Mi Si. 145 Ltet 8 mc»e t e eo v V kflKtnice, " Ti B h 3 * PiUbIm nnfilHa (taiti tinnliittb mM) tf Traku, v soboto, 19, lianlja 193«. Posamecna številka 25 stot Letnik Li -r' - S * za 1 mesec :ozemstvo ..oui oglasi: 30 stot Mf, oglate denarn beseda najmanj L EDINOST UtednSCtvo in upnrratttvo: Trat (3), ulica S. Franc« »co d*Aaaiai 20. Ta-lafvečine Kajti J ^ ^aryk hotel spre- na Nemce, ki so radi stanovskih interesov glasovali za stalne agrarne carine, vlada ne more računati. To se je pokazalo že v neki seji obrambnega odbora, ki se je morala odložiti, ker vlada ni imela dovoljnega števila glasov. Parlamentarni nemir se prenaša tudi na prebivalstvo, posebno v delavnice in tovarne, kjer delavstvo, ki živi v slabih razmerah, težko prenaša današnji razvoj dogodkov, pridobitno krizo in draginjo, ki vrhu tega grozi, da se poveča še bolj. Že nedavne komunistične manifestacije so pokazale, da glavni razlogi nezadovoljstva so v strahu pred draginjo, ki stalno narašča. Se jasnejše pa se je pokazalo gospodarsko ozadje teh dogodkov povodom manifestacij praških kovinskih delavcev v torek dne 15. junija, ko je na velikem manifestacijskem zborovanju na Havli-čkovem trgu sodelovalo delavstvo skoro vseh praških tovarn brez razlike 1 r X • X______:--^ s^c+i Tolffti r»r» rtniP"! da bi predsednik Masaryk hotel spre jeti Beneševo demisijo. V vsakem slučaju pa preživlja čeho-slovaSka republika kaj znamenite dni svoje politične zgodovine.___,_ častniki pri Mussollniju RIM, 18. Danes so se zbrali pri Mus-soliniju zastopniki odsekov Zveze odpuščenih častnikov, da se mu poklonijo. Ministrski predsednik je ob tej priliki imel govor, v katerem je med drugim n'aglašal, da Zveza ne sme imeti političnih ali strokovnih namer, ker je čisto vojaška in vžgojevalna ustanova. Tudi kot posamezniki morajo biti odpuščeni častniki politično usmerjeni v zgolj nacijonalno smer. Častni doktorat princa Humbertu RIM, 18. Tukajšnja univerza je podelila danes princu Humbertu častni doktorat iz pravoelovja. Novi maršali Italije . skoro vseh prasKin tovarn ure* la^u^ rim, 18. Kralj je imenoval za mar-politične pripadnosti. Takoj po drugi, g^ Italije siedeče generale: vojvodo uri so šle — čeprav je padal dež nepre- > . niraldlia Giardina. uri so šle — čeprav je padal dež nepre nehoma — na Havličkov trg velike mase ljudstva. Havličkov trg je bil skoro prenapolnjen. Potek zborovanja, na katerem so govorili z nekoliko tribun, je bil povsem miren. Poslušalci so stali nad eno uro v velikem dežju, pazljivo sledeč izvajanjem govornikov. Po zborovanju so govorniki in tovarniški zaupniki pozivali delavstvo, naj se razide. Temu pozivu se je odzvala velika večina starejšega delavstva, tako da se je večina mirno razšla. Težji posel so imeli zaupniki z mladino, večinoma člani komunistične stranke, ki se po Jindriški ulici na zahtevo policije niso hoteli raziti. Drugi del mladine je odšel na trg sv. Vaclava, ki ga je hitro napolnilo radovedno občinstvo. Demonstranti so z vzkliki ostro napadali policijo, a v Indriški ulici so metali nanjo tudi kamenje. S početka je policija to prenašala. Ko pa so okoli 6. ure vrgli med redarje opeko, so poslednji začeli energično razganjati množico s Havličkovega trga. Od tu jej d'Aosta, Pecori Giraldija, Giardina, Badoglia in Caviglia. Briandov neuspeh PARIZ, 18. Včeraj popoldne je Briand nadaljeval svoja posvetovanja z raznimi politiki, ki bi prišli v poštev pri sestavi nove vlade. Svojemu prvotnemu namenu, da bi sestavil takozvano sveto zvezo, se je moral odpovedati, ker so socijalisti odklonili sodelovanje. Novinarjem je izjavil, da bo skušal sestaviti vlado na čim širši podlagi. «Ce bi ne upal na uspeh, je izjavil novinarjem, bi sploh ne nadaljeval dela. Nikar ne mislite, da je to opravilo zabavno m tudi novo ni zame, ki sem se lotil že svoje desete vlade. Težava obstoji v tem, da treba združiti ljudi, ki se do sedaj še nikoli niso vozili v istem čolnu«. Kakor pišejo listi, ni bil dosedaj Še dosežen med Briandom, Poincar&jem in Herriotom sporazum glede finan- mnozico s HaviiCKovega trga. uaiu je, programa. Herriot najbrž ne bo večina mladih demonstrantov došla po » ^e ^^^ v Briaadovem kabi- vzporednih ulicah na trg sv. Vaclava, kjer so očividno izzivali policijo z žaljivimi vzkliki. Trg se je le počasi iz-praznjeval, ker redarji, ki so križali po trgu s potegnjenimi sabljami, niso hoteli rabiti orožja, da ne bi prišlo do ostrejšega spopada in eventuelno do prelivanja krvi. Vse do sedme ure je bilo videti na trgu večje skupine demonstrantov in šele potem je nastal mir v mestu tudi po zaslugi silnega naliva. Ulice, ki vodijo k parlamentu, so bile zasedene od policije. Večina trgovin v središču mesta je bila iz previdnosti zaprta. Škod ni bilo nikakih; le na uredništvu «Narodnih Listov» so bila okna razbita. Čeprav so demonstracije trajale okoli dve uri, ni bil ni kdo resno ranjen, ker se ni rabilo strelno orožje. Po teh dogodkih je bilo razpoloženje še nervoznejše, nego je bilo poprej. Nasprotniki agrarnih carin izjavljajo, da ne bodo glasovali za vladne predloge in so opozicijske stranke takoj po demonstracijah od torka storile sklepe, ki bodo imeli dalekosežen pomen za notranje-politične razmere. Cehoslovaški socijalni demokratje so že pred nekoliko dnevi na usta svojega ministra Rudolfa Bechvne izjavili, da bodo zahtevali nemudno demisijo uradniške vlade. V torek dne 15. junija pa je izvrševalni odbor čehoslovaške soci-jalistične stranke sklenil, da vztraja pri zahtevi demisije kabineta ministrskega predsednika Černega. Obenem so pozvali člana svojega Vluba, ministra dr.ja Beneša, naj takoj predloži svojo demisijo kot minister. Ta sklep ni nikakor osebno naperjen proti ministru — ker mu izvrševalni odbor istočasno netu in tako bo moral Briand vrniti mandat. V takem slučaju bo Doumer-gue poveril Herriotu nalogo, da sestavi novo vlado. «Libertć» piše: Ce bo Herriot pozvan, da sestavi nov kabinet in če bo mandat sprejel, bo skoro gotovo naletel na velike ovire, ki mu bodo onemogočile izvršitev te naloge. Dou-mergue bo potem gotovo spet pozval Briand a. PARIZ, 18. Ker Herriot ni hotel sodelovati v novem kabinetu, je Briand vrnil mandat. Smatra, da je sedaj samo Herriot poklican, da sestavi novo vlado. _ Zborovanje angleške liberalne stranke LONDON, 18. Včeraj se je vršil običajni letni zbor angleške liberalne stranke. Skupščina je izrazila soglasno zaupnico lordu Oxfordu in Asquithu. Predlagana je bila resolucija, ki ostro obsoja odsotnost nekaterih liberalnih voditeljev. Predsednik Donald Maclean je prosil v imenu eksekutive, da se resolucija umakne. Nekateri zborovalci so poudarjali, da resolucija ni naperjena proti Lloyd Georgeu. Chalres Holbone je v tem oziru podal potrebna zagotovila. Resolucija priznava velike zasluge lorda Oxforda in povzdiguje njegov visoko stoječi značaj, s pomočjo katerega je storil angleškemu narodu velike usluge. Na koncu izraža upanje, da bo lord Oxford navzlic sedanjim nasprotjem v liberalni stranki še mnogo let deloval v korist konstruktivne politike za socijalne industrijalne reforme v duhu edinosti liberalne stranke. Zaključna seja blejske konference BLED, 18. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila zaključna seja Male antante. Posvetovanja so trajala dve uri, nakar je bil izdan naMednji komunike: «Na današnji seji so ministri Male antante končali diskusijo glede odno-šajev s sosednimi drŽavami Premotrili so posebno položaj v Srednji Evropi in na Balkanu. Nato so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z Družbo narodov in so ugotovili enakost nastopa 'zastopnikov vseh treh držav na zasedanju Družbe narodov, ki se bo vršilo meseca septembra v Ženevi. Med ministri je prišlo v vseh vprašanjih do popolnega sporazuma. Ta izmenjava misli ministrov Male antante je ponoven dokaz, kako koristni in potrebni so taki sestanki, na katerih se razpravlja o vseh vprašanjih, ki se tičejo vseh držav Male antante, ter se razmotriva v duhu zaupanja in prisrčnosti, katerega ni mogel tekom vseh pet let kaliti noben dogodek. Prihodnja konferenca se bo vršila meseca decembra v Ženevi, naslednja pa spomladi v PragL» Iz teh nejasnih in splošnih* besed komunikeja sklepajo politični krogi, da obstojajo nekatere razlike, ki se na blejski konferenci niso ublažile. V ju-goslovenskih krogih zatrjujejo, da je ostalo vprašanje, kdo bo zastopal Malo antanto v Svetu Družbe narodov od septembra dalje, še odprto. V romunskih krogih pa zatrjujejo, da je bil dosežen sporasum in da bo v Svetu Miti-leneu nadomestil Beneša. Meseca septembra pa se bodo države Male antante sporazumele, ali bo romunski zunanji minister zastopal Malo antanto v Svetu vsa tri leta, ali pa eno samo leto. Zastopniki držav Male antante so baje tudi sklenili, da bo Mala antanta ukrenila energične korake proti Madžarski radi falsifikacijske afere. Nastopila bo z vso odločnostjo omti ukinitvi finančne kontrole. Podobno stališče bo Mala antanta zavzela baje tudi napram Bolgarski. Ministri so razpravljali tudi o nem-ško-ruski pogodbi. Čehoslovaška republika je mnenja^ da je treba to pogodbo le pozdraviti, ker se v njej izraža napredovanje svetovne mirovne misli. Jugoslavija pa ima v tem oziru najlažje stališče, ker ni s to pogodbo nikakor tangirana. Znano je, da so tudi na Romunskem sprejeli nemško-rusko pogodbo zelo mirno, ker se tam baje spet pojavlja germanofilska struja. Ce bo ta struja prodrla, bo Nemčija posredovala med Rusijo in Romunsko glede besarabskega vprašanja. Državniki Male antante so sklenili, da bodo načeloma podpirali zahtevo Poljske za stalni sedež v Svetu Družbe narodov. Popoldne so se minietri podali na izlet v Bohinj, ki je nanje napravil najlepši vtis, čeprav je ves dan deževalo. Ob 9. zvečer se je vršil v hotelu «Tot>-lice» banket, katerega so se udeležili vsi trije ministri, poslaniki in mnogi povabljenci. Jutri zjutraj ob devetih bodo ministri Male antante sprejeli novinarje, da jim podajo svoje zaključne izjave o poteku blejske konference. KoafereoM novinarjev Male antante BLED, 18. (Izv.) Danes se je vršila prva oficijelna plenarna seja novinarjev Male antante. Otvoritveni seji so prisostvovali tudi zunanji ministri vseh treh držav, ki so bili prisrčno pozdravljeni. UdeleiHi so se je tudi poslaniki. Cehoslovaški poslanik Šeba je bil i-menovan za častnega občana Bleda; dobil je častno diplomo. Kraljica Marija na Bledu BLED, 18. (Izv.) Danes ob 14. je prispela na Bled kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom. Z Lesc se je odpeljala v avtomobilu naravnost na Bled. Potovala! je v strogem incognitu in zato so tudi v Ljubljani izostali pozdravi ______ Angleško-franeoskl odnošajl LONDON, 18. Časopisje splošno obžaluje odgoditev obiska predsednika francoske republike Doumerguea. «Ti-mes» poudarja, da so bile že skoraj izvršene vse prijave za dostojen in prisrčen sprejem, toda najnovejša politična in gospodarska kriza v Franciji je preprečila, da bi angleški narod mogel dokazati svoje prisrčne simpatije do zavezniške Francije v sedanjih težkih evropskih razmerah. Rusija anektirala Mongolijo TOKIO, 18. Kakor poročajo, je Rusija proglasila aneksijo Mongolije. Japonski poslanik pri mongolski vladi je dobil nalog, da poda svoji vladi tozadevna podrobna poročila. Rusija ne ščuva Turške MOSKVA, 18. Agencija Tass zanikuje jrest, da bi bila ruska vlada posredovala pri turški za to, da bi ne pustila skozi Dardanele podmornikov, ki jih je Italija znradila za Romunsko. JBSostovenska narodno JkupKIno ratificirata pogodbo z Ameriko BEOGRAD, 18. (Izv.) Na dnevnem redu današnje seje narodne skupščine je bila ratifikacija pogodbe med Jugoslavijo in Združenimi državami za poravnavo vojnih dolgov. Po prečitanju pogodbe je finančni minister Peric ^o-dal kratek ekspoze, v katerem je navajal, da je pogodba za Jugoslavijo precej ugodna ter jo je obrazložil v podrobnostih. Bivši finančni minister Stojadinovič je kot, vodja washington-ske delegacije podal nekatera pojasnila ter je s primeri ugotovil, da je pogodba za Jugoslavijo zelo ugodna in da so pogoji skoro isti kot v pogodbi med Ameriko in Italijo. Rekel je, da mora narodna skupščina z glasovanjem za ratifikacijo pogodbe manifestirati tudi hvaležnost jugoslovenskega naroda napram Združenim državam, za usluge, ki so jih te države izkazale tekom svetovne vojne. x V prvem glasovanju je bilo za ratifikacijo oddanih 141 glasov, proti pa 9 glasov; pri drugem glasovanju pa je bila pogodba sprejeta s 150 proti 14 glasovom. Razprava je v splošnem potekla mirno. Narodna skupščina je bila odgo-dena do srede 23. t. m. radi pravoslavnih in muslimanskih praznikov. Na dnevni red pridejo v sredo takozvane beograjske konvencije. Kakor je skupščinski podpredsednik dr. Subotić povedal novinarjem, bo narodna skupščina poslovala najbrž do prihodnjega petka. Poleg konvencij z Italijo, hoče vlada spraviti pod streho še nekatere izpremembe k uradniškemu in finančnemu zakonu. Radi praznikov je pretežni del poslancev odpotoval iz Beograda. Pri kralju sta bila v poslovilni avdijenci ministra Vasa Jovanović in Uzunović, ki je nato odpotoval v Niš. Začasna trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Anglijo BEOGRAD, 18. (Izv.) Pomočnik ministra zunanjih poslov Mar kovic in odpravnik poslov angleškega poslanika Ford sta podpisala in izmenjala note o začasni trgovinski pogodbi med Jugoslavijo ni Anglijo. Parafirane so bile tudi konvencije med Jugoslavijo in Madžarsko. Jugoslovenska vlada sprejela nettunske konvencije BEOGRAD, 18. Ministrski svet je včeraj popoldne končal razpravo nettunskih konvencijah. Po dolgi debati je bil zvečer odobren tudi tretji in zadnji del konvencij. Seja je trajala od 5. do pol 10. Ministri so vsi podpisali konvencije, ki jih vlada v najkrajšem času predloži narodni skupščini. V razgovoru z novinarji so iadikalski ministri po seji ministrskega sveta izjavljali, da se je razprava o nettunskih konvencijah vlekla v glavnem le radi dr.ja KrajaČa, ki je obširno razlagal svoje poglede. Najvažnejše konvencije, ki so bile nocoj sprejete, se nanašajo na rešitev vprašanja povračila italijanskih dolgov Jugoslovenom, zadeva rekvizicij, razna vprašanja, zlasti zadruga Garibaldi. Rataj odstopi VARŠAVA, 18. Sejmski predsednik je izrazil željo, da bi zavoljo zdravja podal ostavko. Razpoloženje za nove volitve na Poljskem VARŠAVA, 18. Socijalisti bodo na plenarni seji poslanske zbornice 22. t. m. predložili zahtevo, da naj se zbornica takoj razpusti in razpišejo nove volitve za 17. oktober. Obenem predložijo zakonski načrt, ki naj bi dal vladi finančno in upravno polnomoč do sestave nove zbornice. Gospodarski program poljske vlade VARŠAVA, 18. Industrijski minister Kwiatkowski je izjavil novinarjem, da bo podpiral predvsem poljedelsko industrijo, potem premogovno in nato ostale. Vlada bo stopala v trgovske stike z inozemstvom na temelju reciprocitete, medsebojnih koncesij in zvišanja blagovne izmenjave. Vlada ne želi nadaljevati gospodarsko vojno z Nemčijo, temveč hoče sodelovanja z vsemi državami. Kwiatkowski je osebno nasproten carinskim obrambnim pristojbinam, vendar priznava potrebo začasnega pravilnika na uvoz. Hoče, da se spoštuje osemurnik in ustaljenje cen. Državna podjetja se organizirajo tako, da bodo dajala čim večji dobiček. fipanska In Družba narodov MADRID, 18. Na nekem banketu je zunanji minister Yanguas izjavil, da Španska vztraja pri svoji zahtevi glede stalnega sedeža v Svetu Družbe narodov in ne bo šla na.prihodnje ženevsko zasedanje, če ne bo že prej dobila jamstva, da bo njeni zahtevi ustreženo, španska ne bo sprejela nestalnega mesta v Svetu. flove zmešnjave na Portugalskem Spor med generali — Obsedno stanje proglaAeno v Usbonl — Triumvlrat LISBONA, 18. Vojni minister Gon-cez Gosta je radi nesoglasja z ministrskim predsednikom Cabecadesem ukazal revolucijonarnim četam, naj zasedejo strategične točke v Lisboni. Pred-no je izdal to povelje, je poslal ministrskemu predsedniku pismo, s katerim ga je poaval, naj poda demisijo, ker hoče sam prevzeti ministrsko predsed-ništvo in notranje ministrstvo. Poklical je nato v mesto čete, ki so taborile v okolici. General Gomez si je že zagotovil podporo s strani generala Carmone in poveljnika Filomena Camare. LISBONA, 18. Proglašeno je bilo obsedno stanje. Revolucijonarne čete čete so zasedle vsa ministrstva. Ministrski predsednik je prepustil oblast vojnemu ministru. Gen- Gomez Costa izjavlja, da je sedanje stanje republikanskega značaja. Ko je sinoči ob 19.45 stopal po lisbon-skih ulicah, mu je prebivalstvo priredilo živahne ovacije. LISBONA, 18. Tudi finančni minister Oliviero Salazar je podal demisijo; nadomestil g abo gen. Sinel Cordes. Posle notranjega ministra je prevzel gen. Filon^euo Camara. Finančni, notranji in zunanji minister bodo tvorili triumvlrat, ostala ministrstva pa bodo vodili državni podtajniki. Protest ruskega delavstva MOSKVA, 18. Nad 30.000 strokovno organiziranih delavcev je priredilo včeraj protestno demonstracijo proti spomenici angleške vlade zavoljo ruskih denarnih podpor angleškim delavcem. Demonstranti so nosili napise, ki zavračajo vmešavanje inostranskih vlad v notranje zadeve ruskega ljudstva, posebno v njegove stropovne organizacije, in ki so izjavljali, da se rusko delavstvo ne bo odpovedalo solidarnosti z delavci drugih dežel. Abd-El-Krimova usoda PARIZ, 18. Na včerajšnji seji fran-cosko-španskih odposlancev so obravnavali ukrepe za bodoče obvarovanje miru v Maroku. Abd-El-Krima depor-tirajo Francozi v takšen kraj, odkoder ne bo mogel več škodovati, in ne bodo ravnali z njim tako kakor v prejšnjih časih s propalimi sultani in emiri. Irak plačuje Turčiji LONDON, 18. Turška vlada je prejela včeraj 500.000 funtov na račun dobička iraških petrolejskih vrelcev v smislu mosulske pogodbe. Ta vsota je bila Turčiji izplačana kot kapitaliziran 10-odstotni delež na dohodkih petrolejskih vrelcev v Iraku. Čile v sporu z Združenimi državami WASHlNGTON, 18. Bivši čilski predsednik Alessandri je izjavil, da pomenijo odločitve komisije Združenih držav glede čilsko-perujskih mej žaljivko za Čile in da bo delal z vsemi močmi proti zvezi latinske Amerike z anglo-saško. _ Pretep v avstrijski zbornici DUNAJ, 18. Na včerajšnji seji državnega zbora je prišlo med socialističnimi in kršČansko-socijalnimi poslanci do težkih incidentov med diskusijo o šolski preosnovi, ki je že povzročila padec naučnega ministra Schnei-derja. Socijalisti so krščanskim soci-jalcem očitali, da se ne držijo pogodb svojih lastnih voditeljev, ter so izjavili, da se s takšno stranko ne bodo poganjali. Ko je spregovoril neki krščanski socijalec, se je razvil pretep. Politične vesti DELAVSKA STANOVANJA V SOVJETSKI RUSIJI Ceps javlja iz Moskve: Troški za % gradbo delavskih stanovanj v sovjetski Rusiji so znašali v letu 1925. 120.5 milijonov rubljev. Za to svoto je bilo zgra^ jenih 5.660 hiš za 181.598 oseb. Za leto 1926. so projektirane nove delavske zgradbe za 251.934 oseb s stroški v znesku 221,355.000 rubljev. Sovjetski tisk pripominja k temu, da je v tem — kakor tudi v prejšnjih letih — veliko pomanjkanje raznega gradbenega materijala. Posebno veliko povpraševanje je po opeki, železju in steklu in potrebi na tem materijalu se nikakor ne more zadostiti. Sedaj se pripravljajo edinstveni tipi za zidanje delavskih hiš, ki bodo koncentrirane na določenih mestih. Radi koncentracije gradbenih sredstev se bodo v bodoče zidale stavbe za večje število najemnikov. Ali ste si naročili knjige „GORIŠKE MATICE"! ZA PAR TISOČ ČLANOV JE NARASLO LETOS ŠTEVILO NAROČNIKOV GORIŠKE MATICE, GLEJ, DA TE NE RO SRAM, KO TE ROMO VPRAŠALI, ALI SI TUDI £E VPLAČAL LETOS ČLANARINO ZA MATICO. II. « EDINOST* V Trstu, dne 19. junija 1928. poslali v Ajdovščino. Uverjeni smo, da bo naša javnost čitala ta opis ne le z zanimanjem, marveč tudi s srčnim ganotjem! Zaplemba cU&telJskega lista* Zadnja številka «Učiteljsekga lista» bila zaplenjena. je DNEVNE VESTI take mMliinl ubireali u..... Prejeli smo uradni seznam številk 0?1? £ peresa poročevalca, ki_ smo ga bili • . ' nrvc loli ** A -m H AVki Ho vojnoodškodninskih obveznic, ki so bile izžrebane 21.—22. maja 1.1. in ki smo Jih objavili v nedeljski številki. Ta seznam je izšel v izredni prilogi- uradnega lista «Gazzetta Ufficiale» od 14. junija. Take izredne priloge se ne pošiljajo naročnikom «Gazzette Ufficiale», temveč jih je treba posebej naročiti, oziroma kupiti. Naročajo se na naslov: Amministrazione della «Gazzetta Uffi-ciale» — Ministero delle Finanze —• Roma. Letošnji seznam številk stane 60 stotink. Vojnim oškodovancem, ki bi bili v kakršnemkoli dvomu glede te ali one številke, je uradni seznam na razpolago v našem uredništvu, kjer si ga lahko ogledajo. Opozarjamo prizadete, da vsebuje letošnji seznam poleg številk, ki so bile izžrebane letos, tudi več stotin številk onih obveznic, ki so bile izžrebane za L 1928-24 in 1924-25, a niso bile predložene v izplačilo. Bivia vojna pratila Pri zamlmli Pod tem naslovom smo priobčili v nedeljo 9. maja dopis z Dunaja, v katerem je naš dopisnik razpravljal o v naslovu omenjenem vprašanju ter omenjal pri tem tudi zavarovalnico «Phonix». Ravnateljstvo tržaške podružnice nam je z ozirom na naš dopis poslalo sledeča pojasnila: «Zavarovalnici «Phdnix» ni bilo mogoče lombardirati svoje velike zaloge vojnih posojil pri avstro-ogrski banki. Naša vojna posojila so bila naložena pri najrazličnejših bankah (posebno še na ozemlju nasled-stvenih držav), ker so se takrat poganjale zanje vse banke. V Cehoslovaški smo mo1-rali lombardne svote plačati v čehoslovas-kih kronah, a nismo prejeli za vojno posojilo nič, ker so bila vojna posojila priznana samo čehoslovaškim državljanom. V Avstriji pa se je honoriralo vojno posojilo v avstrijskih papirnatih kronah, in to je zopet nič. Zavarovalna družba je torej imela z vojnim posojilom zelo velike zgube. Napram zavarovancem pa je postopala prav dobro; večinoma so plačali premije za eno ali dve leti in tudi ta neznatna plačila so jim bila potem priznana za nova zavarovanja (v novi veljavi), medtem ko je znano, da so banike iztirjale od svojih lombardnih dolžnikov polne zneske. Zavarovanci na vojno posojilo so torej bili skoro edini vojni posojevalci, ki jih niso zadele nikake zgube. Onih zavarovancev, ki so plačali celo premijo naenkrat, je razmeroma malo (samo nekoliko odstotkov). Zavarovanci nimajo na podlagi svojih polic nikake druge pravice razen do izročitve vojnega posojila. Mi pa jim gremo na roko s tem, da jim, ako sklenejo novo zavarovanje, priznavamo vplačane premije v novi valuti in v zakonitem razmerju. S svoje strani delamo vse, da zavarovance zadovoljimo, in se nismo nikdar stavili na stališče, da bi škodo, ki nam je nastala radi razpada stare države in veljave, hoteli zvaliti na zavarovance, ker smo prepričani, da služi dobro ravnanje z zavarovanci dobremu imenu naše družbe in, s tem tudi najboljše jamstvo za uspešno delovanje v bodočnosti.« SPOROČILA PO MEDMESTNEM TELEFONU S kr. odlokom od 1. maja 1926, št. 903, objavljenim v «Gazzetta Ufficiale» št. 130 od 7. t. m. je bilo ustanovljeno uradno oddajanje sporočil po medmestnemu telefonu. To uradovanje se začne s 1. julija t. 1. in bo za sedaj omejeno le na glavna mesta dežel, pri nas torej pa Trst. Taka sporočila se bodo laliko vršila med naročniki na medmestni telefon ali pa tudi med naročniki in naročniki. Uvede se torej br-zojavljenje, ki se ne bo oddajalo dalje po telegrafu, temveč po telefonu. Za tako telefoniranje med posameznimi mesti bodo veljali sledeči predpisi: Naročniki na medmestni telefon lahko sporočijo centrali svoje sporočilo z doma. V to svrho pokličejo «Ufficio commissioni interurbane» ali pa «Commissioni inter-urbane» ali pa pokličejo samo Številko tozadevnih telefonskih uradov, če so bile njih številke že javljene v seznamu naročnikov. Zasebniki pa bodo morali iti na telefonski urad ter tam napisati besedilo svojega sporočila na posebnem vzorcu. Sporočilo mora biti strogo zasebne narave in mora biti sestavljeno jasno in razločno, tako da osobje, ki ga ima spročiti dalje, ne bo v dvomu glede vsebine, izključena so sporočila političnega značaja, dalje sporočila nanašajoča se na javne interese, borzne vesti in sporočila, ki bi zalila kakorkoli moralo ali vero. Uprava ne prevzema nikake civilne odgovornosti v zvezi z oddajanjem sporočil. Pristojbina za sporočila z do 20 besed (vštevši naslov in ime odpošiljatelja) znaša L 2. Pri naročnikih se pristojbina odračuna od pologa, ki ga mora vplačati in ki ne sme biti nižji od 50 lir. Tistim, ki so vplačali polog že za kako drugo medmestno službo, tega ni treba. Polog se mora obnoviti, ko se skrči na polovico. Zasebniki (nenaročniki) plačajo pristojbino, ko izročijo sporočilo. Navadna telefonska isporočila se bodo izvrševala v najkrajšem času po oddaji, navadno v 12 urah, v vsakem slučaju pa najkasneje do 8. ure naslednjega dne. Za nujna sporočila, ki se morajo izvršiti najkasneje v 8 urah po izročitvi, je predpisana trihkratna pristojbina. Iz orada PoL dr. „Edinost" ? Trsta Odgovore, oziroma navodila na svoia vprašanja dobe: Josip Kocjančič - Vatovlje, Marija vd. Cic - Zabrežec, Pavla Riolo -Trst, M. Petek - Trst, Jakob Smel j - Trst, J. Novak - Nabrežina, M. vd. Gorup - To-maj, Anton Abram - Vrhpolje, M. vd. Tavčar - Gorjansko, Št. vd. Ferluga - Vrhpolje, Josip Tul - Mačkovlje, Josip Šperne -Tomaj, Ivana Kaluža - Nar in, Ivan Cerkve-nik - Plešivica, Jos. Tomažič - Celje. Opozarjamo doprašalce, naj priložijo znamke za odgovore. Tainištvow Predavanje o Cirenaiki Danes zvečer ob 18.30 se začne v dvorani tukajšnje trgovinske univerze predavanje prof. Armanda Maugini-ja o Cirenaiki. Izvajanja predavatelja se bodo pojasnjevila z raznimi projekcijami na podlagi fotografij, ki iih je napravil na licu mesta prof. Maugin sam. _ Oruitvtn« vtsll — D. K. N. Tommaseo. Danes ob 19.30 sestanek s predavanjem o «Razvoju moderne umetnosti« . — Nadzorniitvo DtL kons. društva pri Sv. Jakob« sklicuje vse člane zadruge na posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 20. t. m. ob 10. predpoldne v dvorani D.K.D. Ker gre za zelo važno zadevo, prosimo polnoštevilne udeležbe. SPORT URADNO POROČILO O. S. V. Prekliče se sklep, i luterim se je prepovedale retur-tekm« S. D. «Adria» - S. K. «Val», ter se isto doTolfvj« v smisla sklep« rednega občnega zbora. __O. S. V. HAZENA S. K. VAL - S. D. ADRIA Trsteniiko igriiče 20. junija 1926. Ne le tisti, ki niso utegniti posetiti pretekle nedelje igrišče «Adrije», da vidijo rutnirano četo «Vala» in lahko, tehnično četo «Adrije», po dolgem času, poskusiti svoje mod v prijateljski tekmi, marveč tudi oni, ki so prisostvovali nedeljski tekmi, posetifo v nedeljo trsteniško igrišče, da prisostvujejo zelo napeti revanini tekmi med ha-zenama obeh klubov, ki »ta bili pri nedeljski tekmi enaki (4:4). Ta zanimiva tekma začne ob 5. uri popoldne. Aik. Saiak 8s0 8. K. Oljmp - Opatija K. 01ymp - Opatija*0" H. š. K. Val - Crikve- itO. U nedelju 13. t. mj. gostovala je naia hazena-druiina i nogom, momčad u Crikvenici, gdje se sastala hazena sa družinom ASK-a iz Sulalta, a nogometna momčad sa tmoMjim H.SJC. VI. Dok je pobjeda hazene bila za predvidjeti, te se jedino radilo sa kakvim rezultatom morat će podleći pušačka družina, koja je tek nedavno osnovana, to je nogometna momčad imala da se ogleda sa jakom momčadi, kojoj je uspijeio u zadnje vrijeme, da poluči vrlo lijepe rezultate t. npr. pred dvije nedelje tukla je suftačku Viktoriju sa 2:1. Pobjeda naše domaće momčadi je tim ljepša što je izvojevana pred vrlo temperamentnom publikom Crikvenice. Ponajprije odigrana je hazena-utakmica, koja je svršila već u prvom poluvremenu sa rezultatom 8:0 u korist 01yn»pa, dok se drugo poluvreme uslijed nagle kiše nije odigralo. Domaća hazena pokazala se tehnički i taktički vrlo nadmoćnom te se posebno istakla izvrsna navala, i uža obrana. G.djica Šćulac pokazala nam se kao vrlo dobar back. U halfliniji nastupila je rezerva g.djica Staraj, ko^oj se opazilo, da njoj manjka treninga, levi half Lini dobra. Kod Aška mnogo bolja obrana od navale, posebno se ističe back. Navala igra prilično rastrgano te se jedino opaža soliraneje centerice, koja lijepim bijegovima dolazi pred vrata, gdje uslijed neodlučnosti u pučanju gubi loptu. Cijela družina čini vrlo dobar utisak, te ća marljivim treningom mnogo postići, jer imade par vrlo talentiranih igračica. Nakon hazena-utakmice slijedila se nogometna. Momčad Vala pokazala se kao jedna vrlo dobro uigrana cijelina, u kojoj se napose ističe navala, koja krasno kombinira, jedino se pred goalom ne snalazi. Halflinija je mnogo bolja od backov-ske. Napose valja napomenuti izvrsnog vratara Kusturina. 01ymp nastupio je bez Mamića i Hrvatina sa novajlijom na krilu Večerkovićem, koji nas nije mogao nikako zadovoljiti, te mu se opažalo da mu manjka treninga. U 01ympu najbolji vratar, koji je bravurozno branio i najteže lopte. Đackov-ski par vrlo dobar te nas zamnjena Mamića, Brum-njak posve zadovoljio. Krel II vrlo siguran te mu odbojni udarac vrlo čist. Halflinija ispočetka neito nesigurna, dolazi tek kasnije u formu. Najbolji neumorni Tomašić, Jurković siguran u oduzimanju no dodavanje moralo bi mu biti preciznije. Anton nas tek u drugom poluvremenu potpunoma zadovoljio. U navali opažala se velika manjkavost uslijed slabe igre desnog krila. Napose se svidio Krel I na krilu ostali dobri. Utakmica bila je od početka do kraja vrlo napeta te je zaključena sa pobjedom 01ympa sa 1:0. Jedini goal pada u 25 min. prvog poluvremena. Sudac prilično slab i pristran. Doček vrlo srdačan. S. D. «Adria». Vsi nogometaši, prosti v nedeljo, spe-cijelno pa naslednji: Rupena II, Sivieri, Košuta, Vrbec, Gruden, Mahne, Menon, Go-lobič, Rupena I, Bušin, ŠtoUa, Žerjal, Bri-šček naj se najdejo jutri ob 4. popoldne pod Greto pri stopnicah. Odigra se, glasom preklica sklepa odborove seje S. U. obljubljena tekma proti S. K. «Valu» na trste-niškem igrišču. — Vodja. lopridneža sta 24-letni Henrik Speccogna, stanujoč v ul. Fonderia št. 5, in 28-letni Olindo Rossi, brez stalnega bivališča. Oba sta Že imela opraviti s policijo, zlasti Spe-cogna je nepoboljšljiv grešnik, kajti šele pred kratkim je prišel iz zapora, kjer je prečepel leto dni radi ropa. Skupno z njima je bila aretirana vlačuga Katarina Mose, ki je obdolžena sokrivde pri lopov-skem dejanju. Sedaj iščejo orožniki de tretjega moškega, ki ga je F. videl oni večer bežati s čedno trojico. Nevarni zaljubljenec. Ko je 22-letna Štefanija Flego, stanujoča v Skednju - Viale dei Giardini št. 1150, predvčerajšnjim zjutraj šla po neki samotni cesti pri Sv. Soboti, je nenadoma pristopil k nji neznan mlad moški in ji začel meni nič, tebi nič odkivati globočine svojega brezdvomno zelo vročega srca. Flegova je skušala odsloviti vsiljivca zlepa, a ni Šlo. Možakar se je kmalu tako razvnel, da je potegnil bodalo, misleč, da bo dekle s tem ustrašil in ugnal. Toda Flegova je začela vsa prestrašena vpiti na pomoč, nakar se je nasilnež, v strahu, da ne bi prihiteli ljudje, spustil v beg in izginil. Flegova je javila neprijetni dogodek orožnikom. Nezgoda pri delo. V tovarni strojev pri Sv. Andreju je 26-letnega mehanika Giordana Zipponija, sta-nujočega v ul. C&pitelli št. 7, včeraj popoldne doletela huda nezgoda. Ko je z drugimi delavci nakladal težke železne droge na električni žrjav, ga je en drog tako nesrečno zadel, da mu je hudo razmesaril levo roko pod zapestjem; poškodoval mu je tudi kosti. Zipponi je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake tri tedne. Tragičen epilog nesreče na openski cesti. Predpreteklo noč je umrl v mestni bolnišnici 38-letni železničar Elio Stramucci, o katerem smo poročali, da je predsinoč-njim, ko je vozil s kolesom s Opčin proti Trstu, trčil z avtomobilom nekega trgovca iz Trsta. Kakor znano, si je nesrečni železničar pri padcu prebil lobanjo in tej poškodbi je tudi podlegel. Slaba knpčftja mesarja. Mesar Fran Spangher v Barkovljah je te dni kupil od nekega neznanca dve ovci za znesek 250 lir. Misleč, da je napravil dobro kupčijo, je Spangher omenil stvar nekemu drugemu mesarju, ki mu je pa povedal, da mu je isti možakar prej tudi njemu ponujal ovci, a jih ni liupil, ker je sumil, da sta bili ukradeni. Da se izogne morebitnim sitnostim, je Spangher javil zadevo orožnikom, ki so kmalu dognali, da sta btti ovci ukradeni posestniku Antonu Turk v Dutovljah. Ukradel jih je 34-letni Matija Renčelj iz Dutovelj, katerega sedaj pridno iščejo orožniki. Ovci pa, ki sta v zadnjem hipu ušli mesarjevemu nožu, sta se zopet vrnili v prijazni gospodarjev hlev. Iz triaikega življenja Grda prigoda kmetlča ▼ starem mesta Dne 1. junija t. 1. se je ddletni kmet Fran F., doma iz Rifemberka, mudil po opravkih v našem mestu, kjer je moral — ker je zamudil vlak — tudi prenočiti. Toda kmetiču se očividno ni ljubilo iti spat, kajti do pozne ure je kolovratil po mestu. Tako se je zgodilo, da je končno zašel v staro mesto, kjer kar mrgoli predrznih ptičkov, ki kar prežijo na ugodno priliko, da komu kakšno grdo nakuhajo, posebno pa, ako zavohajo tujca in še kmeta po vrhu. Tudi naš kmetič je prišel v pest tem ptičkom. Ko je šel po ulici Crosada, sta nenadoma planila nanj dva mladeniča; eden ga je zgrabil za vrat, drugi pa mu je naglo segel v žep in mu ugrabil listnico, v kateri je bil spravljen znesek 450 lir. Nato sta se lopova spustila v beg in presenečeni kmetič ju je videl, kako sta izginila v vijugastih ulicah v družbi nekega drugega moškega in mlade ženske, ki sta do tedaj stala na strani. Oropanemu ni preostajalo drugega, kakor da se je podal na policijski komisarijat v ulici Sanit& in tam prijavil grdo prigodo. Policijski organi so takoj pričeli poizvedovati po drznih lopovih, a okraja niso imeli sreče, šele predvčerajšnjim se iim je posrečilo iztakniti nevarna ptička in ju spraviti na varno za omreženo okno. Ma- Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Crešnjev Izvozni trg v petek dne 18. junija. Bele cepljenke 1.40—1.80, črešnje črne 0.60—1.40, zeleno-stroč je (najin) 0.80—1.10, grah 0.40—0.60, šparglji 1.50—1.70, krompir 0.40—0.45. — Na trg je bilo pripeljanih okoli 200 q črešenj. Crešnje gredo sedaj h koncu. So slabe radi deževja tega tedna. Kupčija z njimi je pa srednja dobra, ker ni na trgu več toliko blaga. Z zelenjavo je pa kupčija slaba, ravno-tako slabotna tudi s krompirjem. Krironski črešnjev trg je pa zadnje dni še slabši kot pa goriški. Pončnl Izlet goriške trgovske iole. Gojenci in gojenke zadnjega letnika, ki dovršujejo svoje študije na goriški trgovski šoli, so napravili 10. in 12. t. m. s svojimi profesorji izlet v Padovo in Benetke. V Padovi šo obiskali vzorčni sejem, ki je bil glavni cilj tega poučnega izleta, kjer so se seznanili z izdelki najrazličnejših obrti. Na to so se napotili v Benetke, odkoder so se vrnili po dvednevni odsotnosti zopet domov. Pred goriško pvetaro se redno, skoraj vsak dan vršijo razprave proti onim osebam, ki so prodale zarublje-ne predmete in so na ta način oškodovale upnika. Kakor hitro se je ta ali oni predmet zar ubil, ne more z njim veC svobodno razpolagati lastnik. Kazni, ki zadenejo ljudi, ki prodajo zarubljene predmete bodisi iz nevednosti bodisi iz trme, so zelo Velike in so zaporne in združene še zraven tega s precejšnjo globo. Toliko, da bodo vedeli naši ljudje in da si ne bodo po nepotrebnem nakopavali na glavo sitnosti in kazni. pri-Trp- PODGORA Po dolgi bolezni je umrla v sredo vatna uradnica Marija Batističeva. Trpljenje pokojne in cele družine je bilo nepopisno. Povojne skrbi, brezposelnost in beda so očetu omračile um. Revica sama je morala skrbeti za številno družino. A ker ni toliko zmogla in je tudi ona opešala, je šlo zaporedoma malo imetje h koncu. Za pogrebne stroške so poskrbeli sosedje. Ker je družina Še vedno v neznosnih stiskah, se prosijo usmiljena srca, da bi ji s kakim darom poskočila na pomoč. Darove sprejema Ubožna kongregacija (Congregazione di cariti ♦ Piedimonte del Cal vario). TOLMIN. Na tukajšnjem županstvu so razgrnjene listine, ki zadevajo novi vodovod, in bodo skozi petnajst dni, od 11. t. m. dalje na razpolago vsem, ki se zanimajo za to zadevo, da jih lahko ogledajo in prijavijo pismeno svoje opazke in pripombe. * * * Izid pevske tekme V nedeljo popoldne se je vršila pevska tekma med raznimi šolskimi zbori. Tekmi so prisostvovali razni šolski dostojanstveniki, med njimi tudi šolski skrbnik Reina. Najmučnejši vtis je pa napravilo na občinstvo postopanje pevskega razsodništva. Po priznanju, ploskanju vseh navzočnih i ter po sodbi prisotnih pevskih izvedencev tudi izven jurije bi morali dobiti prvo nagrado Idrijčani. Cerkljani sami, ki so odnesli prvo nagrado, so to čutili in tudi to prav odkritosrčno priznali in so se radi tega neprijetno počutili. Popolnoma nezasluženo so pa prejeli drugo nagrado iz Šen Petra ob Nadiži za svoje enoglasno, slabo izvedeno prepevanje. Vsi so se čudili, čemu jurija, ako pa pri podeljevanju nagrad odločujejo vsi drugi momenti kot pa pevski. Zbori iz slovenskih krajev dežele so peli tudi slovenske pesmi. Za Šenpeter ob Nadiži je razumljivo, da ni pel slovenski, za Bovec pa to ni razumljivo. Skušali bomo priobčiti še natančnejšo, podrobno kritiko o tekmi. ŠTANDREŽ Bralno in pevsko društvo si šteje v čast in dolžnost se zahvaliti vsem bratskim društvom, ki so sodelovala na naši prireditvi. Zlasti Glasbenemu društvu iz Gorice, ki je s svojim nastopom napravilo skoraj bratsko zvezo. Le škoda, da nismo radi prepovedi mogli nastopiti skupno. Nadalje se zahvaljujemo gosp. Komelu za trud in požrtvovalnost, Godbenemu krožku iz Mirna za tako lepo sviranje, Kon-sumnemu društvu za posodo stolić, g. P. Paškulkiu za prepustitev dvorišča, slavn. občinstvu za tako obilno udeležbo. Končno se zahvaljujemo vsem darovalcem in vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je naša prireditev tako lepo uspela. IDRIJA v Naše «Izobraževalno društvo» si jo nadelo sedaj, ko je zaključilo svojo sezono, nalogo, da priredi par gostovanj v naši okolici. Kot prvo tako gostovanje bo jutri, v nedeljo dne 20. t. m. v Črnem vrhu, kjer se bo ponovila že v Idriji dobro igrana žaloigra «Užit-karji» s pridelano burko «Snubač». Obe ti dve deli sta že v Idriji doživeli precejšen uspeh in gotovi smo, da tudi v Črnem vrhu ne zaostane. Idrijčani, ne pozabite i Vi posetiti Črni vrh z nami. Naj ne bo nikogar, ki bi ne šel. ČRNI VRH NAD IDRIJO V nedeljo dne 20. junija gostuje pri nas Izobraževalno društvo iz Idrije z dramo trodejanko «Užitkarji>: in burko «Snubač», kateri dve stvari sta že v Idriji želi največji uspeli Upamo, da ne bo nikogar, ki bi ne posetil te prireditve. Idrijčani so priznani dobri igralci, in gotovi smo, da ne bo nikomur žal, ki pride. — Poleg tega je znano, da nam je Idrija najbližje kulturno središče, ki bo postalo naše najvažnejše zatočišče v vsakem oziru. Zato pa vsi v '(Gasilni dom». Borzna poročila« Trst dne 18. junija. Amsterdam 11.10, Belgija 79, Francija 78.25, London 134.90, New York 27.G5, Španija 440, Švica 535, Atene 34.25, Berlin 655", Bukarešt 11.50, Praga 82, Ogrska 0.0388, Dunaj 392, Zagreb 48.90. Vojnoodškodninske obveznice 68.50. MALI OGLASI BERLITZ-SCHOOLvu Torre b"nca 21 pouk ,n prevodi v vseh jezikih. (905 TRGOVINA, na prometnem kraju v Trstu, so proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pri uprav-ništvu. * 954 SPALNA SOBA za eno osebo v dobrem stanju se proda. Gorica, Via Dreossi 7. 955 BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 859 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, uspeino čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna alica Via dell'Istria). 926 GLTKOL, Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti Šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino U «Glykol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7*20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 9C0 DAROVI • Ker se ni mogel udeležiti pogreba blagopokojnega notarja g. Arturja Lokarja, daruje v počastitev njegovega spomina gosp. Fran Kovačič - Trst, L 200, in sicer 100 lir za Dijaško Matico v Trstu in 100 lir za Dijaško kuhinjo v Gorici. (Znesek za Dij. kuhinjo hrani Šol. društvo). V nočeščenje spomina blagopokojnega Arturja Lokarja, notarja v Ajdovščini, daruje družina Mankočeva 100 lir in g. Vlad-ko Ternovec 25 lir Sol. društvu. Srčna hvala! Gosp. Ivan Jajčič daruje v počastitaev spomina blagopokojnega notarja Arturja Lokarja, ker se ni mogel udeležiti pogreba, L 10 s pripombo: «V četrtek sem čital v «Edinosti», da se je preselil v večnost velik dobrotnik in svetovalec našega naroda Bog mu daj večni mir in pokoj, a njegov duh plavaj vedno nad nami. Na svidenje nad zvezdami!» Posojilnica o Šmarjah pri Kopru registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na XV. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 29. fanlja 1926., ob 4. ari popoldne, v posojil-niikem uradu. — Dnevni red: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2) poročilo naČelništva, 3) poročilo nadzorništva, 4} potrjenje računskega zaključka za leto 1925, 5) volitev načelništva, 6) volitev nadzorništva, 7) slučajnosti. — Sklepa se ob vsakem Številu navzočnih po g 32. pol ure pozneje. 710 ONSTRAN OGRAJE i! ored vsako nevarnostjo 2alibog so vsi otroci do fte»t«ga leta podvrženi nevarnim Črevesnim parasi-lom. ki Jim pravimo glisje. Posledice so večkrat nevarne in v mnogih slučajih (kakor dokazujejo stati-stike) tudi smrtnOnevarne. Potrebno je vsled tega. da ae da otroku kak pripomoček proti glistam. Dajte vaSim otrokom čistil* no sredstvo proti glistam, ki se imenuje AKRIBA Je to izboren čokoladni bonbon, ki je znanstveno pripravljen In ki uniči gliste takoj in popolnoma. CARRIBA Kemično - l«karniik» i««od . AIU Mndonna d«ll& Stili*' • Ca», Reff. Godina • Tncile, S. Ciocomo OUvnt isatopntk in tdoinik ta liclijo tn koloni)« : lo Cechrt Trieite Via S Nicotć It VEČINA POVERJENIKOV GJRIŠKE MATICE JE £E STORILA SVOJO DOLŽNOST TER DOPOSLALA NABRANE ČLANE. OPOZARJAMO ŠE ONIH PAR POVERJENIKOV, KI ŠE NISO STORILI SVOJE DOLŽNOSTI, DA SE PODVIZAJO. KRONE po Li 2.10 komad Zlato, MM, platin. 20-kronske zlate komade kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trsti Via Mazzinl 46 669 PODLISTEK JULES VERNE: («*) Skrivnostni otok Poslušali so mladeniCa, ki je z vnemo razkladal svoje rastlinsko znanje. Cir S mi t h se je smehljal, Pencroff pa je bil ponosen na mladeniCa. «2e prav, Harbert, je začel mornar, toda stavim, da niso koristne rastline, ki si jih zdaj naštel, taki velikani kakor ti-le. — Seveda ne, Pencroff. — Torej potem je moja trditev resnična, da niso velikani za nobeno rabo. — GovoriS napačno, Pencroff, se je oglasil zdaj inženir, tudi ti velikanski euka-lipti nad vami so v neko korist. — V kakšno paT — Da je kraj zdravejSi. Ali veste, kako jih imenujejo v Avstraliji in Novi Zelandiji? — Ne, gospod Cir. — Imenujejo jih »mrzlična drevesa». — Ker povzročujejo mrzlico? — Ne, ker jo uničujejo. — Dobro, to si moram zabeležiti, je rekel noročevalec. — Le zabeležite si to, dragi Spilett, ker dokazano je, da morejo eukaliptovi nasadi zmanjšati vpliv močvirnatih kužnin. V raznih deželah južne Evrope in severne Afrike, kjer so nezdravi kraji, so poskusili nasaditi eukalipte, nakar so se zdravstvene razmere zboljšale. Kjer rastejo mirtaceje, je malarija pojpolnoma izginila. Ta stvar je dejstvo in ta okolnost je tudi za nas na-selnike tega otoka prava sreča. — O, kakšen otok, kakšna blagoslovljena zemlja je to, je vzkliknil Pencroff. Pravim vam, nič nam ne nedostaje... ra-zen... — Tudi to bomo že še našli, Pencroff, ga je tolažil inženir; toda zdaj pojdimo dalje in vozimo se, dokler bo reka nesla naš čoln.» Družba se je vozila Se dve milji daleč skozi pokrajino, na kateri so rastli euka-lipti, ki so visoko prerastli vse cstalo drevje na tem delu otoka. Na obeh bregovih reke Hvale, dokler je oko segalo, so se dvigali eukalipti k nebu. Reka je sedaj napravljala mnogo ovinkov in tekla mimo bujnega zelenja. Večkrat pa so zdaj vodne rastline ovirale vožnjo, tudi ostre skale so tupatam štrlele iz vode ter znatno zadrževale vožnio. Poeostoma so morali po- tegniti vesla v ladjo in Pencroff je z drogom porival ladjico dalje. Polagoma so se tla dvigala, voda je bila plitva in potniki so čutili, da bo treba kmalu zapustiti čoln. Solnce se je že nagibalo k obzorju in motalo dolge drevesne sence po tleh. Cir Smith se je uveril, da ni mogoče prispeti k zapadni obali v teku dneva, zato je sklenil prenočevati na tistem mestu, kjer bodo morali zapustiti čoln zaradi plitve vode. Razdaljo do obale je cenil na pet do šest milj. To je bilo vsekakor preveč, da bi poskusili hoditi do tja ponoči skozi nepoznani gozd. Čoln je torej plul dalje skozi gozd, ki je postajal vedno gostejši in tudi Živahnejši, zakaj mornar je trdil, da je videl množico opic plezati po drevju, če ga niso oči varale. Tupatam je katera postala nedaleč od čolna ter začudeno strmela v na-selnike, ne da bi bila videti v strahu, kakor da je prvič sedaj videla človeka. Pencroff bi bil mogel ustreliti nekatere teh živali, toda Cir Smith se je uprl nepotrebnemu prelivanju krvi. Previdnost je bila potrebna, ker tiste moCne in spretne opice so utegnile postati nevarne, zato je bila bolje, da jih niso dražili s prezgodnjim napadom