razumevajočim pogledom na razmere in okoliščine, v katerih se odigrava usodna pot njihovega mladostnega duševnega razvoja Poznavanje gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer, vpoštevanje razlik, kakršne so med kmečkimi otroki ter otroki industrijskega delavstva in meščanskega sloja, njihovih zahtev in potreb, to pa brez vsake sentimentalnosti in tradicionalnih predsodkov ki navadno služijo prikrivanju skelečih ran. vpoštevanje lokalnih razmer in mentalite-te posameznih krajev v katerih rasejo otroci, in še marsikaj, kar spada v področje socialne psihologije, vse to so pogoji za vsakogar, ki hoče prodreti v dušo svo-
ICULTURNI PREGLED
„Vdova Rošlinka" kot opera
kazati skladatelj.
Po vsem tem je pač težko reči, ali gre v tem primer j za uspeh ali neuspeh; položaj se bo moral šele izkristalizirati. Za svojo osebo odklanjam tak način odrske produkcija, v kateri nima orkester ničesar povedati, in ki ne premore nobenega »tuttija«, način, ki se onemoglo vleče 6kozi vso opero. Opera je v glavnem zgrajena na enem samem motivni, in ta ee ponavlja skozi vse delo. Balantač neprestano poje v stilu grego-rijanskega korala, ljudje na Gorenjskem pojo hrvaško - zagorske napitnice, Rošlinka venomer koketira z Verdijem ali razlaga avoie misli v »Sprechgesangu«, a tako delajo tudi vsi ostali tipi te »glasbene komedije«. kakor jo imenuje skladatelj.
Skladatelj pravi: »Naglašam, da sem svoje delo po dolgem naknadnem razmišljanju karakteriziral ne kot »komično onero«, marveč kot »glasbeno komedijo«. Potemtakem je težišče komike v »Vdovi Rošlinki« preneseno iz besedila nu povsem glasbeni element in delo je v svo.ij formi, po sredstvih glasbenega izražania in po samem glasbenem izrazu, v komični liniji satira, na predvojno baročno komično opero.« Skladatelj je torej prepričan, da je prevzel komiko iz besedila na glasbo in da je dosegel smeh ▼
Zagreb, 29. maja.
Zagrebška opera je uprizorila najnovejše od reko delo znanega domačega skladatel ja Antuna Dobroniča »Vdovo Rošlinko«, uglasbeno po besedilu Ovetka Gola rja. 0 muzikalni vrednosti dela bi pač mogli dis-putirati, takisto o tehničnem načinu obdelave. (Inetrjmentacija je povsem neuspela, ne irveni, je prpzna, a orkester nima prav ničesar povedati.) Toda delo je bilo ob premieri sprejeto z dobrim razpoloženjem, vendar nisi mogel presoditi, ali je bila ta raz-položenost iskrena ali narejena. Občinstva je kar vreščalo, ne vem pa, ali zbog komike na odru, ali zaradi zgrešenih citatov iz Verdijeve opere »Traviata« in »Rigoletto«. (Skladatelj ie v svojem interviewu poudaril, da citira »Traviato« in »Trubadurja«, vendar o slednji ooeri ni bilo v »Rošlinki« ne duha ne sluha.) Skladatelj opraviSujie te citate kot posledico infekcije z modernimi jlasbenimi instrumenti, kakor etia gramofon in radio-aoarat. Toda že v tem je storil napako zakaj v gledališkem programu je zapisano. da se dejanje odigrava v »starih dobrih časih«. A takrat še ni bilo radio-apa.-a-ta. ki bi bil prodrl v kmečke hiše na Gorenjskem in tudi Verdijeve melodije niso bile tolikanj obrabljene, kakor jih hoče pri-
jih pevcev in pristopiti k njim na način, kakor to zahteva njihova duševna razvojna stopnja. Brez te prodornosti je enotnost in discipliniranost zborovske družine izključena. Brez tega pa manjka tudi pe-vovodji one sugestivne moči na zbor, kjer se začne absolutna pokornost in vdanost dirigentu zbora pri nastopu.
Brez te zborovske enote pa ni pesmi, ki »gre od srca in gre k srcu«, kar pripisuje kritika mojemu zboru. In to smatram za višek doseženih uspehov, zakaj s tem je prebredena ona vrzel, ki navadno zija med igralci in publiko in med zborom in poslušalci. Moje dosedanje delo na tem popri-šču je šlo po tej poti. O uspehih in rezultatih pa naj govorijo drugi.
*
Na koncertu, ki se bo vršil drevi ob 20. v unionski dvorani, bodo Trboveljski siavčki izvajali 17 skladb, ki predstavljajo nekakšno revijo sodobne slovenske in jugoslovenske mladinske vokalne produkcije. Med skladbami sporeda je vredna posebre pozornosti Ivana Matetiča-Ronjgova »Narekovane za ocem«, ki jo je zložil kompo-
nist pod dojmom zadnje velike katastrofe v hrastniških jamah ter jo posvetil Trboveljskim slavčkom. Delo, ki v Ljubljani še ni bilo izvajano, je komponirano na tekst pretresljivo lepe istrske narodne naricalj-ke — tožbe otroka za mrtvim očetom — in siavčki so s to pesmijo doslej še povsod doživeli prave triumfe.
Na koncertu jutri ob 10. dopoldne pa nastopi 19 mladinskih pevskih zborov, ki so po večini z naših osnovnih šol, in sicer: St. Vid nad Ljubljano, Ljubljana-liceiska osnovna, Jesenice - osnovna šola in mladinski zbor Sokola, Medija-Izlake, Dolnja Lendava, Komenda, Gornja Lendava, Šmartno ob Paki, Planina pri Sevnici, Šmartno pri Litiji, Brežice - cerkveni zbor Novo mesto - meščanska šola, Ziče pri Konjicah, Zetale, Zagorje ob Savi, Radeče pri Zidanem mostu, Ig pri Ljubljani, Litija. Na koncu nastopijo vsi zbori skupno pod dirigentom Šuligojem.
Jutri ob 8. bodo Trboveljski siavčki peli tudi pri sv. maši za dijakinje mestne ženske realne gimnazije v stolnici. Pri orglah prof. dr. Dolinar. — Kakor nam sporoča akcijski odbor za pomoč rudarjem, mladim pevcem iz Trbovelj še primanjkuje nekaj prenočišč. Rodbine v mestu, ki bi mogle enemu izmed njih nuditi streho za nocoj, so naprošene, da se po možnosti še dopoldne javijo v pisarno odbora v Wolfovi ulici 1, telefon 20-5*
Po toči v Savinjski dolini
Najhuje je prizadeta braslovška občina
Gomilsko, 1. junija
Redkokdaj se je tako kakor letos obne-sel kmečki rek: Zgodnje leto mnogo obeta, a malo da Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako zgodnje pomladi, saj je vse sadno drevje že v aprilu cvetelo. Kljub obilnemu cvetnemu nastavku pa bi bilo sadja razen hrušk le malo. ker sta dež in vroč jug uničila kaljivost cvetnega prahu. Zaradi hude vročine je začel že pred dobrim tednom hmelj, ki je komaj sredi drogov, za dober mesec prehitro cvesti in ni obetal obilne letine.
Toda vse bi se še potrpelo, da ni bilo nesrečne pretekle srede, ko je neurje v kratkih minutah napravilo iz premožnih posestnikov siromake, iz kočarjev pa berače. V popolnitev »Jutrovega« poročila naj sledi še nekaj podrobnosti. Kmalu po tretji uri je prihrumela sem od Urške gore strašna nevihta. »Od te strani še nikoli ni prišlo kaj prida«, so modrovali vaški vremenarji In res je pričelo v strahotno raztrganih rumenkastih oblakih vreti. da je vsakogar zo-,na oblivala. Vsula se je toča, od kraja le za lešnik debela. Od minute do minute pa so bili ledeni kosi debelejši in so dosegli velikost debelih orehov. Dobrih 5 minut je trajala huda ura, ki je uničila vse pridelke od solate pa do edinega upanja doline — hmelja. Drevje je okleščeno kakor no hudem obstreljevanju.
Tudi po razsežnosti prizadetega ozemlja
je bilo to neurje izredno, saj je prizadelo 3 km širok in skoro 15 km dolg pas od Rečice ob Paki, Skomega preko Letuša. Malih Braslovč. Gornjih Gorč, Obramelj, Glinj, Gomilskega, Grajske vasi, Dragopo-lja, Kaple. Št. Jurija ob Taboru. Lok, Sv. Miklavža, pa tja do Trbovelj. Najhuje je menda potolkla toča v rečiški okolici, kier je padala cele pol ure in je še včeraj zjutraj ležala po poliu
Cenitev škode je po vseh občinah v teku in bo prav gotovo presegala 20 miliionov dinarjev. Le pri hmelju cenijo veščaki iz-padek na 2000 metrskih stotov, kar bi pomenilo že pri današnjih cenah izgubo nad 10 milijonov dinarjev. S čim se bodo preživljali ljudje in živina, se vprašuje obupano prebivalstvo. Pravkar se vrstijo ru-bežni za zaostale davke. Prosimo naša oblastva. zlasti pa poslanca g. Prekorška, ki si je včeraj ogledal vso našo strahotno nesrečo, naj izposluje ustavitev rubežni za davke in odpis letošnjih davkov. Bansko upravo pa nujno prosimo, da nad pomaga s primernim semenskim blagom, zlasti s selekcionirano turščico iz semenogojske postaje v Maksimiru pri Zagrebu,, o kateri je pisala zadnja »Domovina«, da potrebuje le tri mesece za dozoritev. Mimo tega bi prišla v poštev zlasti' proso in ajda Najhuje bo seveda za svinjsko pičo in prosimo strokovnjake, naj nam svetujejo, kaf bi se dalo še s pridom sejati v to svrho.
Krasote Durmitorja so odprte
Durniitor, ki je postal še e pred nekaj >;. znan med domaiimi tu tujimi turisti, je .sedaj dobil zvezo s Sirtrni svetom Po o.\obojen.'u se je o Durmt. r;u le mali. slišalo in so se začeli zanj lele ieta 1928 zanimati tujci. Zanimanje je raslo od leta do leta in vkljub temu. da je bilo treba od Šavnika do gorskih planin hoditi peš preko 100 km, je Durmitor vendar imel vsako leto več obiskovalcev, kajti turisti, ki so ga enkrat obiskali, ne morejo nikdar pozabiti njegovih krasot. Da bi bilo treba vsaj do vznožja zgraditi vozne poti, se je mislilo že davno, načrti pa niso fMi izvedeni. Šele z obiskom Nj. Vel. kralja v avgustu 1932 so stopili stari načrti na pot izvršitve.
Vladar je obljubil gorskim prebivalcem, da bo izpolnjena njihova stara želja, in ustanovljen je bil še istega meseca odbor, ki je pregledal vse načrte ter se pobrigal tudi za sredstva. Iz kreditov za javna dela so porabili okrog 6 milijonov dinarjev za zgraditev vozne ceste na najtežjem terenu, tako da je ostalo samo še 17 in pol km ceste do Bukovice. kjer pa je teren precej ugodnejši. Cesta do Zabljaka je 2e dovršena in pred nekaj dnevi je dospel prvi avtomobil pod durmitorske vrhove. Njegov prihod je izzval veliko veselje ljudstva. Od Žabljaka se vije pot proti Plevlju. Na tej poti je povzročala največ težav zgraditev mostu preko reke Tare Posebna komisija ministrstva za zgradbe je odredila mesto, kjer bo zgrajen most. Ta most bo delo najmodernejše tehnike, dograjen pa bo tedaj, ko bo dovršena od obeh strani tudi cesta Z novo cesto ni samo osvojen Durmitor, eden od največjih turističnih atrak-
cij v naši državi, temveč je z njo zvezana tudi Črna gora s Sandžakom.
O cesti do vznožja durmitorskih vrhun cev so razmišljali že leta 1880., ko je posebna komisija določala meje nekdanje Črne gore. Član te komisije je bil tudi ruski topograf. polkovnik Vladimir Farman. ki je bil ves prevzet od krasot durmitorskih vrhuncev in njihovega vznožja. Polkovnik Farman je črnogorskemu kralju Nikoli predlagal, naj bi poskrbel, da bi bile lepote Durmitorja čimprej odprte domačemu in tujemu svetu. Leta 1905 je kralj Nikola naročil domačim in ruskim inženjerjem, naj napravijo načrt za zgradbo ceste od Nikšiča do durmitorskega vznožja. Inže-njerji so napravili več načrtov, ki pa niso mogli biti izvršeni zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi vojn.
Sedaj, ko je mogoče z avtomobilom priti do vznožja gorskih velikanov in ko se bo dala kmalu vožnja nadaljevati tudi pod Durmitorjem naravnost v Sandžak, tako da bodo lahko prihajali turisti v čarobni gorski svet od dveh strani, bo postal Durmitor še bolj znamenit v naši turistiki, kar po svojih krasotah tudi zasluži.
Brezplačno pokušanje na viljonn »M« nasproti
Sokolski zlet v Žerjavu
Gu&tanj, 1. junija.
KoroSko sokolsko okrožje priredi svoj letošnji okrožni zflet v nedeljo, 3. Junija v žerjavu, enem najbolj zanimivih krajev v Mežiški to Dravski dolini. Leži med samimi strmimi, skalnatimi hribi v globoki to ozki dolini Meže, med črno in Mežico, številna delavska to uradniška poslopja, prav posebno pa topilniške naprave za svinec to visoko v strme pečine vzidane pralnice to zbiralnice za svinčeno rudo —• dajejo pečat temu industrijskemu, pa tudi sokoiskemu gnezdu. Saj je tudi žerjavski Sokolski dom naslonjen ob skalo kakor pravo sokolsko gnezdo!
In Sokoli! Temni to mrki, kadar zahajajo ali pa prihajajo iz žoiralndce, topilnice to iz rovov, ki segajo globoko v Peco, goro kraJja Matjaža, vedri to veseli, kadar se zberejo v svojem domu ali pa na letnem telovadišču O, da bi že kmalu prišel po temnili rovih žerjavski Sokol do votline, kjer spi pod Peco kralj Matjaž, ter ga opozoril na neodrešene brate, katerih od tujcev teptana zemlja sega v neposredno bližino samega žerjava! Samo Sokol bo tisti, ki nas Jugoslovene popelje do kralja Matjaža to s pomočjo njega do končne zmage stovanstva. In naši vrli žerjavča-ni so Sokoli! Društveno upravo vodita dva inženjerja, oba obrato vodji svinčenega rudnika, tehnični odjor vodita vztrajen to pogumen rudniški delavec ter podjetna in odločna delavka; prosvetni odbor pa delaven slovenski učitelj. Člani to članice, naraščaj to naraščajndce ter deca so iz delavskih to uradniških vrst, ter žive v tisti bratski slogi, ki nas bo edino do-vedla do tiste moči in veljave, ki bo v močni in razširjeni Jugoslaviji zasigurala ne samo nacionalni ter kulturni marveč tudi gospodarski in socialna napredek vsem Jugoslovanom brez razlike vere ta stanu.
J. G.
DANES PREMIERA DOLLY HAAS v veselem filmu
Noči velemesta
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene Din 4.50 do 6.50
Likvidacija velike tihotapske afere
Beograd, 31. maja.
Pred tedni so v Beogradu, kakor je »Jutro« tedai obširno poročalo, razkrili veliko tihotapstvo zlata v restavracijskem vagonu mednarodnega vlaka. To tihotapstvo je organiziral in nekaj let srečno in dobička-nosno izvajal lastnik beograjske menjalnice Alfred Nehama, ki se je poprej kot menjalec udejstvoval v Skpplju in je baje tudi že tedaj tihotapil zlato v Grčijo. Njegov pomočnik je bil šef restavracijskega vagona, ki pa je sebi spet našel policiji najmanj sumljivega pomočnika v osebi mladega kuharskega vajenca. Nehama je imel v Budimpešti svojega stalnega odjemalca. V Budimpešto so tihotapci spravili vsega skupaj za okrog 100 kg raznih zlatnikov in Nehama je po isti poti dobival protivrednost v bankovcih tujih valut.
Ker so pri nas za taka tihotapstva uvedene samo denarne kazni, ki jih naložijo finančne oblasti, so bili vsi krivci velike tihotapske afere takoj po njenem razčišče-nju izpuščeni iz zapora. Sedaj pa je najvišja finančna oblast likvidirala afero s tem, da je Alfreda Nehamo kaznovala z globo od 600.000 Din ter mu za vedno odvzela koncesijo.
Kaznovan bo z globo seveda tudi njegov pomočnik, nameščenec mednarodne vagon-ske restavracije, ki pa bo, kakor vse kaže, bolj slabo odrezal. Bivši menjalec, ki se je že toliko let uspešno bavil s tihotapstvom, bo globo seveda plačal, uslužbenec mednarodnega vlaka pa bo moral sedeti v ječi, ker ni toliko zaslužil, da bi lahko plačal globo kakor njegov tihotapski šef. Vsaka kazen pa bo seveda najobčutneje zadela kuharskega vajenca.
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
SAMO SE DANES burka iz voj. življenja
Ordonanc ljubezni
Paul Horbiger
Smeh, zabava, dovtlpi ter mnogo dobre volje.
_ Elitni kino MATICA
■■■■■	Telefon 21-24
Lucy Englisch Predstave danes ob 4., 7.%, 9.%
gledališču s svojo maziko, nikakor pa ne e komiko besedila. Ni li prav v tem skladateljeva največja napaka?! Toda, kakorkoli je že: uspeh ali neuspeh tega dela se bo pokazal že kmalu, in sicer nezavisno od velikih slabosti tega dela. Sam skladatelj je globoko prepričan, da je doslej napisal zgolj dobre skladbe in da med njimi ni slabših. Prav tako je preverjen, da je tudi z »Vdovo Rošlinkot spisal dobro reč. Dobronič se za vse svoje kompozicije zavzema z ognjevitim temperamentom in gorečo zgovornostjo, pismeno in ustmeno. Takoj je našel primeren način, da reagira v javnosti na nekatere neugodne kritike. Vendar to ne more ničesar izpremeniti. zaradi tega ne bo Dobroničevo delo postalo niti za las boljše in samo čas bo pokazal. — kakor pri vseh njegovih ostalih delih, — kai je dobrega in kaj ni.
Poljski pevec Roman Wraga je ponovno izpričal, da ie nagnjen k nečistemu načinu intoniranja. Ta nečista mtonacija je bila posebno opazna v »Židinji«, kjer je Wraga pel Brognia. Pevec je pe& za ool tona nižje od orkestra. Zaradi tega je bila njegova velika ariia zgrešena Ni torej mogel niti v tretji vlogi, ki 5o ie pel v Zagrebu, vzbuditi večjega zanimania. Čenrj taka gostovanja, nam res ni jasno!
Enako nepovoljno je bilo gostovanje poljskega pevca Stanislava D rabi k a (sedaj v Beogradu), ki je nastopil kot Herod v Straus-eovi operi »Šaloma«. Njegov Herod je nein-
teresanten, nedostaja mu dramatske sile m muzikalnega nerva. Drabik je medlo interpretiral slabokrvnega Heroda, čeprav je sicer treba priznati, da dobro pozna svojo vlogo in se zdi, da ee je učil marljivo in vestno. To pa še vedno ne zadošča.
Naš sloveči pevec Pavao Marion-Vla-h o v i 6 je gostoval tri večere v zagrebški operi. Odlične kvalitete tega nad vse muzikalnega pevca eo prišle ponovno do najlepšega izraza, a poseben uspeh je bil dosegel kot Lohengrin. V tej vlogi nudi Vlahovič glasbeno senzacijo najplemenitejše vn^e.
Christy S o 1 a r y je takisto naš stari znanec. S svojim izredno kultivinanim načinom petja si je ponovno osvojil naše občinstvo. Njegoiv Almaviva v »Soviljskem brivcu« je eden najbol;ših Almaviv, kar smo jih kdaj videli na našem odru. Tjdi v »Manoni« j« izzval burjo navdušenja.
Drugo gostovanje Ade Pol Jako ve je bilo znatno srečnejše. Njena Manon ima še danes vse odlike fino in podrobno izdelane vloge in je ponekod izzvala ploskanje pred odprtim odrom. Zal. da je imela nemogočo masko.
Dramski studio Narodnega gledališka je uprizoril »Gospodo Glembajeve« po romanu M. T Saltykova - Sčedrina. Uprizoritev ni vzbudila priznanja zagrebške kritike.
Gostovanje ruskega gledališča »Sinja p t i c a« ni to pot ogrelo in tudi ni privabilo mnogo občinstva.
Prireditev slušateljev državnega instituta gledališke umetnosti v Varšavi, je sprejelo naše občinstvo z očitnim odobravanjem. Izredno interesantne točke teh mladih umetnikov imajo obeležje nove umetnosti in so vedno izvedene tako. da se osredotoči nanje pozornost občinstva in z njo združena napetost gledalca. Ta večer je dal lepo izpodbu-do za podobno umetniško delo tudi pri našem naraščaju.
Zagrebška filharmonija je priredila simfoničen koncert pod vodstvom Češkega dirigenta Zdeneka C h a 1 a b a 1 e. Program je bil posvečen Dvol-aku in Smetani. Chalabala se je zlasti pri Smetani pokazal kot dirigent - mojster. Dirigiral je Smetano temperamentno in z globokim razumevanjem. Dvorak ma je manj uspel.
Zagrebški madrigalisti to pot niso dosegli nivoja prednjega koncerta. Program fe obsegal skladbe petih ruskih skladateljev.
Glasbeno društvo intelektualcev je priredilo koncert z deli domačih skladateljev in ob sodelovanju Lava Vrbani-ča in pianista Božidarja Kunca. Dirigiral je Rudolf Matz.
Na Glasbeni akademijti smo imeli lep koncert oddelka za komorno glasbo (prof. Umberto Fabbri). Nastopila sta čel tet Fran jo Novak in pianistka Maša Botev-Do-minič.
Gostovanje bolgarskega pevskega zbora iz Plovdiva pod vodstvom Ivana Kočeta, je
Domače vesti
♦ Spomenik vojnim žrtvam Niša bo Izdelal kipar Avgust Avgustinčič, ki je pr! razipisH dobil prvo nagrado za svoj načrt. Spomenik junakov in osvoboditeljev Niša bo predstavljal bronast kip jeadeca-glas-nika svobode, spodaj pa bodo reliefi, predstavljajoči nekaj najpomembnejših dogodkov iz osvobodilnih bojev. -Iizvedba spomenika je preračunana na 800.000 Din. Kipar Avgust Avgustinčič je doma iz Zagreba in si je pridobil že velik sloves pri razpisih za osnutke raznih pomemibmih spomenikov. Tako n. pr. je izdelal spomenik vojnim žrtvam šumadije v Kragujev-ou lin spomenik narodnemu voditelju Petru Kočiču v Banja Luki.
Razdraženi živci, nespečnost, nevolja do dela
so največkrat le posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno in na prijeten način
ROGAŠKA SLATINA
ki pospešuje prebavo, delovanje črevesja in obtok krvi«
♦	Oblastna skupščina JS v Celju. Ker
ibilo premalo prijavljencev ne bo vozil posebni vlak iz Ljubljane v Celje, marveč bo rezerviran za delegate JS itn člane iz Ljubljane pri vlaku jutri ob 5.31 zjutraj posebni vagon, člani JS, ki potujejo v Celje, imajo pri povratku polovično vožnjo, ako se izkažejo s člansko legitimacijo s sliko in s posebno legitimacijo, ki jo prejmejo pri svojih odborih im ki mora biti ob povratkiu potrjena od predsedstva skupščine v Celju. U'deležba se bo potrdila le pri sitoupščini v Narodnem domu.
*	Zgledna proslava nlških maturantov lz leta 1914. Maturanti nlške gimnazije is leta 1914. so za proslavo 20 letnice svoje mature obrali sredstva za spominsko ploščo, vzidano v vežl niSke gimnazije. Na plošči so imena vseh nekdanjih tovarišev, ki »o padli v vojni in ki jih sploh ni več med živimi. Spominska p'ošča je bila slovesno odlkrita ob udeležbi mnogih nekdanjih maturantov iz raznih pokrajin.
♦	V Zagrebu Je okrog 500 maturantov.
Zagreb ima s trgovsko akademijo vred 13 srednjih šol z okrog 10.000 dijaki. Na 10 realnih iti klasičnih gimnazijah so že popisani kandidati za velimo in malo maturo in na nekaterih zavodih so že pred dnevi končali pou/k v osmih In četrtih razredih. Letos bo na zagrebških srednjih in učiteljskih šolah 496 matu ran tov. Mnogi od njih bodo zaradi odličnih ocen tudi oproščeni ustmenih Izpitov, kar je doka® dobrih učnih uspehov. Takih kandidatov z odličnimi ocenami je na enem samem zavodu In sicer na I. klasični gimnaziji že 38. Malo maturo pa bo polagalo 716 dijakov in dijakinj in bo tudi pri tem lapitu zaradi najboljših ocen mnogo kandidatov oproščenih ustanenega izfpi-ta.
♦	Poziv prebivalstvu v dravski banovini. Društvo »Dom slepih« v Ljubljani nam je poslalo: Slovenci srno edini v državi, tki se še nismo oddolžili svojim največjim siromakom slepcem a tem, da bi jim odprli lasten dom, kajti tkljub temu, da je kupljen v ta namen lepi Strahlov grad pri Skofji Loki na Gorenjskem, še ne more biti otvorjen. Društvo Dom slep "h v LjuJbljani potrebuje mnogo denarja, najprej še za zaostala odplačila potem pa za opremo, vzdrževanje in zgradbo nekaterih potrebnih odldelkov. Da ne zaosta-nemo za Zagrebom in Zemunom in čimprej otvortoo dom slovenskim slepcem, naj vsak, kdor ima zidrave oči, v slehernem kraju širom naše banovine daruje ob naši prireditvi dneva slepcev kaiko vsoto za Dom slepcev in Jo odpošlje na naš poštni čekovni račun št. 14672.
Dojenčkom od 5 mesecev
dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom
HORDENZTM
dr. Wandera
Pri kuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijah in lekarnah. Cena Din 89.—.
KAVARNA „LEON"
Danes in jutri, kakor tudi vsako soboto in nedeljo vso noč odprta. — Igra prvovrsten damski jazz-orkester.
ZA SONČENJE
SflLVIRA
OLJE ali CREME
VELIKA IZBIRA tiOPALN1H CEP1C
DROGERlJA KANC
V NEBOTIČNIKU IN ŽIDOVSKI UL. 1
♦	Smrt zaslužnega narodnega učitelja In borca v Južni Srbiji. V Solunu je umrl pro-
ta Stojan Stejič, ki je bil eden najzaslužnejših prosve-tmih delavcev v južno-srbskih krajih. Pol tarško oblastjo je bil učitelj in pozneje tudi nadzornik srbskih osnovnih šol. Doma iz Prizrena je po dovršenih (bogoslovnih študijah služboval vsa leta med svojim narodom in si je pridobil posebne zasluge za šolstvo. Leta 1910. so ga turšika sodišča obsodila na smrt zaradi veleiadaije; turšfki prestolonaslednik, ki je bil takrat na obisku v Beogradu, pa Je izposloval njegovo pomilostitev. Med svetovno vojno se je udejstvoval kot svečenik timoške divizije. Po vojni je bil nekaj let član cerkvenega sodišča v Sremskih Karlovcih, potem pa se je sam ponudil iza službo med srbskim življem v Solunu, ikjer je deloval do svoje smrti.
♦	Nova groba. V cvetu svojih 24 pomladi je v šmartmem pri Litiji umirla gdč. Ela B o ž i č e v a. Pogreb b0 danes ob 16. — V Trzinu je umrla gdč. Danica H a b-j a n o v a, učiteljica. Službovala je v Svibnem. Pogreb bo Jutri ob pol 11. na farno pokopališče v Mengeš. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
♦	šolskim vodstvom! Letošnji ljubljanski velesejem pade še v šolsko leto. šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj Izlete tako urede, da si bo mladina v zvezi z izleti mogla ogledati tudi velesejem. ženska šolska mladina naj si pozorno ogleda gospodinjsko razstavo »žena v poklicu«. Posebno opozarjamo na veliko kartografsko razstavo. Mladino trgovskih ln obrtnih nadaljevalnih šol pa na poučno raastavo o reklami ln propagandi. Za učence vseh šol in zavodov znižana vstopnina po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se nedeljska in prazniška popoldneva ne priporočajo.
♦	Rodbine ponesrečenih kakanjsklh rudarjev že prejemajo rente, ki so predvidene po pravilniku bratovskih skladnic. Ker Je preko sto rodibin, znašajo rente na leto preko 800.000 Din, kar pa bratoveka skladnica ne more plačevati iz svojih fondov in drugih virov. Da pri izplačevanju rent ne bi prišlo do zastoja, je direkcija državnih rudnikov prevzela rente na svoje breme, da tako članom bratovske skla/d-nice ne bodo dajatve zvišane. Banovinski odibor, ki je, kakor zmano, zbral tudi že precej denarnih sredstev za podpiranje rodibin, ki so po strašni nesreči ostale brez redmikov, pa vrši sedaj individualne popise vseh rodibin, ki bodo deležne podpor. Podpore se bodo porabile v prvi vrsti za vzgojo sirot ponesrečenih rudarjev. Delo odibora bo dovršeno v nekaj tednih In potem bo urejeno redno izdajanje podpor.
♦	Popravi! Pri prevajamjn čeSfkega članka »Husitski Thermldor« so se vrinile nekatere netočnosti na pr.; 1) Pasus o Husu pred koncilom se glasi: »Koncil pa je videl v njegovi miselni koncepciji teraz vladajočega kaosa, in ko ni preklical besed sv. Pisma, ga je dal sežgati kot nevarnega krivoverca« 2) Pri Llpanih so stali proti Gosposki zvezi v glavnem zastopniki češikih mest. 3) Trditev prof. Pe-kafa, da je husitstvo srednjeveško gibanje, ne pomeni podcenjevanja. Pek«f misli pod srednjim vekom supranaturalistlčmi svetovni nazor (Troltach), Palack? pa teo-kratično vlado Rima. — dr. M. Pr.
« Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna J08. REICH.
GraSolog KARMAH
v Ljubljani.
Obiske sprejema v hotelu >Soča«. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. 4892
Iz LtnMiane
u— Bolgarski pisatelji so ae vrnili. Bolgarski književniki so se po obisku v Ljubljani v četrtek dopoldne z brzo vlakom odpeljali na Bled. Razen nekaterih beograjskih in zagrebških članov Penkluba, ki so z njimi dopotovali v Ljubljano, so Jih spremili na Gorenjsko tudi številni slovenski književniki s predsednikom ljubljanskega centra <tr. Izidorjem Cankarjem. Na Bledu so se gostje nastanili v hotelu »Toplice«, popoldne pa so napravili z avtobusi izlet v Bohinj. Včeraj ob 12.32 eo se vrnili v Ljubljano, polni navdušenja za Bled, Bohinj in našo Gorenjsko, ob 12.51 pa so se z brzlm vlakom odpeljali dalje proti Zagrebu, Beogradu in Sofiji. Na feolodvoru jih Je tudi včeraj pričakovalo lepo število občinstva s 6kupino v narodne noše oblečenih deklet. In kakor sprejem Je bilo tudi slovo prav prisrčno.
V soboto, dne 2. junija ob 20. uri zvečer priredi v svitu reflektorjev
večerni javni nastop
Sokol Ljubljana-šiška
u— Z nogo med kolesa. V SlapničarjevI uliol v Mostah se Je včeraj dopoldne hudo ponesrečil 5 letni sinček delavca Lado Hočevar. Otrok se je na cesti obesil zadaj na voz, pri čemer je vtaknil desno nogo med špice kolesa. Nesrečnemu dečku je nogo popolnoma zdrobilo in razmesa-rflo. V bolnici mu bodo najbrže nogo amputirali.
Sobota ob 8.80, nedelja ob 5., 8.80, ponedeljek ob 8.30 Vlasta Burian
v sijajni burki Revizor iz Petro-grada in film močne, napete vse-< bine »Zmaga Pravice«. Pri vseh predstavah oba filma
upravo. Proslava bo ob lepem vremenu na prostem v Matjanovem gaju v Vižimar-jah s pričetkom ob 13.30. Po proslavi Ibo istotam prosta zabava b sodelovanjem godbe in pevskega ztoora železničarSke »Sloge«. Udeležencem bo na razpolago poseben vlak z odhodom lz Ljubljane ob 13. in za povratek iz Vižmarij ob 20. V primeru slabega vremena proslave ne bo.
u— Pot procesije sv. Rešnjega Telesa v mostni župniji sv. Jakoba bo Jutri čez most sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, Sv. Florijana ulici, Karlovškl cesti, Pri-vozu, Prulah na trg sv. Jakoba. Ob slabem vremenu se bo vsa slovesnost izvršila v cerkvi. Slovesma maša bo ob 8. in takoj po maši se začne pomikati procesija.
u— Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani ne bo v nedeljo v št. Vidu nad Ljubljano, ampak v nedelJo teden, to je 10. t. m- v Ljubljani v veliki dvorani Uinlona ob 16. Akademski pevski zbor bo izvajal skladbe kakor na svojem prvem ■koncertu 7. maja. Zbor hoče e tem uvesti pri nas tako zvane ljudske koncerte, ki naj bodo namenjeni najširšim plastem ljudstva, ki se sicer koncertov ne morejo udeleževati. Cene vstopnicam bodo izredmo nizike, in sicer sedežem od 20 do 6 Din, stojiščem pa 3 Din. Ne dvomimo, da bo ta namen Akademskega pevskega zbora našel pri občinstvu popolno razumevanje.
Kavarna CENTRAL
za časa velesejma celo noč odprta. Igra prvovrstna damska kapela.
Razstavo otroških in igračnih vozičkov,
modernih, solidno izdelanih in po najnižjih cenah si oglejte na velesejmu pri tvrdki
S. REBOLJ & DRUG iz Vošnjakove ulice 4 v paviljonu >H« zunaj. 4913
Drevi ob 20. bo v Unlonu stoti koncertni nastop Trboveljskih slavčkov. Izvajali bode spored, na katerem je zastopanih 17 jugoelovenskJh skladateljev, med njimi skoro polovica slovenskih. Imena skladateljev Adamiča, Premrla, Pahorja, Pregla, Osterca, Mirka, Prelovca, Brav-nlčarja, Kogoja, dalje Milojeviča, Krstlča, Mokranjca, Grgoševiča, Tajčeviča, Pozaji-ča, Matečiča nam Jamčijo poleg Izvrstnega Zbora Trboveljskih slavčkov za umetnišlko vrednost sporeda. Vstopnice so v prodaji ves dan v knjigarni Glasbene Matice, od 19. dalje pa pred dvorano Union.
u— Slava Jugoslovensklh železničarjev. Jutri v nedeljo 3. t m. na dan sv. Konstantina proslavijo Jugoslovenski železničarji v območju direkcijg državnih Železnic v LJubljani svojo slavo kot spomin na dan, ko Je prevzela leta 1889. vlada v Srbiji vse privatne železnice v državno
u— Spored operne produkcije državnega konservatorlja v Ljubljani: 1) Leoncaval-
lo: Prolog iz opere »Glumačev« (pel bo švigelj Cveto); 2) Rimski-Koreakov: Mozart tn Salieri (opera v enem dejanju; osebe: Mozart Drmota Anton, Salieri, Petrovčič Tone); 3) Verdi: I, in Ul. slika iz opere »Aide« (osebe: Aida, Korenčano-va Štefka, Amneris, štrulkelj-Verbičeva Milena, Radames Burger Drago, Ramfis, Petrovčič Tone; zibor in balet, gojenci kon-servatorija); 4) Bizet: Carmen (scena Mi-caele lz Ul. dejanja; pela bo Fratnlkova Štefanija); 5) Verdi: -IV. dejanje opere »Traviate« (osebe: Traviata Igličeva Jelka, Alfred, Drmota Anton, zdravnik, Pia-neeki Zoran, hišna, Rudolfova Vida); 6) Gounod: Faust (I slika; osebe: Faust, Burger Drago, Mefisto, Petrovčič Tone; na klavirju bosta spremljala posamezne nastope kapelnika Neffat Anton in dr. Sva-ra Danilo). Produkcija bo v dramskem gledališču v torek 5. t. m. ob 20. zvečer Cene znižane od 6 — 20 Din. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi od ponedeljka dalje.
Jugoslovenska ženska zveza Js pre-osnovana. Na Skupščini v Banji Kovlljačl, ki se je vršila pred kratkim, je bil sprejet poslovnik ln so tako stopile banovlnske sekcije zveze v življenje. Razen katoliške ženske zveze v Zagrebu so pristopila vsa društva k zvezi kot samostojne ©dlnice, čeprav dajejo pravila možnost, da pristopajo tudi zveze, med njimi vsi pododibori Kola srbskih sester in vse podružnice Srpsikega ženskega društva. Razen zetske in naše dravske so že formirane vse banc-vinske sekcije. Medtem je uprav« dravske banovine potrdila tudi pravila za našo sekcijo, zato se bo sklicala v najkrajšem času ustanovna skupščina, na kar 2e danes opozarjamo. Razposlali smo te dni vsem ženskim organizacijam (društvom, zvezam, ženskim sekcijam mešanih društev, pododlborom, klubom) vabila, da se udeleže Informativnega sestanka, ki se bo vršil v ponedeljek 4. t. m. ob 17.30 v dam-sfkl sobi kavarne Emone. Ako Je bilo kako društvo pomotoma prezrto, naj kljulb temu izvoli poslati zastopnico. Poročala bo
(poletite nalo i$Ce§£e na veCesejmu
Prodajamo na 24 mesečne obroke•
PAVILJON „M
i«
(Ijanovin&ika tkainlca preprogf Sarajevo
nenavadno lepo uspelo. Zbor je bil sprejet zelo prisrčno.
V gledališču pripravljajo premiero baleta Luje Šafraneka Kaviča >Sanje«. V drami študirajo Maughamovo igro >Za zasluge«. — Napovedano ie gostovanje pariškega tenorista Andrša Burdine. — Po daljšem presledku pride na oder Wildeova komedija »Glavno je, da se imenuje Erneet«. — Odakova opera >Dorica pleše« se pripravlja za prihodnji mesec. — Raynalova komedija »Na solncu instinktov« bo imela kmalu premiero.	Žiga Hirschler.
Uspeh slovenske pevke v beograjski operi
Prešli petek, 25. t. m., je prvikrat gostovala v beograjska operi gdč. Anita Meze-tova v »Bajazzu« kot Neda. Beograjska publika. ki ji je gdč. Mezetova znana kot koncertna pevka, je napeto pričakovala njenega nastopa na gledaliških deskah. Mlada, simpatična pevka je v polni meri zpolnila pričakovanje. Njen glas je po zad-ijem študjju na Dunaju pridobil kakor na toplini, tako tud<i na obsegu in barvi. Glas e izenačen v vseh legah, poln in voluml--jozen. izgovarjava jasna in lepo slovenska. Presenetila je njena sigurnost v nastopu; eograiska publika ne vidi baš mnogokrat oevcev, bi bili obenem tudj dobri igral-pa je zato tem hvaležnejše sprejela doživljeno 'n fino igro Mezetove. Cel trio; ?dč. Mezetova, gsr. Drabik in Holodkov kot Baiazzo in Canio je bil pevsko in igralsko enoten in na vi sok j stopnji, kar govori o muzrkaln; in igralski kulturi gdč. Me-
zetove, ki se j s pridom mogla uveljaviti med dvojico tako zrelih umetnikov, kakršna sta njena partnerja! Po ariji v prvem dejanju H j« občinstvo spontano on burno ploskalo, česar dosedaj še m tako zlepa doživela niti zrela umetnica v ulogfi Nede. Mladi slovenski umetnici k lepemu uspehu čestitamo prav od srca!
Vso slovensko javnost pa bo š» bolj razveselila vest, da je gdč. Me zetovi na podlagi njenega uspeha beograjska gledališka uprava ponudila angažma za prihodnjo sezono. To govori več nego vse kritike, ki so o nastopu Mezetove polne hvale in priporočajo njen angažma, posebno ker so se zanj borile še druge umetnice. Uspeh mlade Slovenke je pred vsem uspeh profesorskega zbora ljubljanskega konzervatorija, ki mu moramo čestitati, da je dal prvi pouk tej nadarjeni pevki v tako bogati meri!
Zanimiva znanstvena knjiga
Tipografija d. d. v Zagrebu je izdala aktualno knjigo ekonomsko-politlčnega značaja »Protekcionizam« dr. V. Franoliča. Pisatelj je priznan strokovnjak ekonomske politike, ki je svoje znanje črpal ne samo iz znanstvenih teorijskih knjig F. Lista. H C. Gareya in drugih, temveč tudi i2 praktičnega življenja v Evropi, kakor v Ameriki, kjer je preživel nekoliko let.
Delo je zanimivo ne samo po predmetu, temveč tudi po odločnosti, s katero stopa pisatelj pred javnost s težkim vprašanjem protekcionizma. Trdi, da je današnji svet-ski kaos smatrati kot neizogibno posledico
angleškega protekcionizma v preteklih stoletjih in nemškega protekcionizma v 19. stoletju, ki sta pripravljala svetovno vojno. Zaradi splošne inflacije se vojne posle-dioe niso mogle občutiti prej, temveč šele potem, ko so se skoraj vse valute stabilizirale. Avtor dokazuje svojo trditev z zgodovinskimi dejstvi iz dobe fevdalizma do sedanjega ekonomskega nacionalizma. Pro-tekcionizem, pravi, vodi do hipertrofije in do hiperprodukcije, kar se kaže v preveliki industrializaciji, lei vodi do imperializma, a ta zahteva zopet vedno In povsod oborožene sile. Imperializem je nezakonsko dete protekcionizma in ne ustvarja v glavnem samo mrtvega kapitala, temveč gre v svoji okrutnosti še dalje in si izmišljuje vsakovrstne orodje za uničevanje dobrin, zlasti stoječega, mobilnega in osebnega kapitala vsakega nasprotnika.
Ekonomski avtarhizem smatra dr. Frano-lič za utopijo, od katere se pa ljudstvo na svojo srečo samo od sebe vedno bolj oddaljuje. Ekonomisti in politrčarri. ki ekonomsko avtarhijo propagirajo, se niso poglobili v proces razvoja in nanredka posameznika ter človeške družbe. Uživati popolno ekonomsko avtarhijo bi značilo povrniti se v srednji vek ali pa oditi na Robinzonov otok.
Pisatelj odločno pobija industrijski in agrarni protekclonizem' kot škodljivca napredka in upravičeno trdi. da je zaščitni sistem protekcionizma v vsaki obliki postal pri vseh narod'h tratnl glavni del ekonomske politike. Posamezni razredi so začel? prvotni Listov in Čarevev odgojni protek-cionizem uporabiiati v svoie osebne koristi ne ozirajo se na splošne narodne in državne interese, tako da »e ta zaščita zelo malo razlikuje od srednjeveških privilegijev.
i V zadnjem delu svoje knjige prikazuje svobodno cirkulacijo kapitala kot edino mogoči modus vivendi, ker bi se samo tako pospešila solidarnost interesov med narodi in preprečeval imperializem. Kjer ni cirkulacije, ni napredka. Ona poživlja, a ne-gibnost je stagnacija, razpadanje — smrt
Knjiga je pisana v lepem slogu in j« in-teresantna ter poučna za vsakega inteli-genta. —	Dr. Drago Flerin.
Slovenica v feških listih in revijah. V najnovejšem zvezku »Slovanskega Pfehleda«, znane revije za informacijo o slovanskem svetu, je izšel prispevek našega rojaka; pesnika in kritika dr. Otona Berkopea >Současny slovinskr tisk a stav knihoven«. Pisec karakterizira delovanje naših knjižnih družb in velikih založb; med dragim poudarja tudi zasluee, ki si jih je pridobila za slovensko literaturo Tiskovna zadruga. Dalje informira o naših revijah in pravilno pravi, da vzlic vsemu obilju revij nimamo dobreea literarnega tednika ali štirinajstdnevnika po vzorcu »Les Nouvelles littčrai-res«, >Wiadomosči literackih« in pod. Dr Berkopec se zaustavlia tidi pri slovenskem dnevnem in tedenskem tisku in pri »Jutru« zlasti oDOzaria na pomen njegove kulturne rubrike. Slednjič informira pisec omenjenega članka tidi o naših javnih knjižnicah in sklepa svoi članek z ugotovitvijo, da so Slovenci izredni orilateljl knjige. — V Isti številki »Slov. Prehleda« {e dr. Berkopec posvetil simpatične vrstice generalu R Mu is tru Voianovu (s sliko) in prispeval nekrologe dr. Brejcu in p. Husolinu Sattneriu. — V praških »Narodnih Listih« pa je Isti informator priobčil kratek nekrolog pisatelju J. Koetanjevcu.
Sečna kislina )e strup človeSkega telesa.
Najprej se občuti nejevolja, lahka raadrat-
ljivost, glavobol, utrudljivost, nervoznost, slabo spanje, male bolečine, nemirno srce: vsi znaki notranjega zastrupljenja in slabe krvi. Na organih, kjer se useda največ sečna kislina, se bolezen dalje razvije: ledvice, jetra, srce, krvne žile, skleroza, g-ht itd. Najuspešnejši mineral za raztapanje ln izločanje sečne kisline Je litij, a
Radenska slatina
je najjačja litijska prirodna voda oeie Jugoslavije, zato tudi najuspešnejše naravno sredstvo zoper razne notranje bolezni.
ga. Govekarjeva o delu na zadnji tim^)-ščln-1 JŽZ, nato pa bo raagovor glede dcTa ln 8estave uprave naše banovliuske sci-cije. Pripravljalni odbor za ustanovitev sefkcije dravske banovine Jugoslovenske ženske zveze.
u— Iz kinematografov. Slegfrtd Arr.o zabava našo publiko pri predstavi ZK D tako kakor že dolgo ni zaibaval noben k->-mik. Siegfrid Arno kot »neizkušen ženin« briljira s svojo kreacijo. Vsaka njegova gesta vzbudi ogromno smeha in veselja. Današnja predstava bo ob po 15. Čeme običajne. — Samo še danes je na sporedu vesela vojaška burka »Ordonanc ljubezni« s Paulom Horbdgerjem in Lucv Engilischo-vo v glavni vlogi. Jutri se bo predvajala vesela komedija z Mauriceom ChevaMer-jem v glavni vlogi. Komediji je nasiov »Pripovedke iz spalnice«
u— Na oblastno skupščino Jadran«*-« straže v Celje odpelje v nedeljo 3. t. nu avtofous izpreJ glavne postaje ob 6^50. Ker so še presta mesta, pohitite e prljn-vaml do danes do 17. Cena sem to tja 40 Din.
u— Pevski zbor Glasbene Matic« v Ljub-Ijanl. Vaja mešanega zbora v ponedeljek
4. t. m. ob 20. (me v torek).
u— Državna klaaična gimnazija v Ljubljani opozarja starše učencev, da bo na zavodu 3. t. m. odprta razstava rlsarsfr h izdelkov učencev, ter vabi vse. k! »e zanimajo, k oeJedu. Ogled bo seveda brezplačen.
u šolska razstava risb In ročnih del na II. državni realni gimnaziji (Poljane) bo
v nedeljo 3. t. m. od 8. do 19. ure. Starši in interesenti so vabljeni.
u— Tujeko-pnometna razstava v Frančiškanski ulici odprta od 11. do 13. ure. Brez vstopnine.
Kopališče
t dotfa!	OaR. adr«.
t! pe-rmecfoem, iahčac, pro-tira. Ta srednji etaii dc-har t>&n6:oD počena od 40 Ke. Pavšala« kure poč-enil od 65 K<S. — Pojasni!« duje: Dn»gwij» Gregwi&, Ljrcibl janA, Prežeraora uiioe &.
Pieilaii
u— Otroci plešejo. Dane« ob 17. priredi plesna umetnica Katja Delakova prvo javno produkcijo s svojimi malimi učenci v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Sodelovala bo tudi plesna skup lin a Vstopnice od 5 do 25 Din se dobe pred predstavo pri blagajni.
u— Otroci Iz šole Katje Delakovo nastopijo danes ob 17. uri v gledališki dvorani Delavske zbornice s samostojno plesno prireditvijo »Otroci plešejo«. Vstopnice se dobe pri iblagajnl.
u— Gospa Schneider-Bortoncolj naj s& v važni, nje se tičoči stvari zglaai pri poslancu Ras tu PustoslemSku r direkciji »Jutra«.
Na dobro reklamno Idejo Je prUUo
podjetje Radiom. Tramvajski voz je liapre-menilo v ogromno šlkatlo radiona, ki vozeč se po vseh progah v2rt*uja kajpalk veliko pozornost. V osmih urah prevozi večkrat dnevno vse proge. Baje se bo Radiem voeil vseh deset dni, kolikor časa bo trajal velesejem. Vsekakor Iznajdljiv način reklame.
u— Letoe Je minilo 10 let, odftcar je
zgrajena Aleksandrova cesta, ki je ie <3a-nes takšna kakor nova in je našemu mestu le v okras. Prav tako so zgrajene druge asfaltne ceste v Ljubljani, ki bodo tudi kmalu slavile lOletmico. Ob tej priHfri naj naglaskno, da se le z vestnim in poštenim delom podjetja, 'ki je gradilo cesto in ob polnem razumevanju pristojnfh organov mestnega načelstva doseže tafca pridobitev, kakor so naše asfaltne cee*e. Dela so bila poverjena specialni tvnJkl, ki ima velike izikušnje Im Je tudi nudila polno jamstvo s svojim dosedanjim solidnkm delom, Tako naj bo tudi v bodoče pri takih, delih, da se ne zgode primeri kakor v nekaterih drugih mestih, kjer so eeets sWd-padile že po dveh letih.
u— Obupan mladenič. V neOri gosttJmt v bežigrajskem Okraju se Je predslnočnJJm zastrupil zasebni uradnik, 30 letni Anton Skočir. Nesrečnega mladeniča, ki Je kanalu po zavžitju strupa omedlel, so prepeljali z reševalnim avtom v bolnico, a je kmalu po prevozu zastrupljenju podlegli. Slkočir se Je na praznik popoldne nahajal na velesejmu, kjer je bil še prav vesel. Pozneje, na večer pa je odšel v omenjeno gostilno, kjer je izvršil obupno dejamje. Pokojnik je bil že dalje časa nekam zagrenjen ln je storil obupni korak najbrže v duševni zmedenosti. Bil Je edimec svoje matere, ki Jo Je tudi podpiral.
u— Velik vlom v manufakturno trgovino. Včeraj pred 8. so v trgovini g. Josipa Kunca v Gosposki ulici opazili, da Je bdi izvršen v času od srede na praenik aii morda šele snoči v lokal drzen vlom. Tatovi so prišli v hišo pri hišnih vratih v žiidovski stezi in tam vdrli skozi dvoje vrat, vodečih v lokal. Neznanci so bili od sile podjetni. V trgovini go vse premeta!! in izfalrall samo boljše blago ln izdelke. Odnesli so 9 površnikov, 5 parov hlač, nekaj druge obleke ter več kosov samo najboljšega manufaktuiraega ttlag-a* Vsega. niso mogli odnesti marveč so morali priti ponj z vozom Ni Izključeno, da so imeli s seboj avto. Oškodovani trgovec ni Ml zavarovan proti vlomu, zato utrpi Škodo nad 30.000 Din sam. Policijski organi, k! so MK pozvani na kraj vloma so ves lokaj pa tudi druge prostore temeljito preiskaJl. Daktiloskop g. Podobnik Je na«e? tudi neke odtise. Pričakovati je, da zasledovanje za zločinci ne bo ostalo brez uspeha in d» bodo kmalu spravljeni na varno. Zaenkrat svarimo občinstvo pred nakupom ukradenega blaga.
za ^^ A
30 °'A
Cenejše! ^^H
ZDRAVILNE TOPLICE
za srčne ln žen. bolezni Tatzmannsdorf Gradi sčansko (Burgenland)
Mineralne, močvirne ln naravne ogljikovokiale vrelne kopeli. Pojasnila in prospekte daje: zdraviliščna direkcija in zdraviliftčna komisija
Toplice Tatzmannsdorf GradiSčansko (Burgenland)
u— Aretiran vlomilec. Na velesejmu so na praznik prijeli 30 letnega Jožeta Ojstr-ška, doma iz okolice Zidanega mosta. OJ-strška so že dalje časa zasledovali zaradi raznih vlomov po Savinjski dolini im v okolici Radeč. Domnevajo, da je sodeloval tudi pri nedavnem vloanu v občinsko blagajno v Radečah, iz katere je bilo od-nešenih 14.000 Din. Ojstnšek je znan kot vlomilec tudi v Ljubljani, iz katere je izgnan za dobo 3 let, kar pa ga ni oviralo, da se ne bi ipritepel na velesejem.
Iz Celfa
e— županstvo občine Celje-okolica vabi hi^ne posestmike v predmestnih krajih, da danes tn Jutri ob priliki Dnevov Jadranske straže v Celju okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami. — Slavnosti JS se pričnejo danes ob 20.3-0 v Mestnem gledališču s slavnostno akademijo s sodelovanjem celjskih kulturnih društev.
e— Uprizoritev »Slehernika«. Ljubljanska drama bo uprizorila sredi junija, naj-brže 17. t. m. na prostem v Celju Hof-mannsthalovega »Slehernika«.
e— V notico »Narodne noše na plan« «e je vrinila pomota. Zbirališče narodnih noš za slavnostni obhod Jadranske straže bo v nedeljo 8. t m. od 10. do 10.30 pri ge. Sernečevi (ne ge. Seršenovi) na vrtu Gregorčičeva ulica 1.
e— Brezposelnost. Pri ekspozituri bor-s;e dela se je od 21. do 31. maja na novo prijavilo 58 brezposelnih. Dne 31. maja je ostalo v evidenci 345 brezposelnih (307 moških in 38 žeusk) nasproti 585 (550 mošfrhn in 35 ženskam) dne 20. maja.
o— Umrljivost. V maju je umrlo v Celju 1« oseb (3 v mestni in 15 v javni bolnišnici), v okoliški občini pa 4 osebe (2 moška i.n 2 žecski).
e— Samo še danes j« 6aa, da obnovite srečke razredne loterije v podružnici »Jutra« v Ge£u.
e— Kino Union. Dane« ob 16.16 ln 20.30 o-vočni velefilm »Brod brez pristanišča« in zvočna predigra.
Iz Maribora
a— Slava 32. mariborskega topniškega polka bo v torek 5. t. m. v topniški vojašnici v Stritarjevi ulici, (ne danes).
a— Praznik sv. Konstantina bodo tu d mariborski nacionalni železničarji! svečano proslavili. Drevi bo v mestnem parku od 19.30 do 20.30 koncert železničarske godbe >Drave«.
a— šahovski turnir za prvenstvo Maribora. V sredo se je odigralo V. kolo Odločila se je samo ena partija, in sicer .le dr. Lipaj zimagal proti Lukežu. Vse ostale partije so bile prekinjene. Stanje; Kramer 3 in pol (1) Kukovec 3 (1), dr. Lipaj 3, Lešnik 2 (3), Stupan 2 (1), Fišer 1 in pol (1), SUa 1 (1), Goleč 1 (1), Lukež 1 (1) Ostanek Vj (3), Strniša »/s d). Šesto kolo se bo odigralo v nedeljo 3. t. m. ob 9. dopoldne v kavarni Central.
a— Sprejemni izpiti za vpi3 v I. razred srednjih šol bodo na klasični ln realni gimnaziji v Mariboru v ponedeljek 25. t-m. ob 8. zjutraj. Za izpite ss Je treba priglasiti ravnateljstvu do 20. t. m. Prošnje je treba kolkovati s 5dlnarskim kolkom, priložiti pa jim je fereba tudd rojstni list in šolski izkaz. K izpitu naj pitaeso vsi pod pole papirja ln peresnike.
a— Gledališke abonente in abonente n« blok, ki še niso poravnali poslednjega obroka ali pa 90 še v večjih zaostankih, prosa. gledališka uprava, da blagovolijo Čimprej poravnati obroke, saj je poslednji zapadel že 1. aprila v plačilo.
a— Kolo sreče. Jadranska straža je priredila na Telovo popoldne na Trgu svobode tombol Največ sreče je imel posestnik Ivan Vcgrin iz Pesnice, ki je zadel prvo :cmbo'o s 3500 Din.
a— Razstava ženskih ročnih del na zavodu »Vesni« v Maribor bo 3., 4. hi 5. t. m. od 9. do 12. in od 14. do 18.
a— Tujski promet v n»a',«i. V ma'a ;e bilo pri mar bo ski policiji prijavljenih .'473 oseb Od teh je bilo 565 h: cev. in MU z Dunaja, 43 iz Gradca, 412 pa iz drugih krajev.
a— Življenje in mnlranie v malo. V mesecu m&ju je zagledalo v Mariboru luč sveta 107 otrok, a smrt je pokosla 70 oseb. pred o.tar pa je stor1 o 40 par>v
Vremensko poročilo
Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, t temperatura. 4. relativna vlaga, t %. 6 »mer in brzina vetra, 8. oblačnost 1—10
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo
31. maja
]'<jubljana 7, 766.0, 13.6, 92, mirno, 10, 23.2, dež; Maribor, 7, 765.9, 13.0, 90, mirno, 10, --, —; Zagreto 7, 766.1, 16.0, 50, NE2 7, —, Eeograd 7, 765.9, 11.0, 50, mirno, 0, —, —; Sarajevo 7, 766.6, 13.0, 70, mirno, 4, —, —; Skoplje 7, 776.2 13.0, 60, mirno, —, —; Split 7, 764.5, 20.0, 60, NE1, 5, —, —i Kumbor 7, 765.3, 18.0, 80, E2, 6, —, —: Rab 7. 765.1, 17.0, 70, WNW2, 10 neizmerljivo, dež.
Temperatura: Ljubljana 20.2, 1S.6; Maribor 18.8, 12.0; Zagreb 21.0, 13.0; Beograd 21.0, 9.0; Sarajevo 22.0, 9.0; Skoplje 22.0, 4.0; Split 25.0, 16.0; Kumlbor —, 14.0.
1. Junija
LJubljana 7, 765.8, 15.6, 85, mirno, 10, —•, Ljubljana 13, 765.4, 21.2, 56, SW1, 8, —, — Maribor 7, 765.3, 13.0, 90, mirno, 4, —, —; Zagreb 7, 765.9, 17.0. 80. SSW1, 10, —, —; Beograd 7. 767.2. 15.0. 80. SSE2, 1, —, —; Skoplje 7, 767.6, 18.0, 60, mirno, 3, —, —; Kumbor 7, 767.5, 19.0, 70. NE1, 7, —, —; Split 7, 766.6, 21.0, 70, SSE1, 9, —, —; Rab 7, 766.6, 17.0. 70. NNE2, 10. 1.0, dež. Iz Sarajeva ni depeše. Temperatura: Ljubljana 22.2, 14.0; Maribor 20 7. 11.0: Zagreb 23.0, 13.0; Beograd 23.0, 12.0; Sarajevo 23.0, —: Skoplje 25.0. ».0; Kumibor 24.0, 17.0; Siplit 27.0, 17.0; Rab 22.0, 14.0.
a— Študentk! požig al ec ne mirule. Pretekli četrtek zvečer so ljudje okrog polnoči opazili, da je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Vogrinca v Kralja Matjaža ulici. Pohiteli so tja in ogenj pravočasno pogasili;!. Dognali so, da je zločinec prinesel s seboj slamo, da bi na ta način laže zanetil ogenj. Pred nekaj dnev.i so dobili nekateri posestniki skrivnostno obve-st'!o, da se bo požigalec oglasil tudi pri njih. Zato so organizirali samL nočno stra-
Orožništvo i vso vnemo zasleduje zločinskega požigalca.
a— Krvav prepir. V četrtek zvečer sta si v Tezenski ulici skočila v lase posestnika Feliks Breznik in I?nac Partenilager. Sprla. sta se v vinjenosti zaradi nekega prašička. V prepiru je Breznik segel po nožu in razparal Partenšlagerju trebuh, da mu je izstopilo drobovje. Smrno nevarno ranjenega so poklicani reševalci pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali —
žo, da obvarujejo svoje imetje pred ognjem, i Partenšlagerjevo stanje je zeilo resno.
GOSPODARSTVO
Trgovinska pogodba z Nemčijo stopila
v veljavo
Včeraj je stopila v veljavo nova jugoslo-vensko-nemška trgovinska pogodba, ki je bila podpisana v Beogradu 1. maja. Pogodba je stopila v veljavo začasno in bo šele pozneje ratificirana. Istočasno je prenehal veljati sporazum glede uporabe klavzule o največjih ugodnostih od 29. julija preteklega leta, s katerim je bilo začasno likvidirano brezpogodbeno stanje, ki je trajalo lani nekaj mesecev. Novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo je zastopnik zunanjega ministra kmetijski minister dr. Kojič te dni poslal Narodnemu predstavništvu v odobritev.
Kakor poroča beograjska »Politika«, bo nova trgovinska pogodba z Nemčijo omogočila naši državi izvoz v višini okrog 1100 milijonov dinarjev letno, kar pomeni povečanje dosedanjega izvoza na 2 in polkratno višino lanskega izvoza. Za naše glavne agrarne izvozne proizvode nam bodo na podlagi sporazumov zajamčene rentabilnej-še cene, kar je velike važnosti za naše agrarno gospodarstvo. Tako bomo n. pr. /a pšenico, izvoženo v Nemčijo, dobili za 24 dinarjev pri metrskem stotu višjo ceno nego na svetovnem trgu. Efekt te razlike pri kontingentu 5000 vagonov pšenice bo znašal 26 milijonov Din; enako bomo za kontingent koruze dobili ugodnejšo ceno s finančnim efektom razlike v višini 12 milijonov Din. Pri kontingentu 300 vagonov jajc bomo dobili okrog 30 D.n večii izkupiček nego pri današnjih cenah, pri tobaku pa bomo imeli 20 mark pri toni preko današnje cene. Skupni efekt tega povečanja cen za naše proizvode, ki jih bomo izvozili v Nemčijo, bo 140 do 150 milijonov dinarjev
Kar se tiče Nemčije, priznava pogodb« nekatere olajšave in ugodnosti za nemško elektrotehnično m kemično industrijo, pri čemer pa pogodba naše države ne veže za odkup določenih količin. Namen olajšav, ki nam jih daje Nemciia za izvoz, zlasti ugodnosti glede cen za najvažnejše agrarne pridelke, je ta. da se pri nas dvigne kupna moč agrarnega prebivalstva kar nam naj omogoči, da kupujemo več nemških proizvodov Pomen nove trgovinske pogodbe je predvsem v tem. da kaže tudi drugim industrijskim državam način, kako je mogoče priti do povečanja izmenjave blaga z agrarnimi državami
Iz besedila pogodbe
Besedilo pogodbe je bilo včeraj, na dan, ko je pogodba stopila v veljavo, objavljeno v »Službenih Novinah«. V splošnem delu pogodbe so določbe glede pravice državljana ene in druge države v pogledu naseljevanja, glede trgovine in plovbe ter tranzitnega prometa, pri čemer velja načelo največjih ugodnosti. Glede izvajanja trgovine, obrti in industrije ali kakega drugega poklica uživajo državljani na teritoriju druge države enake pravice, kakor državljani one države, ki imajo največje ugodnosti. Sploh imajo državljani ene pogodbene države na teritoriju druge države enake pravioe, kakor državljani katerekoli tretje države z največjimi ugodnostmi. Isto velja tudi glede ugodnosti pri ustanavlia-nju delniških ah drugih družb. Trgovci, in-dustrijci in drugi producenti ene pogodbene države, ki imajo v svoji državi obrtno pravico, kakor tudi njihovi trgovski potniki, imajo pravico (upoštevajoč predpisane formalnosti) vršiti nabavke in prodaje pri trgovcih odnosno pri producentih. Oni smejo imeti s seboj vzorce, ne pa blago samo. Njihove legitimacije m>rajo ustrezati mednarodnemu sporazumu od 3. novembra 1923 v Ženevi. Gornje odredbe seveda ne veljajo za ambulantno obrt, za krošnjar-stvo in za iskanje naročil pri privatnih osebah, pri čemer ima vsaka država svobodo zakonodaje.
V primeru, da bo ena država prisiljena prepovedati ali omejiti uvoz ali izvoz določenega blaga, mora pri tem upoštevati v dovoljni meri interese druge pogodbene države. Zlasti se s takimi ukrepi ne sm* omejevati vrednost ugodnosti, ki so dane v tej pogodbi. Notranji davki (državni ali samoupravni), kd obremenjujejo ali bodo naloženi v eni od obeh držav na produkcijo, predelavo ali potrošnjo določenega blaga, ne smejo biti za blago druge pogodbene države večji ali strožji nego za blago domačega proizvoda. Blago, za katero so določene v pogodbi posebne pogodbene carine, se ne sme obremenjevati z novimi ali povečanimi davčnimi dajatvami.
Nadalje vsebuje pogodba določbe glede ponovnega izvoza odnosno uvoza zavojev, pokrivačev in drugih sredstev za pekova-nje, glede izvoza zaradi popravila, glede začasnega uvoza orodja in instrumentov, ki so potrebni pri vršenju montažnih in drugih del, nadalje določbe glede uvoza strojnih delov za vršenje poizkusov, glede razstavnega blaga za velesejme, glede blaga, ki se pošilja na negotovo prodajo, glede vozov in zabojev za prenos pohištva, glede blagovnih vzorcev na podlagi čl. 10 mednarodne konvencije za olajšanje carinskih formalnosti od 3. novembra 1923. in glede začasne oprostitve puneh-anja izdelkov iz plemenitih kovin, ki jih uvozijo z možnostjo zopetnega poznejšega izvoza trgovski potniki.
Cl. 14 pogodbe določa, da j« vseka država pogodbenica dolžna oznaJTTi oblastva, ki »o pooblaščena in dolžna, da na zahtevo dado za jasno označeno blago obvezne in-formacije o carinskih stopnjah lo o tari-firanju. Nadaljnje določbe se nanašajo na izvorna spričevala, ki se smejo zahtevati le v neobhodno potrebnih primerih Glede blaga, z« katero predpisuje ena pogodbenih držav specijalne pogoje slede sestave, čistoče, kakovosti itd., je predvideno, da se formalnosti pri uvozu oprostijo, če je blago na podlagi posebnega sporazuma opremljeno s spričevalom pristojnega ohlflctva
izvorne države. Za izvoz živine in živinskih proizvodov veljajo določbe, led so označene v posebni veterinarski konvenciji v prilogi C.
Nadalje vsebuje pogodba določbe, ki se nanašajo na tranzitni promet, na direktne tarife, ki se bodo po možnosti uvedla, in na pomorski promet. Ta del pogodbe določa med drugim tudi princip najrvečjih ugodnost! za prevoz izse'jencev. V čl 30. pa je določeno, da princip največjih ugodnosti ne velja glede ugodnosti za obmejni promet za območje 15 km od meje, glede ugodnosti v zvezi s sklenitvijo carinske unije, glede pogodbenih obvez na podlagi posebnih pogodb za preprečenje dvojnega obdavčenja, pravne zaščite in pravne pomoči v davčnih vprašanjih in na ugodnosti, ki jih bo ena pogodbena država dala kaki tretji državi izključno na podlagi po-
godb splošnega značaj«, ako k taU poflodbi t lahko pristopijo vse države.
K on če določbe.
Končno določa pogodba, d« bo vsaka od obeh držav ustanovila poasben odbor, ki bo v stalnem ia neposrednem stiku t odbo-{odbene države razpravljal o to r zvezi s izvajanjem te pogodbe. Trgovska pogodba ostane v veljavi dve leti od dneva, ko se prične
rom druge pogodben vseh vprašanjih, ki
ločen čas. Po preteku dveh let se khko pogodb« odpove na 6 mesecev. Le tedaj, ako se osnove gospodarskega stanja v teku trajanja pogodbe n« škodo ene pogodbene države »premene, tedai im« ta država pt«-vico odpovedati pogodbo tudi pred pretekom dveletnega rok« z odpovednim rokom 3 mesecev. Pa tudi v takem primeru pogodbe ni mogoč« odpoved«ti pred pretekom enega leta.
V tarifnih prilogah nam Je Nemčija priznal« carine prost izvoz konoplje, sirka, posteljnega perja (sirovega in neočiščenega), govejih in telečjih kož in kož od drobnice. Nadalje so določene naslednje pogodbene carine (na 100 kg): za dinje 3 marke, za čebulo od 1. julij« do 31. januarja 2 marki, od 1. februarj« do 30. junija 7 mark, za orehe 2 marki, za češnje in višnje (sveže) 4 marke, za suhe češplje, navadne ali etuirane, v sodih ali vrečah od n«jveč 80 kg 10 mark, za doge in dele sodov iz hrastovega lesa 0.30 od stota aH 2.40 marke pri m*, za živo perutnino 6 mark, z« zaklano perutnino 20 mark, z« fazane in jerebice in kljunače 30 m«rk, za krape 30 m«rk (pri količini 50 odst izvoza krapov v Nemčijo od 1. avgusta 1932 do 31. julija 1933), z« sardine v olju 30 mark, za trikloetilen 5 mark za 100 kg.
Zanimanje za velesejem
Za letošnji ljubljanski veleeejem Je bilo takoj prve dni opaziti veliko zanimanje javnosti, že na dan otvoritve so prireditev posetili bolgarski književniki, ki so si razstavo ogledali pod vodstvom dr. Steleta. Istočasno, ko so se bolgarski književniki mudili na razstavi je velesejmski urad prejel k otvoritvi velesejma brzojavne čestitke od predsedmika abornice za TOI g. Ivana JelaCina iz Varne v Bolgariji, kjer se mudi delegacija jugoslovenskih gospodarstvenikov Zlasti v četrtek na praznik je bil poset velesejma zelo živahen. Med posetniki je bilo tudi več imozemcev. Vele-sejmska uiprava je prejela k otvoritvi pismene čestitke od večine evropskih vele-sejmov in od številnih drugih odličnih inozemskih ustanov. Za jutrišnji dan se pri* čakuje posebno živahen poset velesejma. ker bo prva nedelja v letošnjih velesejim-sikih dnevih.
Naš velesejem so si ogledali tod! nekateri novinarji iz Nemčije. Glede na sklenitev nove trgovinske pogodfoe z Nemčijo je udeležba Nemčije na letošnjem vele sejmu prav odlična. Nemški Reichsver band der deutschen Industrie Ima na velesejmu poseben oddelek, kjer se dobe vse informacije glede neniških industrijskih in drugih proizvodov. Kolektivno razstavo pa je na velesejmu priredila državna organ' zacija nemške industrije radijskih apara tov.
„Samo z reklamo de uspeha11
Živo zanimanje, ki ga kaže naš poslovni 6vet za propagandno in reklamno razstavo na velesejmi, ie dokaz, da je bila ta razstava v resnici zelo potrebna. V živi razgibanosti in živahni konkurenci velja danes bolj kakor kdaj seslo: »Samo z reklamo do uspeha«. Seveda pa je učinkovitost reklame zelo odvisna od uporabljenih sredstev. Reklama, ki hoče imeti zaželjen uspeh, mora biti predvsem efektna, obenem pa tudi dobro premišljena, smiselna in prepričevalna; posluževati se mora modernih propagandnih sredstev, s katerimi se pritegne občinstvo.
Sleherni podjetnik in trgovec, ki hoče svoje podjetje dvigniti, ki hoče imeti trajen uspeh, pa tudi oni, ki je dosegel že uspehe v poslovnem življenju in si hoče te uspehe ohraniti tudi za bodočnost, mora trajno razmišljati o tem, kako privabiti kupca in ga pridobiti za predmet, ki ga prodaja, odnosno ponuja. Pri nas sicer ns razpolagamo z onimi možnostmi reklame, kakor v Ameriki, kjer žrtvujejo vsako leto v ta namen ogromne zneske, vendar oa ne smemo v tem po-
Gospodarske vesti
= Devizni predpisi glede zavarovalnih družb. Narodna banka je izdala naslednje cirkularno obvestilo. Gosp. finančni minister je z odlokom 15. maja odredil, da se terjatve inozemskih zavarovalnic, katerim se je doslej na konkretne prošnje priznaval značaj »začasno vezanih« dinarjev, smejo ▼ bodoče uporabljati samo za običajna plačila v državi. Potemtakem ta vrsta inozemskih terjatev v naši državi ne spada več v kategorijo »začasno vezanih« nego »internih« dinarjev. Glede na gornji odlok finančnega ministra sporoča Narodna banka: 1. da se morajo vsi »začasno vezani« dinarji na račun inozemcev, k! so nastali na osnovi zavarovanja po specialnih odobrenjih finančnega ministrstva prenesti na račune »internih dinarjev«; 2. da se mora na isti način postopati tudi s terjatvami inozemcev, ki so prej nastale zaradi plačil zavarovanih premij in ee kot take nahajajo na računih inozemcev v smislu odlokov 72.400/1 in 35.260/2; da .se v povečanju in zmanjšanju te vrerte inozemskih terjatev pošljejo Narodni banki mesečna poročila z označbo sprememb, nastalih zaradi vnovčenja kuponov, uvoza efektivnih dinarjev itd.
ss Taksna dolinoet pri spremembi najemninskih pogodb. Finančno ministrstvo ie izdalo 14. meja nov odlok glede taksne dolžnosti pri spremembi najemninskih pogodb. Sprememba pogodbe o zakjpu, odnosno najemnini za zgradbe, stanovanja in lokale itd., bodisi da se zakupnina poveča ali zmanjSa. ali pogodba podal jI«, se smatra za novo pogodbo in se mora ponovno plačati taksa na podlagi enoletnega zakupa, odnosno ee mors ponovno napraviti pogodba na monopoliziranem obrazcu.
= Razčiščenje bilance Jadransko - podu-navske banke. Jadransko * podunavska banka sklicuje za 30. iunii v Beograd svoj redni občni zbor. na katerem ee bo razpravljalo med drugim o predlogu upravnega in n*d-
gledu zaostajati za drugimi evropskimi drŽavami.
Prvo in najbolj učinkovito sredstvo m reklamo le oglas v dnevnem časopisu, preko katerega mora trgovec ali producent najprej opozoriti javnost na svoje blago. Seveda pa tudi časopisna reklama ne sme biti Sablon-ska, temveč mora biti dobro premišljena, ie hoče biti jčinkovita. časopisje samo pa ima dolžnost, opozoriti poslovni svet tudi na druga jčinkovita reklamna sredstva, preko katerih se privabi kupec Za ulico in za lokale prihajata v prvi vrsti v poštev plakat in svetlobna reklama. V umetniški 6estavi učinkovitih plakatov smo Jugosloveni. zlasti pa Slovenci, v zadnjih letih precei napredovali in lahko danes na tem polju že mnogo pokažemo, kar nič ne zaostaja za izdelki velikih inozemskih ateljejev za reklamno grafiko. Dosegli emo praiv lepe uspehe, tako glede originalnih zamislekov in barvnih kompozicij, kakor tudi glede učinkovitosti osnutkov v preprosti izdelavi in glede jpo-ra>be modernega slikarskega žanra. To nam dokazujejo tudi osnutki plakatov za letošnjo jesensko veleseimsko prireditev pod naslovom »Slovanski ple6« Osnutki za te plakate so razstavljeni na velesejmski reklamni raz-i bi vzbudili zanimanje širše javnosti za 6tvar. eo prireditelji letošnje reklamne razstave na velesejmu uvedli glasovanje Dosetnikor reklamne razstave za najboljši osnutek. To glasovanje ima namen, da sodi o lepoti in učinkovitosti posameznega plakata tudi lajik. ki m j je olakat v prvi vreti na-
•ni«n. V«ak sosetnik velesejma lahko dobi pri velesejmski blagajni, ko kupi vstopnico ali legitimacijo, tudi glasovnico za oceno teh nlakatnih osnutkov. Plakatno razstavo na velesejmu sta aranžirala gg. Mitla Švigelj in Miklavec. lastnik ateljeja za reklamno grafiko. Gradivo za razstavo pa eo prispevale naše najodličnejše tiskarne.
Poseben oddelek na reklamni razstavi je posvečen tu.isko-prometni propagandi. Ta del razstave je za nas. ki smo v znatni meri in-teresirani na tujskem prometu, sila poučen. Tu lahko naši interesenti vidijo, kako skrbe druge države za povzdigo tjj6kega prometa in kakšnih sredstev se poslužujejo v ta namen (fotografija, slika in tiskana beseda). Razstavno gradivo za ta del razstave je dal direktor g. Teodor Laeh iz Gradca, ki je lastnik enega največjih reklamo-znanstvenih arhivov v Evropi in ki je znan zaradi obšir-nostii in popolnosti svojih zbirk. Razstavljene slike same na e^bi vabijo na obiek onih pokrajin, ki Uh predstavljajo. Predsednik prireditvenega odbora za reklamno razstavo, šef oglasnega oddelka »Jutra« g. Alojzij Novak, ki je du?a prireditve, je ie seda? lahko ponosen nai uspeh te razstave.
zorstvenega odbora za redukcijo delniSke gldivnice.
= Znižanje diskonta r Franciji. Iz Pariza poročajo, da je Banque de France znižala svojo diskontno obrestno mero od 3 na 2.5 "/o. Letos v febrjerju ie bila Francija zaradi naglega odtoka zlata primorana povišati diskont na S*/». Sedaj, ko je odtok zlata že davno prenehal in je zlato zopet pričelo pritekati v Francijo in je tudi na denarnem trgu zopet nastopila znatna likvidnost, je francoska novčanična banka izvedla ponovno znižanje diskonta na prejšnjo mero.
= Suša ▼ Ameriki. Tečaji na chioaški borzi. ki so za pšenico v drugi polovici aprila znašali Se 75 centov, so se od tedaj v naglem tempu dvignili že na preko 98 centov. Vzrok za to naglo dviganje cen Je dolgotrajna suša. ki vlada na severnoameriški celini. V splošnem se eodi, da bo letošnji pridelek pšenice precej manjii, kakor se Je prvotno pričakovalo.
1. junija.
Na ljubljanski borzi eo oficielni tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Trst se le nekoliko opomogla. V privatnem kliringu notira avstrijski lilin« 9.85 do 9.45 (v Zagreb j promet po 9.9060). Angleški funti so se danee v Zagrebu trgovali no 253.76. grški boni pa po 85 ln 82. Za španske oezete |e bilo v Ljubljani povpraševanje po 6.40. v Zagrebu pa do 6.45.
Na zagrbeSkem efektnem tržiiču Je Vojna škoda nekoliko popustila in ie bila na torej zaključena po 800. pozneje pa po 304. 7*/» in-vesticijsko posojilo ee ie trgo-valo po 71. 8 Blairovo oosolilo po 57.75 in 6•/• begluike obveznice po 54
DeHze
Ljubljana. Amsterdam 2809.85 — 2321.2t, Berlin 1330 69 - 1341.49. Bruselj 796.94 -800.85 Curih 1108.35 - U13.85 London
emrtm |t ravnokar znatno znižena. pa fm tO nr.|boljia prilika za vsa one. ki ga Sa na poznajo, da ga sedaj preizkusilo.
Pyramiao»» gotovo pomaga pri vseh boleCInah. migreni In manstruacl{sklli lagobaht,
TABLET

172.58 _ 174.18, New7ork 8384.06 - 3412.92, Pariz 224.79 — 226.91, Praga 141.90-142.76, Trst 290.74 _ 293.14 (premija 28.5 odst.).
Zagreb. Amsterdam 2309.85 _ 2321.21, Berlin 1330.69 — 1341.49, Bruselj 7S8.91 do 800.85, London 172.53—174.13. Milan 290.74 do 293.14, Newyork kabel 3406.66—3434.92, tek 3384.66 - 3412.92. Pariz 224.79-225.91, Praga 141.90 — 142.76, Oirrih 1108.35 do 1108.35.
Curih. Pariz 20.2650, London 15.61, Ne-w-drid 42.05. Amsterdam 206.40, Berlin 120.30, york 307.75. Bruselj 71.90, Milan 26.33, Ma-Dunaj 57.20. Stockholm 80.45, Oslo 78.40, Ko-benhavn 69.70, Praga 12.81, Varšava 58.05. Bukarešta 3.05.
Dunaj. (TeČaii » priv. kliringu.) Beograd 10.54, London 27.45, Milan 45.99, Newyork 539.11, Pariz 85.58, Praga 21.78, Curih 175.12,
100	S v zlatu 128 S pap.
fttektL
LJubljana. Vojna škoda 805 — 307, T>/» investicijsko 70 — 71. 4"/« agrarne 37 _ 38. G»'o begluške 53 — 54. V/t Blair 52.50—53. 8*/o Blair 57 — 58, Vit Drž. hipotekama banka 65 — 66.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 300 — 302 za avgust 300 den.. V/o investicijsko 71 — 71.25, 7% Blair 52.25 — 53.75, I®/o Blair 57 — 57.75, (5"/o begluške 53.75 do 54; delnice: Priv. agrarna banka 215 — 217. Gutmann 80 bi.. Trbovlje 90 bi.
Beograd. Vojna škoda 304 zaklj., za september 305 zaklj.. 7% investicijsko 71 do 71.50, 4«/o agrarne 37 — 38. 6°/o begluške 54 do 54.25 7«/0 Blair 52 - 52.75, 7% Dtž. hipotekama banka 66 den., Narodna banka 4050 _ 4070, Priv. agrarna banka 214 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.50. Državne železnice 14.35, Trboveljska 10.20, Alpine-Mcntan. 10.55.
Blagovna tržišča
*1T0
+ Ljubljanska borza (1. t m.) Tendenca za žito nespr?menjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): plenica (po minski tarifi)1- baška 79-80 po 187.50 — 190; baška. 80 kg, po 190 do 192.50; koruza (po mleveki tarifi): popolnoma suho u kakovostno garancijo za mai 135 _ 137.50; moka: baška »0« po 285—290. banatska 292.50 - 295
+ Novosadska blagovna borza (1. t m.) Tendenc® stalna. Promet je bil slab. — Pšenica: beška. okolica Novi Sad. srednjeba-ška. gornjebaška in slavonska 120 — 122.*0; baška okolica Sombor, sremska in gornjeba-natska 117.50 _ 120: baška pot. 122.50—123: baška ladja Tisa 125 _ 130; ladja Begej 125 — 127.50. — Oves: baški, sreinski. slavonski, banatski 92.50 _ 95. - Koruza: baška. sremska 81 — 83; baška in sremska, okolica Sombor 82 — a3; banatska 78 — 80; sremska pariteta Šid 83 — 85; baška ladja Begei 82 — 84; ladja Tisa. Dunav 83 — 85 — Moka: baška, banatska »0g< in »Ogg« 192.5fl — 212.50; »2« 172.50 — 192.50; >U 152.50 — 172.50; »6« 130—150; »7« 105—115; sremska, slavonski »Os« in »Ogg« 192.50 do 202 50- »2« 172.50 — 182.50; »5« 152.50 do 162.50; »6« 13n — 140: »7« 105 — 115; >8«
101	— 105. — Otrobi: baški. sremski 90—95; banatski 87.50 — 92 50; baski, ladja 100 do 102.50. — Fižol: baški. sremski 130 — 135.
+ Budimpestanska terminska borza (1. m.) Tendenca stalna, promet miren. PSeni-ea: za junij 12.60 — 12.65; koruza: za Julij 11.42 — 11.45, za avgust 12.7^ 2! VIN A
'+ Mariborski sviniski sejem. Na včeral-
šnii mariborski svinjski 6ejem so pripeljali 240 svinj, od teh je bilo prodanih 151. Cene so bile naslednje: mladi prašički. 5 do 6-tedenski 70 — 95 Din, 7 do 9-tedenski 120 do 140, 8 do 4-mesečni 150 — 200, 5 do 7-mesefni 220 — 280, 8 do 10-ineeečni 32fl do 400. enoletni 420 — 520 Din; kilogram žive teže 6—7 in mrtve teže 9—10 Din
Začasen sporazum v mezdnem sporu na Duplici
Kamnik, 1. junija Mezdni spor v tovarni Remec in Co. na Duplici, o katerem mo nedavno poročali, je zdaj končan. Včeraj so spet pričeli v tovarni delo, ki je počivalo skoro mesec dni.
V torek je bil sklican v sejni dvorani Delavske zbornice sestanek, da se uredi spor in doseže sporazum med delavci in podjetjem, ki je hotelo znižati mezde. Sestanka so se udeležili zastopniki inšpekcije dela. Zveze industrijcev. Delavske zbornice. Narodne strokovne zveze Jugoslovenske strokovne zveze ln zastopniki in zaupnik tovarne Remec in Co iz Duplice. Na sestanku, ki mu je predsedoval banski načelnik dr. Karlin. je bil dosežen spora-ztim z naslednjimi pogoji:
Sklene se dvamesečni provizorij, v katerem se bodo pogajanja nadaljevala in se bo uredil tudi mezdni sistem. Akordne
;la?e samcev ln oženjenih se znižajo za 0 odstotkov oženienih z otroki za 7 odstotkov. urne mezde pa se »nižajo vsem delavcem za 7 odstotkov. Nadure plača podjetje po zakonitih predpisih, na delo pa »prejme vse delavce, ki so bili zaposle ni na dan spora	.	,
Vsa javnost Je * zadovoljstvom vzela na znanje ta začasni sporazum ki je zaenkrat odstranil preteče zlo brezposelnosti na Duplici. V tovarni je zaposlenih okrog 230 delavcev in delavk.
Angleški Dillinger
Kakor Amerika ima tu& AngUJa vročega razfoojhlka, ki »tratauje pretofvaistm>, da se ljudem naježijo lasje že samo, 6« aU-81 Jo njegovo ime. PIBe se Leonanl Rti.
Hlfla zasleduje udaj cela armada poH-ctetov. Posebno strogo pastjo nanj ▼ grofij 8um*x, kjer eo bandJta le Steoro prt-jeH. a m Jka Je spretno imaoBoi. ▼ trs« nutku, ko so mnt napovedan aretacijo, Ja potegni nrolm, tftrtH par poHeMtPt ter iM.
BandK jt sBno mJaMl pnfaMMfO ▼
osenUJu JfcJer so mu za petami. Postimo M boje, ker bo začet H1U ponotil viamlja-ti t stanovanja, da bi st nagrabil tlrefta, ki ga nima. Doslej sta se mu poorečfla dva takšna vloma, ki mu bosta sa nekaj fesa podaljBala itvtjen^e.
Policija je odredila najstrožje aaslsdo-vsaje Hilla. Vsi dohodi skozi uHoe t mesta in izhodi lz njih so zaprti in zastraženi, na cestah so nastavljene pasti za avtomobilske voaore. V nekaterih krajih ao organizirani celo posebni oddelki, katerih edina naloga je, poizvedovati za ban-dltom.
ilr
»United Press« poroča iz Londona, da je lov zaključen. Zasledovalci so iztaknili bandita v Patzhamskem gozdu pri Susse-xu in 9o talko sklenili obroč, da Jim ni mogel ulbegniti. Ko je HiM spoznal, da je v rokah nasprotnikov, si je pognal kroglo v glavo. Rana je smrtno nevarna in ropar bo gotovo umrl.
Francoska zmagovalca Oceana na cilju
Ženi prekomorskih letalcev
C o d o s a in R o s s i j a strežeta novice po radiju
Codos in Ros si pozdravljata množice Američanov v New Yorku
Deček ali deklica?
Spol bodočega otroka zavisi od matere
Deček ali deklica, to je vprašanje, ki si ga zastavljata vsaka nastajajoča mati in oče. A če se tudi znanost vedno znova bavi • tem vprašanjem, tega gotovo ne dela v prvi vrsti zato, da bi materi olajšala priprave novorojenčkovega perila — z modrimi ali rožastimi trakci —, temveč zato, ker bo za tem problemom zelo zanimive bio-loike zveze. To dokazuje tudi najnovejša metoda za določitev spola še nerojenih otrok.
Odkritelj te metode je dr. Alfredo Gian-giobbe, zdravnik z ženske klinike v Buenos Airesu. Materi vbrizgajo pod kožo substanco, ki je sestavljena iz kličnih žlez mrtvo-
rojenih otrok moškega spola. Kmalu nato se pojavi na kraju vbrizga majhen izpuščaj, ki kmalu izgine in po tem izpuščaju lahko zdravnik presodi, da-li nosi mati pod srcem moško ali žensko dete.
Razlaga za ta postopek je dokaj preprosta. Že dunajski filozof Weininger je svoje-časno postavil teorijo, da ni na svetu nobenega izključnega moškega in nobene izključne ženske. Vsak človek, moški ali ženska, nosi v sebi elemente drugega spola in je torej bolj ali manj izrazita mešanica obeh spolov. Moderna biologija je dala čudni Weiningerjevi hipotezi prav in sicer s tem, da je v moški krvi izsledila ženski
spolni hormon in v ženski krvi moSki hormon.
V nasprotju z Weiningerjem pa Je znanost odkrila, da mešanica obeh spolnih elementov ni konstantna. Dr. Giangiobbe pravi, da se vsaj pri ženski izmenjavajo bolj moške in bolj žensKe faze. Njegov kožni poskus pa baš določa, da-li prevladuje med nosečnostjo ta ali ona faza, kajti prevladovanje moške faze da za posledico moškega otroka, prevladovanje ženske pa ženskega. Moški v nasprotju z dosedanjimi nazira-nji torej ni tisti, ki daje svojemu bodočemu otroku spol, temveč v tem pogledu odloča ženska. Dosedanji poskusi kažejo, da utegne imeti argentinski učenjak prav.
Smrt Japonskega Nelsona
Veliki admiral Togo, zmagovalec pri čušimi
V	87. letu svoje dobe Je umrl po dolgotrajni bofleeni na posledicah raka v grlu Japonski veliki admiral He$iadiro Togo. Pokopali ga bodo na državne stroške.
Togo je zaslovel po zmagi nad ruskim •vojnim brodovjeoi pri Oušimi L 1905. Ta zmaga Je pomaknila Japonsko v ospredje svetovne pozornosti in jI Je najbolj pripomogla do glasu in značaja velesile.
Togo se je raurodil kot potomec stare Japonske vojaške rodbine in belo mu je komaj 16 let, ko Je stopil v mornariško sSiužbo. V 21. letu je prejel ognjeni krst. V kltajsko-japonski vojni je bil že poveljnik ladje »Naniva«, 1. 1900. Je bdi imenovan za viceadmirala, v ruSko-Japonskl vojni pa je poveljeval celckuprneuvu lapon-kem« vojnemu brodovju proti Rmsšji.
V	pomorski bitki pri Crušiml Je strašno obračunal z nasprotnikom. 27. maja 1905 Jim Je uničil 8 velikih in 9 malih križark, 3 obrežne ladje. 9 ružilcev, 1 pomožno kri-žarko, 6 drugih ladij in dva bolničarska broda.
V	svežem spominu Je vsem, M so zasledovan potek rusko-japonske vojne, tudi viteško srečanje Toga z ruskim admiralom Rodžjestvenskim, ki je ležal po izgubljeni bitki s hudimi ranami v bolnišnici. Togo ga je obiskal. Stopil Je dostojanstveno k postelji ruskega admirala, ki se je skušal dvigniti z ležišča. Togo pa
mu Je prijateljsko namignil, naj stori in mu Je potem izrazfl oOStatft
nad ranama.
Od 1. 1909. Je pripadal Togo Trtiovoesu« Japonskemu vojnemu svetu, 1.	Je hA
imenovan za velikega admiraia. OetnOarnati od nog do glave si Je gotovo zasJuHl fo-gendarnd. naslov japonisikesa Jfeteooa, katerega so mu dali Angleži.
Veliki admiral Togo
Izletniški avtobus zgorel
Trinajst žrtev plamenov
Kazvaiine potniškega avtobusa po katastrofi
Iz Bordeauxa poročajo, da se je primerila v nedeljo pri Iposteyu strahovita avtomobilska nesreča. Neki avtobus, ki je vozil devetnajst španskih izletnikov iz Madrida v Pariz ter se je medpotoma ustavljal, da je vodja izleta potnikom razkazoval znamenitosti, je zavozil z velikansko brzino v telegrafski drog. Silovitost sunka je bila tak&ia, da se je brzojavni drog omajal in padel na tla. Toda tudi avtobusu ni priza-nesel udarec. Voz se je prevrnil. Pri tem »e je razpočil bencinski rezervoar, v katerem je bilo 400 1 bencina. Nastal je požar, ki je ugonobil trinajst potnikov. Ti se namreč niso mogli rešiti iz gorečega avtobusa.
Kmetje, ki so prvi opazili katastrofo, so pozvali orožnike, ki pa tudi niso mogli rešiti ponesrečencev, kajti ogenj se je bil medtem razširil na bližnji smrekov gozdič. Uničil je v kratkem času dvanajst hektarjev površine. Čeprav so prihitele gasit vse gMilske čete iz okoliških krajev in je pomagalo celo vojaštvo, ni bilo mogoče udu-Siti plamenov. Pihal je veter in le z naj-
večjo težavo se je poareči+o k>kati*tmtf p*r" žar na gozdnem terenu.
Preiskava je dognala, da je voarii ftoiev t• kakšnih 70 m pred krajem nesreče »ek> ne-sigurno in po nepravi strani oes*e. Ni izključeno, da se j« to zgodilo, ker je v<ogs£
Eri krmiki dremal. Šoferja, ki se je s sfco-om iz gorečega avtobusa rešil in zalcrivU smrt tolifcih potnikov, &o seveda zaprli.
ANEKDOTA
V svotfih mladih letih je poznejBI aznevt-9k4 prezkleait acnertfiktti Zedinjemfii 4r8»r Abraham Lincoln hodil mnogo peŽ, da td trošil preveč denarja. Nekoč Je srečal w» nika in ga nagovoril: »Ali hočete bfti tako prtjamd in pehati mojo suknjo do mesta?« »Prav rad«, Je odvrnil voznik, »samo povejte ml, kje naj vam Jo pustim v mestu?« Ldncoln Je imel že pripravljen odgovor: »Saj res, najboljše bo, da ae peljem tudi Jaz z njo.
Greta Garbo se fe omožila
Navzlic trdovratnim demantijem se vzdr fuje vest, da se je Greta Garbo omožila • filmskim režiserjem Rubenom Mamouli-ianom. Ameriški reporterji so celo izvohali, karo gresta novoporočenca na svatbeno potovanje. Odpotovala bosta v Holbrook v Arizoni, kjer bosta živela pod izmišljenim imenom Robert in Mary Brown. V času. ko bosta Greta in njen mož odsotna iz Holly-wooda, bodo preuredili hišo, ki sta si jo izbral« za skupen dom. Američani pravijo, da j« te porke najbolj vesel Mamoulijanov oče, ki je tudi največ pripomogel, da so vesti o sklenitvi zakona prišle v javnost. ————
Cuvaimo naš Jadran!
Umor zaradi dednostne teorije
Mati, ki je umorila hčer, obsojena na dosmrtno internacijo v umobolnici
Te dni se je končal v Madridu zanimiv proces pred ondotno poroto. Zagovarjati se je morala dona Aurora Rodriguezova, ki je umorila svojo hčer po hladnokrvnem premisleku.
Aurora je izbrala za očeta otroku, ki sl ga je želela, nekega protestantskega župnika, ki ga je le površno poznala. Smatrala ga je za idealnega moža. Iz te površne zveze, ki se je razdrla takoj, čim se je Rodriguezova čutila mater, se je pred devetnajstimi leti rodila hči Hildegarda.
Otrok je bil zelo nadarjen. Vzgajali so Hildegardo po najnovejšem pedagoškem sistemu, da bd Jo usposobili! za mesijanskl poklic. Deklica je tako napredovala, da je
Francoska moda
že v trinajstem letu obiskovala univerzo. V sedemnajstem letu je že dosegla doktorat iz pravoznanstva.
Tedaj pa Je mati nenadoma spoznala, da je storila napako, ko je izvodila svečenika za očeta svoje hčere. Doznala Je, da je hči po očetu dedno obremenjena. Zato se je odločila »popraviti« napako, ki Jo je Storila, ko si Je zaželela otroka. Napisala je sestavek, v katerem je obrazložila svoje naziranje o stvari. Zaključila je z dokazom, da ima pravico umoriti lastno hčer, katere nravstveno obnašanje Ji ni povSečd. Hildegarda Je sestavek prečitala in ga odobrila. S tem Je podpisala lastno smrtno obsodbo. Mati Je nato izvrSKa umor, ki je učinkoval senzacionalno.
SodiSče Je dono Auroro Rodriguezovo obsodilo na dosmrtno internacijo v neki umobolnici, ker so psihiatri IzJavtiM, da pri takšnih mislih ne more biti normalna.
Šofer po aretaciji
VSAK DAN ENA
Večerja
»Kaj ie bi prisedli in delili z menoj ve* Čerjo?«
»Kaj pa imate dobrega in obilnega?« I »Kuhano jajce in pol steklenice mineralne vode.«
J4 bo jo razkazovali na dirkališču v Longchampsu
ŠPORT
Železničar in Ilirija - v boju za točke
Jutri ob 16. na Stadionu
Jutri je dan velike borbe, jutrišnji dan nam prinese najvažnejšo tekmo podtsavez-.nega prvenstva, jutri se bo odločilo kdo se poslovi in kdo pojde v državno tekmovanje — najvišji cilj vseh klubov. Kompletna Ilirija bi bila brez dvoma moštvo, M bi moglo dostojno reprezentiraiti nas nogomet tudi izven mej ožje domačije. MiOštvo pa jutri žal ne bo moglo nastopiti
V	najmočnejši postavi in je zaradi tega seveda dvomljivo, če bo belo-zelenim sploh dopuščen« pogledati preko meje.
Naj bo tako ali tako, jutrišnji dan naj pokažejo naši fantje od prvega do zadnjega, da so vredni zaupanja, ki ga Ima v nje vsa Ljubljana in naj v plemeniti športni borbi prekrižajo vse udarce, ki jo jih prav zdaj zadeM po sklepih za zeleno mizo. Iliiijami, za vas je jutri dan, ko naj vsak postavi celega moža, jutri mora vsak storiti več kot je storiti dolžan. Zavedajte se, da gleda jutri na vas vsa Ljubljana in ste tej belo-zeleni Ljubljani dolžni pokazati, kar pričakuje in kar zmorete.
Jutri, Uirijani, je torej vaš dan, jutri do-kažifce nasprotniku, ki ve za vaše slabosti, da ima Birija tudi tako dobro enajstorico. ki zna zmagati.
Mednarodne kolesarske dirke Hermesa
V	nedeljo popoldne na klubovem dirkališču
Kakor smo že poročali, se bodo jutri, v nedeljo vršile na novo preurejenem dirto*. Iiišču ŽSK Hermesa, kolesarske dirke. Dirkališče na igrišču 2SK Hermesa je za Ljubljano nova športna naprava velikega pomena. Sedaj bo dana možnost, da bodo dirke tudi v zaprtem prostoru, kjer lahko občinstvo od pričetka do konca zasleduje potek. Morda je dirkališče Hermesa edino te vrste v naši državi, ker ustreza mednarodnim pravilom. To dirkališče je pripravno tudi za motociklistične dirke, ker je zaradi varnosti publike in dirkačev zavarovano zim visoko barijero.
Jutrišnje diirke bodo ob vsakem vremenu.
Mars : Reka
Prvenstveno tekmovanje n. A razreda se bliža koncu. V nedeljski tekmi se sni-deta moštvi, ki gojita nizko kombinacij-sko igro; izid tekme sicer ne bo spremenil stanja v tabeli, toda obe moštvi se bosta potrudili za zmago. Mars bo skušal brez dvoma tudi to srečanje uvrstiti v nepretrgano verigo zmag v letošnji sezoni, do-čim bo Reka branila prestiž drugorazrednega prvaka. Tekma bo ob 9. na igrišču Primorja.
V nekaj vrstah. Pred spravno nogometno tekmo med Jugoslavijo ln Primor-jem v četrtek sta bili odigrani dve pred-tekmi, in sicer z rezultati: Reka rez. : Primarje Jon. 3:2 in Mars : Svoboda 3:1. — Moštvo Hrestnika gostuje jutri v pred-tekmi na Stadionu proti B-moštvu Ilirije. Hrastničami so zdaj v dobri formi. Doma priredi klub brzi turnir rezervnih moštev, na katerem bodo nastopile rezerva Dobrne, Retja, Amaterja in prireditelj. Zmagovalec prejime diplomo. — Na praznik je priredila agilna teniška sekcija SK Kamnika teniški turnir, katerega se .ie udeležilo 5 domžarskdh in 13 kamniških igralcev. V skupini gospodov, v kateri je tekmovalo 8 igralcev, sta se plasirala za finale Stuzzi in Puthon. Zmagal je Put-hon s 6:0, 6:3 in 6:1. Stuzzi je bil videti nerazpoložen in je igral pod običajno formo. Zanimivejše in napetejše borbe so bile v damsiki skupini, kjer je tekmovalo 10 igralk. Tudi v tel skupini sta se plasirali za finale Kamničanki Minka Cererje-va in Nada Debevčeva. Po lepi igri je zmagala Debevčeva s 6:4, 6:3. Presenetila je z dobro igro Cererjeva, ki je zasluženo prišla v finale. Zanimivi prireditvi je prisostvovalo lepo število gledalcev. Turnir je z znano spretnostjo vodil načelnik teniške sekciie Stuzzi. To nedeljo bo v Domžalah podoben turnir, na katerem bodo sodelovali tudi Kamničani. Teniški šport pridobiva v Kamniku vedno več vnetih prijateljev. — Tudi Ljubljančanom znani GAK je v četrtek gostoval na Dunaju proti Rapidu in izgubil z 2:10 (0:4). — V našem moštvu proti Braziliji bo namesto ne-razpoloženes-a Tirmaniča igrral Haškovec Medarič. Tekmo bo sodil bolgarski sodnik Dosev.
Službene objave LNP
(Sej* p. o. 30. maja^)
Navzoči: Stanko, Novak, šetlna, Kuhar, Ju-van. Kosim i k, Mrdjen.
Prvenstvene tekme v nedeljo 3. junija: v Ljubljani, Igrišče Ilirije, ob 16. Hirija : Železničar'. dovoli se predtekma Ilirija n. : Hrastnik, službujoči Juvan. nadzor nad blagajno: setina. Ilirija naj postavi 10 rediteljev in primerna stranska sodnika; igrišče Prlmorja, ob 9. Reka : Mars, ob 10.30 Zalog : Disk. službujoči Zupančič, vsak klub t>rwtavi rm tri reditelje in stranskega sodnika: v Domžalah, igrišče Domžal, ob 15.30 Domžale : Slotra. službuio*! Martelanc, Domžale postavi 10 rediteljev: v Cellu. isrišče Atletikov, ob 17. Atletiki : Laško, službujoči Je<?r!šnik.
Dolomita se odvoden! prvenstven! tekmi Hln-ja : ČSK na "10. luniia. Maribor : Ilirija na 17. junila.
Odobrijo rp T>rt1atpn«ve tekme Laško : Olimp 31. maia v Laškem, CSK : Va^ždlnskl 31. mala v čakovcu in 3. t. m. v Vars^dinu, Mura : Ju-eroslavija 31. m?^ v Murski Soboti. TMsk : Slovan 31. mala v Domžalah. Enakost : Svoboda — Tržič 3. t. m. na Jesenicah; naknadno se odobrita tekmi Korotan — Kranj: VojP!k! team »Planinec« 27. mala v Kraniu ln Enakost : Br*>tstvo 27. maja na Jesenicah.
Verificiralo se s oravom takolšnje^ft na^tona 7-k CSK Mpkovec Jo?1r> rn Laško Bla^atlnšek Friderik: s -nravico nastoua 9. Junila Slovana Makovec Milan: s pravico nastona 30. aveusta t. 1. in 30. novembra t. 1. za Slovana Fran Ptič Anton: dvlone se susrvnz ieralcpm Trček Tvanu. frSek ptariku. Tunančlč An+onu. vsi Mars. ln Pa!W TTlnku. Svohorla — Za^nrle, kpr so tlO--avnal! vse otvPTiost.l do TvrplSnUVi Vinkov Vra-n*»e e® na man'®	'"Talca Plschofa Josipa
79 Maribor. — Talnik ITT.
Službene obtave seVcHe 7NS T.iiihllana. fS ««i<» xi. o. 3. ln mala.) Ppdna rlavna ikupš^lna ipkclle se sklic'1® m 17. limli* o* 10. v Ll"hHan! v hote'u T.«tru>rpii<r, D»'Tnat1no-va ul Dnpvni red v smis'" n-avt. <5NP — Wi man»p co vzame ostaja 'lana u. o. in otttcj ss. Samo"'« in se koontira na nie^ovo ir«to
c« Ant,e ScVriPllor _ rr	=p Ta/aono
«« M Pottoioi^ _Na vio<-o f, dne anrU«.
n-»j(in*»Tio TvrorfeertnttnT BPVCIIP dn» 9H »rv1'a. -'»4» cVUpan<a dne olor-np skun'*'np w n-»-' i t*1 o ^ato' M Tn i^^p^nr rr roVn ee? T^-.-__7 ^no CJ rtiijln
v zvezi z njihovim dopisom na ZNS z dne 27.
apriia. Dalje se izroči OZKS ss. Vesnaver zaradi opetovanlh odpovedi tekem. — JNS se prijavi podsav. odbornik v. Drufovka zaradi nesport-nega nastopa proti ss. Nemcu pri prv. tekmi Hermes : Ilirija 29. aprila. — JNS se prijavijo izgredi in dejanski napad na ss. Mama pri prv. tekmi Svoboda : Litija v Zagorju 29. aprila. — Protest SK Svobode (Zagorje) proti verifikaciji prv. tekme s SK Litijo 29. aprila se vrne LNP s poročilom, da ni osnovan po pravilih ln nI razloga za zahtevano razveljavljenje tekme. — Protest SSK Maribora proti priznanju prv. tekme s SK Celjem 29. aprila se bo obravnaval po zaslišanju ss. Jordana, kl je vodil to tekmo. — JNS se predlaga, da se za internacionalne tekme v obmejnih krajih In sploh na deželi (izven LJubljane, Maribora. Celja ln čakovca) doio-! namesto sedaj normirane takse 150 Din le taksa 25 Din. — &s. Marinu se dovoli dopust za sojenje tekem do 30. junija. — Tajnik: Deržaj s. r.
Službene objave OZDS Ljubljana. — Za tekme dne 3. t. m., prijavljene OZDS, so določeni naslednji sodniki: V Ljubljani, Stadion ob 16. Ilirija : železničar Dolinar, predtekma ob 14.15 Ilirija B : Hrastnik Cimperman; igrišče Primorje ob 9. Reka : Mars Pfundner. ob 10.30 Zalog : Disk Lukežič; v Domžalah ob 15.30 Domžale : Sloea Jordan; v Celiu ob 17. Athletik SK : Laško Wagner; na Jesenicah Enakost : Svoboda, Tržič, činkovlc. — Glede na službene objave upr. o. LNP z dne 20. m. m., po katerih se odredi ponovno odigrani* prv. tekme Maribor : Ilirila tudi z utemeljitvijo, da OZDS ni delegiral za tekmo dne 8. aprila mariborskega sodnika po
sporazumu med kluboma, objavlja OZDS, da mu z nobene strani ni bU vse do danee predložen takšen sporazum. — Tajnik.
ASK Primorje {nogometna sekcija). Zaradi
tekme s Slovanom naj bodo v nedeljo ob 9.30 v garderobi: Starec, Molk, šinkovic, Legovlč, Plšek H. in I., Slamberger, Pupo, Caleari, Klopčič, Sovine, Petelin.
2SK Hermes. (Službeno.) Odbor poziva vse svoje čiane-železničarje, da se polnoStevlino udeleže železničarske slave, t. J. praznika železničarjev, ki bo s skupnim teletom v St. Vid. Odhod lz Ljubljane s posebnim vlakom v nedeljo ob 13. z gl. kol. Predsedstvo.
SK Mars. Za tekmo z Reko naj bodo Jutri točno ob 8.15 na Igrišču Prlmorja: Ivo, Ban. Dolinar. Klingensteln, Zavrl n„ Jenko, Vrhovec, 2igon. Zupanec, Burger, Bobi, Zupančič, Drobež m.. Klemenčič.
SK Zalog. Jutri za prv. tekmo proti Disku : Juvančič, Cerar. Završnik, Franci, Janko, Danilo, Jože, Jaka. Stane. Edi. Hans. — Rez. Rudi ln Hus. Drevi Je pr! Kudru kratek sestanek Igralcev I. moštva. Tudi Ambrož Dolče,
S K Slavi ja. Danes ob 19. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v posebni sobi Evrope. Keše. Fajon. Ošabnib sleurno. Vala naj prinese opremo gospodarju na dom. Poravnajte zaostalo članarino.
SK Domžale (nogometna sekcilal. Jutri na1 bodo ob 14. na lgr!?ču: Stlftar. Krek. Jovič, Može. Roman, Bltenc. Zabret. Janežlč I. n. ln III., ^ir.on. Zule, Cad.
TKD Atena. Danes ob 17. ter jutri ob 30. trening na igrišču. — Privedlte s seboj nove članice.
DnigOrssrretfna prvenstvena tekma v Celin.
Jutri Ob 16.30 bo na sDortnem igrišču pri »Skalni kleti« v Cellu drugorazredna r"-rpst"ena nogometna tekma med ceMsklml At.lefkl in SK Laškim.
okolit^o
Navodila za okrožni zlet na Vrhniki
Načelništvo ljubljanskega sokolskega okrožja je izdalo za okrožni zlet n£ Vrhniko, ki bo 3. t. m. naslednja navodila, po katerih se morajo vsa društva in čete brezpogojno ravnati:
1.	Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol. na Vrhniko: ob 6.35 za vso deco in sokolsko godbo, ob 7.30 za člane in članice ter oboji naraščaj.
2.	Odhodi vlakov z Vrhnike v Ljubljano: ob 17.30 odpotujejo vsa ona društva, ki so vezana na zvezo vlakov v smeri izven Ljubljane in vsa deca. Ob 1830 odpotuje naraščaj ter morajo s tema dvema vlakoma brezpogojno odpotovati vsi mladinski oddelki in to pod vodstvom svojih vodnikov. Vsi ostali udeleženci se morejo po-služiti vlaka, ki odhaja z Vrhnike ob 21.30. Ta vozni red velja obvezno za vse nastopajoče oddelke, dočim naj se članstvo (starejše, ki ne nastopa), posluži vlaka ob 7.30. izjema pri tem vrstnem redu so samo edinice. ki iim ie to zaradi zvez onemogočeno. Zvečer po odhodu vseh vlakov bosta z Vrhnike vozila dva avtobusa.
3.	Skušnje: zbor za vse oddelke na dvorišču osnovne šole in sicer za obojo deco ob 7.20, za ženski naraščaj, članice, moški naraščaj in člane ob 8.20.
4.	Povorka: zbor za povorko ob 10.30 na šolskem dvorišču in ored šolo. Povor-ke se morajo udeležiti vsi člani, članice, oboji naraščaj in deca v slavnostnih krojih, z izjemo članic in ženskega naraščaja, ki sme v povorko v telovadnih krojih ter vsi ostali v civilni obleki z znaki.
5.	Otvoritev Sokolskega doma bo ob pol 12. Po otvoritvi odidejo mladinski oddelki obedovat pod vodstvom svojih vodnikov in vodnic, članstvo pa pod vodstvom načelnika oz. načelnice.
6.	Zbor v slačilmcah: Po obedu je ob 14. zbor vseh oddejkov v slačilnicah, ob 4.30 pa sledi zbor za javno telovadbo. Zbor bo na dvorišču šole oz. pred šolo.
7.	Ob 15. javni telovadni nastop, ki bo končan približno ob 16.30
Opozarjamo vse društvene in četne uprave, da se morajo strogo ravnati po teh navodilih, ev. spremembe pa bomo pravočasno javili. Zdravol
Sokol v Žirovnici - Breznlci priredi v
nedeljo 3. t. m. popoldne ob 15. veliko javno tombolo in vrtno veselico v prijetni vasici Žirovnici. Zveza z vlaki zelo ugodna. Vabljeni!
Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20. Sobota, 2.: Slehernik na Kongresnem trgu. (V primeru slabega vremena: Gospoda Glembajevi v drami. Izven. Znatno znižane cene od 5 do 14 Din.) Nedelja, 3. ob 16.: Otvoritev letnega gledališča v Tivoliju: Kultirna prireditev v Črni mlaki. V primeru neugodnega vremena ob 20. v drami. Znatno znižane cene od 5 do 14 Din.
OPERA Začetek ob 20. Sobota. 2.: (Le v slučaju slabega vremena): Poljska kri. rnatno znižane cene od 6 do 20 Din.
Nedelja, 3.: Ples v Savojiu. Izven. Znatno znižane cenp od 6 do 20 Din.
Poslednja uprizoritev Hoffmannsthalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu bo drevi. Za predstavo veljajo izredno znižane cene od 15 Din navzdol. Opozarjamo občinstvo, da ie to poslednja uprizoritev tega dela na Kongresnem trpu in da ee »Slehernik« v bodoče ne bo več uprizarjal na tem mestu. Začetek predstave bo točno ob 20. V primeru slabega vremena bo v drami poslednja uprizoritev Krleževe igre »Gospoda Glembajevi«. po znižanih cenah od 5 do 14 Din
Koto zgrajeno letno gledališče v Tivoliju
se otvori v nedeljo 3. junija ob 16. z izvirno veseloigro »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Komad je za uprizoritev pod milim nebom predelan in strnjen tako. da teče dejanje brez presledka. Uporabljene so vse možnosti, ki jih daje prostor, z množicami, muziko in na novo preurejeno sceno. Pri oredetavi sodeluje celotni dramski personal. Da se privabi čim več občinstva, eo naetav-liene cene izredno nizko, od 20 Din navzdol. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi in pa pred predstavo ob Tivolskem erradu.
V primeru slabega vremena se poje v
operi drevi Nedbalova opereta »Poljska Kri« no izredno znižanih cenah. Opozariamo, da bo ta predstava le v primeru, ako bi moral zaradi dežja odpaeti »Slehernik« na Kongresnem trgu. pri katerem sodeluje operni orkester in zbor.
Posetnik© velesejma opozarjamo, da 6e vrši prodaia vstonnic za vse predstave Narodnega gledališča Dri dnevni blagajni v operi, ki noshite od 10. do ool 13. in od 15 do 17. ure. Vstopnice se rer^rvirain lahko tudi nismeno ali telefonično (22.11. 23n6).
Sokolsko slavje v Žužemberku. Kakor
smo že poročaj i slavi društvo Žužemberk 3. junija 151etaico svojega obstoja ln istočasno razvije svoj člansiki prapor, kateremu bo kumoval ban br. dr. Drago Ma-rušič. Spored prireditve je naslednji: 1. Ob 11. uri skušnje, 2. ob 14.30 razvitje prapora, 3. ob 15.30 telovadni nastop. — Okrožno načelništvo Mirenskega sokolskega okrožja poživlja vse edinice, da se v čim lepšem številu udeleže tega slavja, da se radujejo skupno z br. društvom Žužemberk uspehov sokolske misli v okrožju in
Jubilejna prireditev trboveljskega Sokola. Drevi ob 20. slavnostni občni zbor. Udeležba obvezna, člani o krojih. Zbor ob 19.30. V ostalem program, kakor je na plakatih. Zunanji udeleženci imajo polovično vožnjo. Legitimacije in vse informacije se dobe na odhodnih postajah, v novomeški sokolski župi.
Za sokolski okrožni zlet v Trbovljah, ki bo v nedeljo 3. t. m. kot proslava srebrnega jubileja trboveljskega Sokola, ee vrše velike priprave. Bratska društva naj se udeleže zleta v čim častnejšem številu v krojih. Sprejem gostov bo po prihod j dopoldanskih vlakov okrog 9 ure. Udeležniki bodo imeli polovično vožnjo po vseh državnih železnicah. Na odhodni postaji kupite celo vozovnico, ki velja za brezplačen povratek. Legitimacije se dobe na odhodni železniški postaji.
Dravinjsko Sokolsko okrožje bo imelo okrožni zlet v nedeljo 3. t. m. v Zrečah. Dopoldne izkušnje, ob 15. pa telovadni nastop. Sodelovale bodo vse edinice dravinjskega okrožja s članstvom in mladinskimi oddelki. Igrala bo domača godba »Dra-vtrtja«.
Otvoritev prosvetne dvorane ptujskega Sokola se vrši v soboto, dne 2. t. m. v Mladiki ob 20. uri. Sokol pričakuje, da se bo sokolstvu naklonjeno občinstvo polno-Številno udeležilo te otvoritve
Iz življenja na deželi
Iz škofje Loke
Sir— Slovo priljubljenega vzgojitelja. V sredo ae je poslovil od Gabrka g. Slapar Niko, ki je odšel na novo učiteljsko mesto na Studenec pri Krki. Čeprav g. Slapar nI bil v Gabrku doJgo časa, si je vendar pridobil srca najmlajših v taki meri, da je bilo slovo zelo ganljivo. Otroci so na-nosili svojemu prijatelju mnogo cvetja ln zelenja, potem pa so podajali g. Slaparju g solzami v očeh drobne ročice v slovo. — Vzornemu učitelju želimo na novem službenem kraju vse najboljše.
dl— SaroaritanStd tečaj RK je bil zaključen v torek na deSki šoli. Aproblranlh je bilo preko 30 tečajnikov ln tečajnic, ki so prejeli od RK izkaznice o dovršenem tečaju, ki jih usposablja za samaritansko službo. Na vidiku je zdaj višji samaritan-ski tečaj, ki bo nedvomno prav tako deležen velikega zanimanja. Predavala sta v tečaju dr. Brezigar in dr. Kocijančič.
SI— zaključno zborovanje škofjeloškega učiteljskega drufttva bo v soboto 16. Junija v Skofji Loki. Predavala bo ga. Gru-mova o nadaljevalnem šolstvu v zvezi z državljanskim poukem.
Iz Kamnika
ka— Kino Kamnik bo predvajal v soboto, nedeljo in ponedeljek veeelo filmsko delo »Jaz nimam več skrbi«. Pri če tek ve-čeraili predstav ob pol 21.
Iz Kran)a
r— Društvo Gla3bena šoja ▼ Kr»nju bo
Imelo 15. t m. ob 20. v glasbeni sobi gimnazije redni občini zbor z običajnim dnevnim redom.
Iz Trbovelj
t— Pregled uniform. Rezervni oficirji, Id imajo državne uniforme, se morajo zglasita v dneh 7., 8. in 9. t. m. od 8. do 11. v mali dvorani Sokolskega doma pri komandantu celjskega vojnega okrožja v svrho pregleda uniforme.
Iz Hrastnika
h— Neurje v sredo popoldne Je naredilo v Hrastniku in okolici precej škode. Padala je debela toča in vzela že tako bednim rudarjem še povrtnino.
h— Tatvina, Iz skladišča v steklarni je bilo v zadnje mčasu apet ukradenih več steklenic. Orožniki so izsledili te dni dva tata — dninarja pri steklarni. Oba sta bilo v zadnjem času spet ukradenih več rala zagovarjati pred sodiščem.
Iz Ptufa
j— Opozarjamo n» shode, ki Jih priredi v nedeljo narodni poslanec g. Lovro Peto-var, in sicer ob pol 8. zjutraj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, ob 11. dopoldne na Vurbergu v Klemenčičevi gostilni in ob 16. na Grajeni pri Ptuju v Gregorčevi gostilni. Na shodih bodo poročali razen narodnega poslanca tudi funkcionarji sreske organizacije JNS v Ptuju.
j— Tatvine koles. Trgovcu z lesom g. Kra-vini je bilo lani ukradeno kolo. Orožniki la-tu takrat nieo mogli izslediti. Pred kratkim pa ee je pojavil v Ptuju neki moški s ploščo pri mehaniku Vincencu Simoniču ter zaprosil. da nrj ploščo preoblikuje. Zadeva se je g. Simoniču videla sumljiva in jo je prijavil ptujskim orožnikom. Orožniki so moža pri-
jeli hi Je izjavil, da Je pk>i8o predel od nekega Jurija Pernata, poljskega delavca iz Belavška pri Leskovcu. Hišna preiskava je našla še oertale dele kolesa. Pernat je tatvino tudi priznal. — Posestniku in gostilničarju Ivanu Muhieu v Gorišnici je nekdo odpeljal z dvorišča kolo.
}— Lubadar v stoperšklh gozdovih. Veliko škiodo je napravil lubadar v gozdovih v občini gtopercah. Lastniki gozdov so morali posekati mnogo drevja.
J— Kino bo predvajal v soboto ofo poi 21. ta v nedeljo ob pol 19. ln pol 21. senzacionalni film »Škandal v Bu<0m.pešti« z
Gallovo. Dodatek Ufin tednik.
★
BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi in jutri senzacina&ni veiefilm »Flafvo-lasa Venera«. V naslovni vlogi Mariena Dietrichova.
V enem letu jim jejJvakrat zgorela domačija
Ptuj, 1. junija
V soboto okoli 15. ure je nastal ogenj v skednju posestnika Mlakarja Janka v Novi vasi pri Ptuju. V usodnem času je bila doma le 51etna deklica z nekaj meseci starim otrokom, ki je ležal v zibelki. Gospodinja sama je bila zaposlena na polju, ko je opazila, da gori njena domačija. Hitela je domov ter pomagala reševati, kar se je rešiti dalo. Pogorelo je zidano in z opeko krito gospodarsko poslopje z gospodarskim orodjem. Delno je zgorela tudi stanovanjska hite.
Na pomoč so prišli ptujski gasilci, ki so ogenj omejili. Za Mlakarjeve je nesreča tem hujša, ker jim je lani prav ob tem času čisto pogorela domačija in so si morali vse zgradbe na novo postaviti. Zda.i pa so še te postale žrtev požara. Orožniki so aretirali dve osebi zaradi suma požiga
RadU
Sobota, 2. junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila.
—	13: čas, plošče. — 18: Plo&če. — 18.30: Inter-view z Nikom Pirnatom. — 19: 15 letnica bojev na Koroškem (Staudegger). — 19.20: Zunanjepolitični pregled. — 20: Ženski tercet, poje narodne pesmi, vmes harmonika solo (g. Stanko).
—	21: Radio orkester. — 22: C as, poročila, prenos z velesejma.
BEOGRAD 16: Opera »Travlata« na ploščah.
—	19.10: Orkester. — 21: Evropski koncert iz Madrida. — 23: Plošče. — 22.50: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 16.45: Godalni trlo. — 20.30: Evropski koncert lz Madrida. — PRAGA 19.25: Zborovsko petje. — 20.15: Slušna igra. — 21: Evropski koncert iz Madrida. — 21.50: Plošče. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.10: Godba na pihala. — 19.55: Zborovski koncert. — 20.15: Godba na saksofon. — 20.40: Prenos operete lz Bratislave. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — VARŠAVA 20: Chopinov koncert.
—	20.30: Delni prenos evropskega koncerta lz Madrida. — 21.45: Lahka glasba na ploščah. — 23.05: Godba za ples. — DUNAJ 12: Znameniti umetniki na ploščah. — 12.30: Lahka glasba. — 16.15: Citmški koncert. — 19.50: Spevoigra. — 21.05: Delni prenos evropskega koncerta lz Madrida. — 22.10: Plesna muzika. — BERLIN 20.15: Orkestralen ln pevski koncert. — 22.20: Plesna/, glasba. — KOENIOSBERG 19.25: Slušna igra. — 21.10: Mešan program. — 22.30: Nočni koncert lz Kdlna. — MUEHLACKER 19: Godba za ples. — ' 20.15: Pester program. — 23: Koncert solistov. ^ 0.20: Plesna muzika. — EUDIMPEŠTA 17.30: Plo •. šče. — 18.40: Madžarske pesmi s cigansko god-f bo. — 19.50: Dramski večer. — 21: Prenos ev-.. ropskega koncerta lz Madrida. — 23: Koncert -ct-' ganske kapele. — RIM 17.10: Instrumetaina glasba. — 20.45: Prenos Puccinljeve opere »Turan-' dot«.
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35.—.
Reg. S. br. 4787/32.
Neštevilno
zdravnikov
uporablja in priporoča kot prvovrstno
,011aft Tropir
BELI »OLLA« OMOT
ŠOTORE,
nahrbtnike, poljske postelje, spalne vreče, vrtne solnčnike, vrtno pohištvo. Izdelki: Jugostekstil d. d. Osijek 4764
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
nranl ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, aH pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
Kakšne blesteče, bele zobe imate!
V prav kratkem času boste videli, da daje KOLVNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči s običajnimi pastami za zobe.
KOLYNOS se peni v vsaki razpokli-ni, ugonablja rumenkaste madeže in lise ln nikdar ne kvari zobne sklennie.
Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan ln na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLYNOSA še danes!
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
OCARINJENJE
prevzema
vseh uvoznih ln izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno.
Telefon interurban 24-59. Vilharjeva e. 83. (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani ln Izven Ljubljane : vozovi na Konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon interurban 21-57. Masaryfeova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora)
Telefon 2059
Premog KarbopakeU drva in kok» nudi
POGAČNIK
tiohoričeva ulica ft

POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejmu!
Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz FruSke gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora
4927
Potrti neizmerne žalosti sporočamo, da je po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s svetotajstvi danes zjutraj izdihnila svojo blago dušo naša iskreno ljubljena hčerka, predobra tetka in svakinja, gospodična
Danica Habjan
učiteljica v Svibnjem
Pogreb predrage rajnlce bo v nedeljo ob %11. url iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mengšu. Vsi, ki ste jo poznali, jo ohranite v blagem spominu.
V Trzinu, dne 1. junija 1934.
IVANA HABJAN, vdova finančnega nadinspektorja, mati; ANICA vd. HABJAN, svakinja; CVETO, DANICA, BREDA, BOJAN, nečaka in nečakinji.
4931
L. Wolll:	11
Ciarragaii
Roman
Profesor Truckenbrod, prijatelj in sopotnik, mi bo povedal kako i/i kaj, je pomislil Garragan. Zbral se j e m zaklenil mapo, ki je bila zdaj vse njegovo bogastvo, v blagajno.
8.
Ko je Glorija stopila v sobo, kjer sta jo pričakovala Macpherson in grof Henikstein, je bil njen obraz blede jšd kakor po navadi, a videti je bilo, da je obrzdala svoje živce, in nič ni več pričalo o smrtnih mukah minule noči.
Podala je Heniksteinu roko in rekla, slabotno se trudeč, da bi se nasmehnila: »Kakor vidite, dragi grof Henikstein, je sreča zmerom še nekoliko krajša, nego mislijo črnogledoi. Včeraj sva se še veselo drsala in celo plesala valček, danes sem pa obsojenka in imeti moramo vojni svet, kako bi bilo moči vsaj še malce odložiti izvršitev smrtne obsodbe.«
»Ne zamerite, gospa Glorija, a to, kar pravite, je vendarle zelo pretirano.«
Pogledala ga je, in mladi človek je kar vztrepetal pod pogledom teh otožnih oči.
»Zmerom sem vsako reč nekoliko pretiravala, grof Henikstein. Moja usoda je taka.«
Sedla je, položila roke v krilo in se obrnila k Macphersonu: »Kaj sta torej gospoda sklenila, da me obvarujeta smrti?«
Macpherson je kar moči mirno odvrnil: »Ce tako gledaš na stvar, ljuba Glorija, nama skoraj onemogočaš resen razgovor.«
Čutila je, kako so ji vstajale v srcu solze, in vzdignila roko, kakor da bi ga hotela potolažiti.
Nastal je molk, ki jim je jemal sapo kakor strupen oblak.
Nato je Glorija s trgajočim se glasom izpregovorila: »Bodi potrpežljiv z menoj, Leslie,«
Macpherson jo je prijel za roko in jo poljubil.
»Vse hočem storiti, da ti prihranim žalost, Glorija. Sama veš.«
»Vem, Leslie. Tako dober si. Hvala ti za to.« Njen glas je postal krepkejši in trdnejši. »Zdaj lahko mimo govoriš, Leslie. Pametna bom.«
Macpherson jo je napeto pogledal, nato je pričel s suho stvarnostjo, ki se mu je zdela najprimernejša: »Tvoji živci so razburjeni, ker je Garragan zapustil ječo. To kaj lahko razumem. Ne bom te izkušal prepričati, da je tvoj strah neosnovan. Ne bom ti dokazoval, da človek nikakor ne more deset let hraniti v sebi sovražnih in maščevalnih misli in biti pripravljen, da že ob prvem koraku v prostost stori nov zločin, ki ga mora spet privesti v ječo. Ce bi bilo to mogoče, bi bilo treba spustiti vse ječe tega sveta v zrak, zakaj potem bi bile brez vsake koristi. Lahko bi ti rekel, da grožnjam z maščevanjem, ki naj zapdeio čez deset let, kratkomalo ne verjamem. To je literatura, slaba literatura. Pripravljen sem pa smatrati Garragana za poseben slučaj, kakršnega še nikoli ni bilo in kakršnega nikoli več ne bo, slučaj, ki izpodbija vse izkušnje vsakdanjega razuma. Sa'j si lahko mislimo, da Garragan morda ne spada v ječo. ampak v blaznico.«
Glorija se je ozrla z Macphersona na Heniksteina in se nestrpno zganila. »Moj dolgi govor bo takoj končan, ljuba Glorija. Ce je Garragan tak neverjeten, osamljen slučaj, ga je treba razorožiti.«
Vrli Macpherson govori za svojo glavo, je z zadoščenjem pomislil Henikstein, opazujoč Glorijin obraz, ki je bil obrnjen proti prijatelju in se je kar iskril od želje, da bi mu oporekla.
Macpherson je nato razložil svojo teorijo, kako je moči z denarjem in ženskami izbiti možu orožje iz rok, in končal.
»To, kar praviš, dragi Leslie, je polno razumnosti; le nekaj je: če velja za vse ljudi, ne velja za Garragana. Ti ga ne poznaš. Storil bo prav tisto, kar se zdi tebi kot uspešnemu ameriškemu poznavalcu budi neverjetno in nemogoče.«
Macpherson je odvrnil, s težavo skrivaje svojo razdraženost: »Pošteno sem se trudil, da bi gledal na Garragana kot na edinstven pojav, ki ga ni moči primerjati z nobenim drugim človekom.«
»Zakaj si zbadljiv proti nesrečnežu, Leslie?«
»Nisem zbadljiv, Glorija. Človek je zbadljiv samo proti tistemu, kogar sovraži ali kogar se boji. Jaz pa čutim do Garragana razumevanje, da simpatijo.«
»Zato ga hočeš oskrbeti z ženskami in z denarjem.« Njen glas je bil rezek in bojevit. »Pravim, da ne, moj ljubi Leslie. Neplemenito bi bilo izkoristiti stisko svojega bližnjega in naščuvati nanj kokoto.«
»Dandanes bi bila tudi lahko princesa, ljuba Glorija.«
Grof Henikstein je opazil sovražni pogled, s katerim ^e je Gicrija ozrla na prijatelja. Gospa Glorija je ljubosumna, je ugani! z nagonom zaljubljenega človeka in mahoma zaslutil, da i sti, ki st:>ji med rijira in Glorijo, ni Macpherson, ampak Garragan.
»Tudi princesa ne sme biti, Leslie. To. kar kaniš, je nevredno tebe in mene. In če svojega načrta ne opustiš, se še danes odpeljem v Berlin in se dam Garraganu na voljo.««
»Mojega načrta ni več, Glorija. Bil je samo predlog, ki sem mislil, da je moči razpravljati o njem. Prosim te odpuščanja.«
umivajte zobe kakor umivate
M za ZOBE
je ekonomično, ker traja dalje kakor katerakoli zobna pasta
(poif&u&itel
POIZKUSNA ŠKATLA
e
1
DIN
cene malim oglasom
Po 50 pa/ *a besedo. Din 'i.— davka za vsau oglas m enkratno pristojbino Dm 3,— za ftifro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo ogla*w Din 12.—. Dopisi in fcenitve se zaračunajo po Din 'i,— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20___
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesel* za enkratno objavo oglasa Din 17._
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T12-. *	. .
odgovor oriiožite 1*111 Js" v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tš£o£a se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Lfufclfana.
Službodobi
deseda l Din. davek 2 Dm ;sa šifro al! dajanje na olova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din
Uradnica
dobi takt/j službo t Zagrebu ali Ljubijani, ako posodi solidnemu podjetju 10—20.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ■pod značko »Takojšnja namestitev«.	15079-1
Frizerko
dobro izurjen-o v vodni in itelezni on-dulaciji ter mani-kini, sprejmem takoj proti plač: po dogovoru. Javiti »e je ca naslov: Metodi j Spirič, frizer, Skoplje — Kneza Arsena 46. ' 35114-1
Slulbe išče
iieaeas 50 para dave* V Din sa Šifro ali dajanje naslova a Din. Naj manjši jdmpIi 12 Din
Brezposelna
kontoristmja
t. lepo pisavo, želi nameščence. Dopise na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Takojšnji nastop«.
15059-2
Brezplačno
bi opravljala
inesr-o hišnice, proti stanovanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnic««.	15060^2
Prodam
tsaseda l Din davek 2 Din za SUro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši *nes«»K i7 Dtn
Poceni čevlji!
V>!ed opustitve prodaje čevljev nudim globoko po*d lastno ceno otroške. ds.ruske in moške letne kot zimske. — Ugodna prilika tudi za podeželske tgovce. Pri večjem odjemu znaten popust. I. Korenčan, Ljubljana, Mestni trg štev. 20. _____	14905-6
Nov lestenec
na 4 Jamice, g svilenim senčnikom prodam. Poizve se v česal nem salonu Go-nazd. Beethovnova ul 14.
15084-6
Zelo poceni se oblečete
pri Preskerju
Chevrolet
zaprt, kakor nov, ugodno proda Zlrovnik, Tavčarje va ulica 6.	14853-10
v Ljubljani, Sv. sta št. 14.
Petra c-e-133-6
Gospodična
stana. 23 let, z znanjem slovenskega, nemškega in nekoliko italijanskega jezika. z gospodinjsko izobrazbo, išče primerno na-nieščenj«. Vodila je že družinski pension v inozemstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna 100«. 15112-2
Starinsko omaro
s 5 predali, 300 let staro, ter uro in krii poceni proda Zadrug* mizarjev, Vegova ulica 6. " 15089-6
Otroške vozičke in kolesa
kipite poceni im hudi na obroke pri S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4.
81-6
Avto,mota
rfeseda 1 Din davek 2 Din za SUro ali dajanje na
'lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din.
Avtobus
znamke Ford, HSsedežen, v zelo dobrem stanju z-a Din 25.000 proda American Motom Ltd., Tjrševa c. 9.
15095-10
BSA 500 cm®
OHV, s prikolico, model 32, v najboljšem stanju poceni naprodaj na Ljubljanskem velesejmu. paviljon G-183.	15052-10
Avto »Renault«
štirisedežen, dobro ohranjen. za 12.JOO i>n o-jda Marija Speha.r, Ljubljana. Hradeckega cest«, št. 38.
15118
Ljuba Jurkovič:
(Ilustriral V. Masi)
101
Jon je predstavil Totu Lili kot malo kraljico noči In ga seznanil tudi s šari-kom. Toto je bil ves razburjen od veselja, ker sta prišla k njemu tako imenitna gosta. »Izvolite, izvolite, veličanstvo,« Je rekel Toto, »moj grad vam Je na steiaj odprt; kolika čast, da smem v tej puščavi pozdraviti tik0 gospodo.« UM In šarlk »ta se mu srčno zahvaljevala.
Avtomobili
osebni, tovorni, motoeikH. avtobusi, pol tovorni, rabljeni, po najnižjih cenah — tudi proti hranilnim knjižicam. žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 15136-10
WXlM
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Moško kolo
k tipi Vinko I., pri kamnoseku na Viču št. 129.
15088-11
Kupim
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ail dajanje na slova 5 Din. Najmaniš-znesek 17 Din
Manjšo tkalnico
za bomba ževino, ali posamezne statve kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jtttra« pod »Webeetuihl«.
14766-7
Kapital
meseda 1 Din davek 2 Din 'a šifro al! dajanje na -Mova S Din Najmanjš' znesek 17 Din
Dobičkanosna
iznajdba!
Iščem kompanjona za do-bičkanosno iznajdbo. Ponudbe ne naslov: Franc Grebene, Trbovlje I.
14975-16
Hranilne vloge
vseh bank
kupujemo, prodajamo in kreditiramo najugodneje. — Vsa naročila izvršujemo takoj. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/II. Teli nt. 38-38. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah 143-16
eseda 1 Din daveK 2 Din 'A Slfro ali dajanje na -lova 5 Din. Najmanjši znpseb 17 Din
Profesor
sprejme 1—2 dijaka iz boljše hiše na stanovanje z vg.0 oskrbo. Vi'e z vrtom. inštrukcije in nemška konverzaoij«. Naslon »e izve v slaščičarni No-votnv, Gosposvetsk« c. 2.
15111-22
tanovanje
tfeseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din Nalmanlši
znesek 17 ntn
Štirisob. stanovanje
<»lni.no, v viiid v centru mesta takoj oddam. Na *lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	14580 21
Dvosob. stanovanje
renovirano. čisto ločeno, z vsemi pritiklinami, parketom in elektriko, oddam s 15. junijem ali julijem v Levčevi ulici štev. 11.
15056-21
Takoj oddam
solnčno stanovanje 2 sob in kabineta v vili Hartman Sketova 5 (Na zavrteh).
15099-21
Irisob. stanovanj*
6 kopalnico, v I. nadstrop
ju za 900 Din oddam z julijem. Mivka 27, Trnovo 15104-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam na Vodovodni cesti št. 77. 15097-21
Štirisob. stanovanje
od-d.im. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10082-21
tanoianja
beseda I Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na
slovn 5 Din Najmaniš' znesek . Din
Trisob. stanovanje
z vsemi priitiklinami io majhnim vrtom iščem v Celju. Ponudbe i navedbo najemnine na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Mlirn« stranka brez otrok«. 14970-21«
Osebi
ki mi preskrbi enosobno stanovanj« v okolici »t. Petra e 1. julijem ali avgustom. dam 50 Din nagrade. Javiti na naslov: Krušovar, Poljanski nasip št. 48.	15076-21/a
Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din
Hišo s pek arijo
dam v najem ali prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča« 15054-20
V najem
tieseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na 'lova 5 Din Najmanjši znesek i Din.
Gostilno
t velikim sadnim vrtom ln njivo dam n« račun ali v najem oo-emn, ki j« kavcije zmožen ta ima oseb no pravico. Mtaka Klaui. Lesce 7, Gorenjsko.
14928-17
Dvosob st^nOvp^ie
s pritiilklinemi takoj oddam v Gorišiki ulici 11, visoko pritličje, pri novi cerkvi v šiški.	15067-21
Dvosob. stanovanje
za 500 Din in dvosobno s kabinetom za 650 Din oddam na Rimski cesti 23.
15087-21
Dvosob, stanovan'^
s kuhinjo ta pritiklinami takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15106-21
Dvosob. stanova .ie
-po možnosti a kopalnico in nekaj vrta, i J 6 e mirna stranka za julij. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«.
15090-21/a
Sobo in kuhinjo
poceni i 8 čem za takoj. Naslov v mle-kami Zibert na Sv. Petra cesti št. 53.
15100-21/a
Besed« SO para davek
S Din za šifro ali da-lan je naslova 3Dm Naj-manlši 7ne*>>k 1? r>tn
Prazno sobo
e štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod »Prazna«.
15121-28/a
Prazno sobo
zračno, po možnosti v bližini glavnega kolodvora •ščem za takoj. Ponudbe n« oglasni oddelek J utre pod »P. D.« 15094-23/a
Sobo odda
besede ST para davel < Dtn ta ilfro *1) da lanje naslova 3 Din Naj tianifr inesek 1? mn
Opremljeno sobo
s separi ranim vhodom in elektriko, v centru mesta oddam gospodu. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra« 15075-23
Mesečno sobo
lepo in solnčno, v I. nadstropju, z lepim razgledom ter posebnim vbodom ii stopnjic, oddam solidnemu gospoda na Rimski cesti št. 23/1.	15086-23
ODr°m!]em sobo
s posebnim vhodom oddam takoj ali e 15. junijem Cesta v Rožno dolino 14/1 15108-23
Opremljeno sobo
separiraDO. t centru mesta po nizki ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	15110-23
Kuhinjo
(ločeno) s parketirano prazno ali opremljeno sobo takoj oddam plačljivi stranki na Mirju. Oddam tudi
dvosob. stanovanje
za avgust. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 15114-28
Sobo
z norim pob;štvom za dve osebi, po nizki ceni >1-dam na Cankarjevem nabrežju It. 23/III. 15115-23
Mesečno sobo
s strogo separinanian vhodom oddam takoj solidnemu goepodu. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«.
15130-23
Solnčne pege
rujar« lise na obrazu in tei-esu iiginejo naglo • pomočjo »Pigmet«-a. Samo ta svetovno znana znamenita sipeoijalna krema za jamči popolen uspeh tud« ondd, kjer je vse drugo odpovedalo. Lonček Din 50.—, Bradavice, madeže itd. odpravite v S—5 dneh i »lngoid«-om brea rezanja tako. da pozneje niti sami ne veste, kje j« prej bila bi-ba. Gar nitura Din 60.—. — Originale SchrŠder-Schenke razpošilja »0MNIA« oddele-k I/l Zagreb, Draškovičeva 27. Poštnina pri plačilu v naprej Din 6.— po povzetju Din 12.—. 89Sr2
Pekarijo
dobro idočo vzamem t najem takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kapital«.
15053-17
Mizarske stroje
love in rabljene v najboljšem atanju M lahko ogledate v naSem skladišču v pogonu. Istotam se predvaja tudi TROSTRANI SKOBELN1 STROJ za izdelovanje ladijskega poda, Katerega CENA JE TAKO NIZKA, DA SI GA MORE NABAVITI VSAKDO, KI GA LE MALO
POTREBUJE.
Velesejma se ne bodemo udeležili ln VAS VLJUDNO VABIMO NA BREZOBVEZEN OBISK. NE ZAMUDITE PRILIKE UGODNEGA NAKUPA.
KLEIN & STIEFEL FULDA
zar^istvo
RTER ANGELO d. z o. z, LJUBLJANA. Tyrševa 3i Telefon 5t 3249
460'
Opremljeno sobo
v pritličju takoj oddam. Poizve ee v Gradišču 14. pritličje levo. 15:30-23
Lepo prazno sobo
v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15128-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddum Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15134-23
Opremljeno sobo
■»totam 2—3 opremljene sobe s kubinjo oddam. — Tavčarjeva ulica 11/11 lervo 15131-23
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje u* slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dolenjci!
Shajališče Dolenjcev na velesejmu je parrijon »Krka« 15107-18
Avtolzlet
v Dubrovnik
preko Plitvic-Sorajeva-Mo-etara-Dubrovnika in Splita v Ljubljano, z najmodernejšim luksuznim avtomobilom. Odhod 9. junija. — Sp-e;mem 2—3 osebe. Informacije daje Putnik v Ljubljani.	15122-18
Dopisi
Beseda i. Din davek i Din 'M šifre ali (ialanle oa •lova 9 Din Nalmanjfti znesek 20 Dtn.
Smarnicl
nepozabni, pojasnio: predlog merH na tamkajšnjo, morda sprejemljivo razbremenitev — sicer tedensko tudi dobrodošlo. Stetj« le-nivo poteka. — Iskrene.
15002-24
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
x močnim glasom, in doto
moško kolo
(Dflricopp) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	15093-26
Tvrdka Ivan Kacb Domžale
j« razstavila n« Gosposvet-ski cesti štev. 12. dvorišče (poleg velesejma)
planine in barmonije
Oglejte ta poskusite domače izdelke. Sprejemajo se naročila in popravila. P:a niai 10.000, harmoniji pa 2000 Din. Preigrani klavirji vedno na razpoiag-o. — Cene zmerne z garancijo.
14895-26
Na križišču centruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju
rSe»»*da I (Jlu davoR 2 Uln za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin
Mizarske stroje
nove in malo rabljene, v najboljšem stanju, lahko zelo ugodno kupite. Vabimo Ves na brezobvezen c-gled. Glej današnji oglas. — Klein & Stiefe Fuda zastopstvo Peter Angelo, d. z o. z., Ljubljana, Tjrševa cesta št. 31. Telefon 3249.
152-29
Informacije
Beseda > Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek P Din.
Preklic
Naznanjava, da nisva plačnika za nikogar, ki bi kjerkoli delal dolg na najino ime. Peter in Albina AleSove«	15055-51
Cenj. občinstvu
sporočam, da je brivski salon ob nedeljah dopoldan odprt. Jakob Hočevar. Igriška 10.	15100-31
Beeeda l Uln davek 2 Din za Slfro &11 dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Moško denarnico
t okrog 100' Din denarja in listkom na ime Zabret, Tržaška cesta 12, sem izgubila od Osoj do Škofije. Poštenjak naj jo odda v ogasnem oddelku »Jutra« ker sem uboga. 15117
Listnica
i nekaj gotovine in italijanskim potnim listom je bila izgubljen« v petek. — Pošten najditelj naj jo takoj izroči v oglasnem oddelku »Jutra« proti nagradi 400 Din. 15135-28
Pr AfTS auui
fortne stanovanje
.lostoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za:
zdravnike
zobozdravnike
zavarovalnice
odvetnike
agenture
modne salone.	4740
Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«.
BODITE PEEVIDNI PRI OTROCIH!
In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja.
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah.
Zavojček Din L—.
(Reg. S. br. 4788-82)
jmjfjm.jii.n imii iiiini
mj—jui
XVI. frivenetsfci vzorčni velesejem
Padova od 9* do 24* junija 1394«
Najvažnejše italijansko tržišče za razpečavanje zemljedelskih produktov med Italijo in državami v Podunavju in na Balkanu. Največji popusti na železnicah in ladjah za po-setnike velesejma v Padovi, kamor prihajajo milijoni obiskovalcev bilo zaradi sejma samega bilo zaradi cerkvenih antonijanskih svečanosti.
4028
Wm>, mm
i-
Umrla nam je naSa draga
ELA
v cvetju mladosti 24 let.
Pogreb se vrši danes, dne 2. junija, ob 4. uri na pokopališče v Šmartnem pri Litiji.
Šmartno pri Litiji, dne 1. junija 1934.
FRANČIŠKA BOŽIČ, mati; JULCI, TONCA, FRANCKA, MICI. sestre; TONE, FRANJO, brata; IVAN SKUBIC, ANDREJ BERCE, svaka; MARIJA BOŽIČ, svakinja.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljuhljani