**»▼. 107. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, torek, 9. junija 1925. Posamezna številka Din 1*—. LETO II. K** Is** ja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj c in praznikov. Mesečo* naročnina: V Ljubljani in poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-- po Neodvisen političen list UREDNIŠTVO Dl UTRAVNI8TVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. M. TBLBFOM 8TRV. KS. Rokopisi sa ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račm pri poštnem ček, uradu štev. 13-038. Za pravice žene! Včeraj smo objavili oglas Zenskega Saveza z ozirom na nameravano razširjenje srbskega državljanskega zakona na vso državo, kar bi imelo za posledico, da bi žena skoraj ne mogla podedovati premoženja. Narodni Ženski Savez je podvzel vsled tega energično in velikopotezno akcijo za odpravo § 398 srbskega drž. zakonika, ki jemlje ženi njeno najbolj primitivno pravico. Upati je, da bodo vse žene krepko podprle akcijo Narodnega Zenskega Saveza in s tem dokazale, da so zavedne in zato tudi politično zrele. Pričakujemo pa, da bodo tudi možje storili svojo dolžnost in z vso silo priskočili ženam v njih pravičnem boju na pomoč, ker bil bi kulturen škandal, če bi ta že ob rojstvu zastareli § 398. postal po skoraj sto letih veljaven za vso Jugoslavijo. Jugoslovenom' res ni očitati, da bi bili za pravice žene bogzna kako navdušeni, toda vseeno mislimo, da bo sedanja akcija žen naletela tudi pri možkih na odkrite simpatije. In neizbrisna sramota za možke bi bila, če bi bila naša nada zmotna. Je sicer pri Jugoslovenih, kakor pri malokaterem drugem narodu, silno razvit kult o absolutni možki nadvrednosti in niso redki tisti Jugosloveni ki so ponosni na to, da v Jugoslaviji sploh govora ni o ženski volilni pravici. Toda pri sedanji akciji jugoslovenskih žen sploh ne gre za kake politične pravice žene, temveč gre samo za njene najbolj osnovne in najbolj svete pravice. Gre za pravico žene in matere. In te pravice moramo vsi spoštovati, če nočemo, da nam pogine rod. Zakaj jugo-slovenski dom ohranjuje jugoslovenska tena. Ona je tista, ki nikdar ne pozna odmora in ki drži z neverjetnim samo-witajevanjem tri vogale hiše pokonci tudi v najbolj težkih razmerah. In tej ženi ne Prtznati pravice na premoženju, ki ga je znosila in obvarovala ona, je krivica, ki mora roditi samo slabe posledice. 1 a krivica mora vzeti ženi zmisel za dom, ta krivica mora pa ubiti v njej tudi vsak patriotizem. Popolnoma izključeno je in čisto nemogoče, da bi bila slovenska žena navdušena za Jugoslavijo, če bi ji ta vzela ujedo najbolj prisluženo m najbolj sveto Pravico. Patriotizem žene polagamo v £r°5, Če bi pustili, da se izvede blazna namera razširjenja § 398. srb. drž. zak. tudi na Slovenijo. O tem si ne delajmo prav nobenih iluzij. Dobro pa bi bii0) ee bi ob tej priliki Jugosloveni sploh malo revidirali svoj nazor glede položaja žene v javnem življenju. Mislimo, da vsaj jugoslovenska »lati to v polni meri zasluži! Vendar je danes že malo težko trditi, da akademicno naobraženi ženi ne gre molilna pravica, analfabetu pa na vsak način Tudi mislimo, da bi se le težko dala zagovarjati teza, da ženski-vodite-Ijici velikega zavoda ne gre volilna pia-^a, pač pa njenim nastavijencem. Tn tnia b-1 do tedaj zasedanje že končano. Dnevni red je sicer obsežen, toda u*? vsebuje nobenih važnih točk. Vsi zastopnici držav so ostali isti ko lani. — Dr. Benes iu povabil k sebi avstrijskega zunanjega ministra dr. Matajo in bo imel ž njim važen političen pogovor. = Stinnesov koncern. Eden vzrokov oa težaven položaj Stinnesovega koncerna leži ▼ sporu obeh bratov, ki skušata sedaj zvaliti z medsebojnimi napadi krivdo eden na drugega. Hugo Stinnes je bil odločnejši, je pa izgubil pri raznih špekulacijah do 50 milijonov zlatih mark. Dr. Edmund Stinnes je izstopil že preje iz koncerna. Oba brata sta nastopala zelo poveljujoče in s svojim nastopom povzročila, da so se tudi najstarejši svetovalci in prijatelji očeta umaknili. Berlinske banke so sedaj uvedle kontrolo nad poslovanjem koncerna. V splošnem se je razburjenje v Nemčiji poleglo in se upa, da bodo velebanke položaj rešile. — Že bi hoteli izkoristiti. Ravnatelj nemške državne banke dr. Schacht je porabil Stinnesov polom za veliko izjavo o slabem finančnem položaju Nemčije. Dr. Schacht pravi, da kaže Stinnesov polom, kako silno je že ogroženo nemško gospodarstvo in da j« zato izvedba Dawesovega plana v nevarnosti, zlasti še, če ne bo izpraznjeno zasedeno ozemlje. Nad vse morejo škodovati tudi razna vojaška vmešavanja, ki so najtežji udarec za nemško gospodarstvo. Namen dr. Schacht* je prozoren in ga bodo zato zaveznikiji**' = Carina na poljske pridelke na ®®k°®1(!‘ vaškem sklenjena. Uvedena je va«« “ na. Če narastejo cene, potem obratno. Boj za carino na poljedelske produkte je bil zelo hud in opsovano je iz-gledalo, da se bo razbila vladna večina. Konc-no je bil dosežen sporazuu1 na ta način, da bil najpreje izglasovan zakon o zavarovanju samostojnih delavcev, nakar so bili narodni socialisti pripravljeni glasovati za carino poljedelske produkte, dočim so se češki socialni demokrati glasovanja vzdržali Na zakonu socialno demokratični ministri niso DOdnisani, ker so položili svoje portfelje ▼ odločitev stranki, ki bo odločila koncem tega tedna če naJ ostanejo v vladi ali ne. Skoraj gotovo je, da bo sklep strankinega vodstva pozitiven. Enako ni podpisal zakona nar. socialistični minister, ker se bo z novim zakonom podražila cena živil letno za 248 česmii kron na glavo. Toda češka vladna koalicija ie v^ppTio • _ _ — Resen položaj na Madžarskem. Morilcev se na Madžarskem ne zapira. Morilca obeh žurnalistov Somogvja dn Bacsosa, nadporočnika Stefana Soltesa, oblasti nočejo aretirati-Ko je bila podana ovadba proti Soltesu PT lioiji, je ta izjavila, da je Soltes oficir in « zato nje ne briga. Ovadba je bila poda nato vojaškemu sodišču, ki pa se tudi n? K ne in pusti, da se Soltes mirno pripravlja na bes iz Madžarske. Na seji parlamenta je ostro nastopil proti Horthyj« »ocialno dem kratski poslanec Farkaš i» obdolžil Hort yj kot onega, ki je nagovarjal svoje podrejene oficirje k umorom. Nastal je hrup in P°^a_ nec Farkaš je bil takoj izročen imunitetne^ mu odboru. Farkaš je nato zaklical: mene morete vreči v Donavo, toda ta «var ne bo nikdar več prišla z dnevnega reda parlamenta.« Vlada je skrajno »Az Uisag«, ki je objavil odkritja BemczKyja, ne sme več izhajati. - V splošnem se opaža napetost in sodi se, da bodo prihodnji dnevi prinesli velike viharje v parlamentu m mogoče tudi na Madžarskem. g - Nemiri na KUaJskem. število stavku^ čih se ceni že na četrt milijona. V mnog* mestih so organiziram po šolah Sto««, jakov V Sangaju se je stavkujočim Pr> J čilo 400 kitajskih policistov. Iz « noroča, da so telegrafske zveze Pretrga - V mestu pričakujejo proglasitev gener ega gtrajka. Reuterjev urad P°[ ’ ‘ ? prl Kantonu že prišlo na spopadov med demonstranti in vladnimi četami. — Zunanji minister je odklonil celo vrsto zahtev dijakov, med drugim tudi zahtevo po odpoklicu ja-oonakih konzulov v Šangaju in Tsingtau-u. - Mednarodna konferenca dela. Pri drobom čitanju načrta o mednarodnem dogovoru elede nočnega dela v pekarnah je bila z 7* proti 25 glasovom sprejeta prepoved nožneg* = Nova belgijska vlada je sestavljena. Tvori jo pet katolikov in pet socialistov, vojni minister pa bo vojak, pripadnik l\ker • Predsedstvo in gospodarstvo bo vodi Poulet, podpredsednik vlade m nister je socialist Vandervelde. Štev. 107. NARODNI DNEVNIK, 9. junija 1925. Stran S. Dnevne vesti. OBLJUBE IN DEJANJA. V zadnjem volilnem boju so mladini zlasti trgovcem priporočali, da morajo voliti »nacionalni« blok, ker da imajo samo stranke »nacionalnega« bloka smisel za trgovstvo. Sedaj se je ta smisel pokazal v dejanju. Finančni minister je predložil proračun, po katerem se dovoljuje za trgovino celih 91 milijonov 681.193 dinarjev in so slabše doti-rani ministrstvi samo še ministrstvo agrarne reforme in ministrstvo za izenačenje zakonov, ki je itak čisto odveč. Tak je smisel »nacionalnega« bloka za u-govino, za produktivno panogo narodnega gT.W*p'.‘"e ie ,U, lemboli M™?* govcev, zlasti slovenskih pri davkih, kjer se trgovci res ne morejo pritoževati o zapostavljanju. . , , , • V prihodnjem volilnem boju bodo mladini vse to popravili — z obljubami. — Zadnja nedelja je bila v Ljubljani bogata na političnih dogodkih, pa čeprav se o sklepih ni govorilo v javnosti. Skoraj vse stranke so imele važna posvetovanja. Ni pa bilo povsodi navdušenega razpoloženja, temveč samo ena skupina je bila z doseženimi uspe^ hi res zadovoljna. Najbolj čudno je, da ni bila to mladinska skupina, pa čeprav je po izjavah njenih listov vlada »nacionalnega« bloka tako trdna kakor nikoli. Toda na Kranjskem organizira nekdo radikale m na štajerskem se pričenja isto. Sumljiv in nevaren znak za morebitno novo situacijo. Zato Pa se je demokracija Slovenije v nedeljo utrdila in upamo, da bomo mogli ze prihodnji teden pedati svojim bralcem definitivne rezultate. _ D . T . . — Zračni promet Beograd Pariz. Jutri se "prične na zračni progi Beograd—Pariz redni promet. Poleg pošte bodo prevažali aeropla-ni tudi potnike. — Tračnice »a P™gi Ljubljana—Beograd bodo zamenjane tekom julija in avgusta z novimi, čim bodo položene nove, močnejše tračnice, bodo vozili vlaki s hitrostjo 50—60 kilometrov na uro, dočim vozijo sedaj samo * hitrostjo 40 do 50 kilometrov. — Kongres veterinarjev v Ljubljani. Od 18. do 20. se vrši v Ljubljani kongres veterinarjev iz vse države. Na kongresu se bo razpravljalo v prvi vrsti o ustanovitvi veterinarskih zbornic. — Nova ležišča premoga v Bosni. V okolici Kakanja pri Zenici so odkrili nova ležišča premoga, ki se nahajajo v globočini 150 do 200 metrov, čim bodo končali s sondiranjem terena, bodo zvezali nova ležišča s starimi - rovi. — Orožne vaje rezervnih oficirjev. Meseca julija in avgusta bo poklicanih okrog 1000 rezervnih oficirjev na orožne vaje. — Vojak ustrelil po neprevidnosti oficirja. V gozdu blizu Peči so se greli te dni zgodaj zjutraj pri ognju trije oficirji, med katerimi se je nahajal tudi poročnik Aleksej Zubatov, Po narodnosti Rus. Prišla je neka patrulja, ki ie vršila vso noč službo ter imela nabite pu-*ke. Oficirji so jo povabili k ognju. Ko se je betel eden od vojakov usesti, se mu je po besreči izprožila puška, in projektil je zadel Poročnika Zubatova naravnost v srce. Zubatov je obležal na mestu mrtev. — Samomor trgovskega akademika. Na Dunaju se je ustrelil te dni 17 letni trgovski akademik Otmar Eiserer. Bil je edini sin vdove, ki živi v bednih razmerah. V smrt ga je gnalo dejstvo, da ga je opozoril pred binkoštmi profesor francoščine, da se bo mo- zelo potruditi, ako noče »pasti«. Samo-bbuilec je zapustil ginljivo pismo, v katerem Prosi svojo mater odpugganja ter pristavlja: btori vse, da se ne bo zopet reklo, da so pognali profesorji učenca v smrt. Kriv sem vendar sam. Profesorji so pravični in store samo svojo dolžnost. . — uP°r težkih zločincev. V hamburški jetnišnici ^ ae uprli te dni težki zločinci. Navalili so na paznike, ki so nato vporabili orožje. Dva težka zločinca, od katerih je bil eden glasovit vlomilec drugi pa večkratni roparski morilec, 8ta b;ja prj rabuki ustreljena ter sta obležala mrtva na bojišču. Kon-t?0. se je posrečilo paznikom po velikem ^bu, da so ukrotili rebele. Uklonitev vojaške 8iuibe iz etičnih mo-ov* Kakor poročajo iz Stockholma, je »Prejel švedski parlament zakonski načrt, ki v?> da smejo vojni obvezanci odkloniti službo in to ne samo iz verskih, tem-j® »Učnih nagibov. Take osebe bo- a !rŠiti civilno službo, ki bo trajala devetdeset dni dalje nego vojaška. o*T- Pr! !rf, samomor v avtomobilu. Na 'jnginalen način ge : hotela preseliti na drugi svet 19 letna jistina Cergol v Trstu. Najela je avtomobil tep naro5ila šoferju, naj lu pelje k tovarni mineralnef?!l ^ kjer naj glkliče njenega zaročenca, ki je tam zapoga. Ro je odprl šofer na cilju vožnje vrata tomobila, se 3e *vllala deklica vsa prepa- ena v groznih bolečinah. Tekom vožnje se n^strupila z lizolom. Njeno stanje je opas-hni bupni korak je storila radi nesrečne “oiezni. materjo je hotela v grob. Iz neuto-! ‘Jlve žalosti, radi smrti svoje matere, ki jo jo pustila samo na svetu jo hotela končati z življenjem 2Wetna Renata Simon v Trstu. V ta namen je izpila veg;0 množino nekega uspavalnega sredstva. Zapustila je pismo, v katerem izjavlja, da nima odkar ji je umrla do življenja ter prosi, op v? Vendar se ji za enkratta .Z vpar dneh zopet zdrava. K - Pustolovka. Pred kratk.m je prišla jz Punaja v Zagreb lepa m elegantna dama Nastanila se je v enem prvih hotelov, kjer J® najela cel apartma. Vpisala se je kot babnica Schalenberg. Seboj je imela Spanca, *}, ga je predstavila kot svojega osebnega taj-gka. Cez tri dni je poklicala k sebi ravna- telja ter mu povedala vsa ogorčena, da je bila okradena, prosila pa je, da ostane stvar tajna. Drugi dan je pokazala ravnatelju telegram, v katerem jo obvešča neka dunajska banka, da ji pošlje 10.000 frankov. Z ozirom na to je napumpala ravnatelja za 5.000 Din, nakar jo je vzela noč. Bil je tudi že skrajni čas, zakaj zjutraj bi imela biti po telegrafič-nem nalogu notranjega ministrstva aretirana. Baronica je bila svoječasno v avstrijski špijo-nažni službi. Radi suma kontrašpijonaže pa so jo odpustili. Takrat je živela v Italiji. Pozneje se je podala na Češkoslovaško. Tam se je poročila z bogatini industrijaleem, mu ukradla 2000 dolarjev ter pobegnila. Od tam. Od tedaj jo iščejo po svetu s tiralico. Iz Češkoslovaške se je peljala na Dunaj. Tam se je seznanila z nekim slikarjem. Ž njim je šla zopet v Prago. Živela sta skupaj mesec dni, nato pa sta se sprla in slikar jo je zapustil. Nato je krenila v Francijo, kjer je bila dalj časa šansonetka v nekem varieteju. Ko se je naveličala, se je preselila v Nico. V Nici jo srečamo kot filmsko igralko. Toda ni trajalo dolgo, in naveličala se je tudi tega posla ter se vrnila zopet v Italijo. V Italiji se je seznanila z bogatim Amerikancem. Neke noči je svojega ljubimca kloroformirala ter mu okradla 2000 dolarjev ter pobegnila. Od tam je prišla v Zagreb. Kam se je obrnila sedaj, ni znano. Baronica je videla lepše čase ter je žrtev povojnih razmer. — Krvav pretep na Opčinah. Pred par dnevi se je odigrala na Opčinah pri Trstu krvava drama. Kamnosek Maksimiljan Ukmar in stric njegove žene kmet Jurij Mahnič, sta se prepirala že delj časa radi dedščine. V soboto zvečer je prišlo med možakarjema zopet do hudega prepira, ki se je kmalu razvil v pretep. Nekaj časa so govorile pesti, nato je pograbil Mahnič sekiro in začel udrihati po Ukmarju. Ukmar pa je potegnil nož ter sunil ž njim Mahniča v prsi. Sedaj ležita nasprotnika v bolnici. Ukmarjeve poškodbe so nevarne. Ranjen je na raznih delih telesa, posebno hudo pa na glavi, kjer je zevalo par velikih ran, tudi črepinjo ima preklano, dočim Mahnič ni dosti dobil. — Roparski umor. Pri belem dnevu je bil izvršen v soboto na Dunaju senzacionalen roparski umor. 23-letna brezposelna služkinja Josipina Haider je ubila 62-letno vdovo Barbari Mitura v njenem stanovanju s sekiro ter jo oropala. Barbara Mitura, ki je bila dobra ženica, se je ženske usmilila ter. jo vsak dan pogoščala. V soboto je odšla na trg ter pustila Haiderjevo samo v stanovanju. To priliko je ženska izkoristila ter pričela s pomočjo neke svoje prijateljice prazniti stanovanje. Ko je odnesla skoro že vse stvari razven najtežjih, za katere je imela pa naročen voz, jo je zasačila vdova. Hajderjeva je popadla sekiro ter dala Mituri dva tako močna udarca, da ji je glavo skoraj presekala na dva dela. Umor je bil razkrit že v trenutku, ko je stopila morilka iz veže na cesto, in par minut na to je bila Haiderjeva že na policiji. Pred letom dni se je zagovarjala Haiderjeva pred sodiščem radi detomora, toda imela je srečo, bila je oproščena ter obsojena na malenkostno kazen radi prikrivanja poroda. — Nesreča na morju. Pretekli teden smo poročali, da je zalotila na morju pri Trstu več ribniških čolnov huda nevihta ter se več ribičev pogreša. Sedaj se poroča, da sta bila med ponesrečenci tudi dva Slovenca, ribiča Martin Gruden in njegov sin Angel (p. d. Martinčevi). Sprva se ni vedelo ničesar o njiju usodi. Drugi dan zvečer pa je vrglo morje v Gradežu očeta mrtvega na obrežje. Kaj je s sinom Angelom, se do sedaj še ne ve. — Z ribo ga je nabila. Na beograjskem trgu je naredila te dni nekemu prodajalcu rib njegova bivša ljubica neprijetno sceno. Hudo ga je nahrulila radi njegove nezvestobe in ko ji je slednjič zmanjkalo besed, je segla v kad po največjo ribo ter začela ž njo obdelovati glavo in obraz nezvestega ljubčka. Konec je moral napraviti orožnik, ki je odpeljal dvojico na policijo, kjer sta bila oba obsojena radi kaljenja javnega miru na denarno globo. — Pri .izbiranju sredstev proti debelosti je treba biti oprezen — samo Fuscin tablete delujejo sigurno in neškodljivo. Dobijo se v vseh lekarnah. Pq pošti: Apoteka Blum, Subotica. — Kulturna slika iz Rumunije. V zadnji seji romunskega parlamenta je podal zara-nistični kmetski poslanec Sfecla zanimiv interpelacijo. Gre za sledeče: Začetkom aprila so aretirali graničarji tri kmete iz vasi Naslafcei v Besarabiji. Na stražnici so jih privezali z žico za roke drugega k drugemu ter jih strašno pretepali. Pretepanja se je udeležil tudi vodja informacijskega biroja Huculjac, bivši oficir Wranglove armade. Po dolgotrajnem mučenju so oddali enega vojaškemu sodišču, drugega so izpustili, tretji pa je izginil. Informacijski biro je sporočil njegovim ljudem, da je mož pobegnil. Kmalu pa je prišla resnica na dan. NašU so njegovo truplo v Dnjestru in izkazalo se je, da so ga grapičarji tako premikastili, da so uvideli da bo umrl. Zato so ga gnali k Dnje-stro’. Huculjac mu je ukazal bežati. Komaj pa je storil kmet par korakov, da je Hucu-Jjac ustrelil, nakar so ga vrgli v Dnjester. Poslanec Sfecla je opisal nato teror, ki ga izvajajo v Besarabiji takozvani informatorji nad kmetskim prebivalstvom. Vsakdo, ki ga ovadijo »informatorji« je aretiran. Kot vzrok aretacije se navaja vedno špijonaža. Mnogo aretirancev se ne vrne nikdar več: izginejo enostavno. — Katastrofalna vročina v Ameriki. Kakor smo že javili, vlada v Ameriki silna vročina, ki zahteva vedno nove človeške jirtve. Vsled vročine počiva skoro vse delo podnevi, šole, večina uradov in trgovin je zaprtih. Mnogo ljudi spi na prostem. — Zopet tornado v Ameriki. V državi Kolorado v Ameriki je besnel te dni zopet hud tornado, ki je porušil več hiš in ubil več ljudi. Zanesljivih podatkov glede škode šeni. — Inženirski izpit iz strojne in elektrotehnične stroke je napravil z izvrstnim uspehom na tehnični visoki šoli v Brnu gospod Milan Vidic, sin Frana Vidica, načelnika direkcije državnih železnic v Ljubljani. Prav iskreno mu častitamo kot zavednemu Slovanu, ki je . kot tak imel mnogo neprilik v bivši Avstriji j in se jx> begu iz karpatske fronte v Rusijo, ! mogel še le po šestletnem ujetništvu vrniti v svojo domovino. Ljubljana. 1— Za izenačenje ženskih pravic v dednem : pravu. V torek 9. t. m. se vrši v kavarni Emona ob pol 9. uri zvečer tozadevni sesta- ! nek. Narodni ženski savez. 1— Jean Schrey - sedemdesetletnik. Danes praznuje svojo sedemdesetletnico ljubljanski meščan in podpredsednik Trgovske in obrt- i niške zbornice g. Jean Schrey. Ne samo kot podjeten obrtnik — pred vojno je imel najmodernejšo pekarno — temveč predvsem vsled krasnih potez svojega značaja, si je j pridobil jubilant splošno spoštovanje in pri- j ljubljenost. Jubilantu naše iskrene čestitke, : 1 — Avtomobilska nesreča. V nedeljo med ! 23. in 24. urp se je pripetila na Tržaški cesti i avtomobilska nezgoda. Na železniškem prelazu pri Dolgem mostu na Viču se je zaletel avtomobil v zaprte zatvornice. Pri ka-rambolu je bilo šest oseb več ali manj težko ranjenih. To so: Stanko Baraga, bančni urad- ; nik, Andrej Havatič, učitelj na Selu, Rudolf Stine, trgovski sotrudnik, Mimi Slamnjak, Marija Slamnjak in Rudolf Menhard, mehaniški j vajenec. Najbolj resen je položaj Mimi Siam- j njakove, ki so ji razbile zatvornice zobovje. ! Vse ponesrečence so prepeljali z rešilnim vo- j zom in avtomobilom v deželno bolnico. Prav malo je manjkalo, in zgodila bi se bila še hujša nesreča, zakaj takoj za avtom je pasiral mesto nesreče brzovlak. Avtomobil je upognil obe zatvornici, se zaletel na drugi strani prelaza v brzojavni drog ter obstal. Nesreča je nastala vsled tega, ker šofer Janko Menhard ni pravočasno opazil, da so bile zatvornice zaprte. 1— Najden samomorilec. Pred nekaj dnevi i smo poročali, da je izginil bivši trgovec Štefan Nagy, uradnik Vnovčevalnice ter se sumi, da je izvršil samomor. Včeraj dopoldne so potegnili njegovo truplo iz Ljubljanice pri Vevčah. 1— Utopljenka v Lazah. V nedeljo zvečer so potegnili iz Save pri Lazah truplo utopljenke. Identiteta še ni ugotovljena. 1 — Nevaren ptiček se je ujel. V nedeljo je bil v Ljubljani aretiran pri nekem pretepu 29 letni Alojzij Praznik, roj. v Šentjurju ob Taboru. Ko so mu preiskali vest, se je izkazalo, da je dečko identičen z vlomilcem : Praznikom, ki je bil že dalje časa zasledovan . v policijskem dnevniku, ker je vlomil v trgovino Josipa Lavriča na Vranskem, odkoder je odnesel za 19.000 Din manufakturnega blaga. i ------------------------------------------- 1 Glas iz občinstva. i Naša pošta. Poštne pristojbine se zvišujejo, pošta pa ne funkcionira tako, kakor bi morala. Od šte- | vilnih nedostatkov omenjamo danes samo dva. Ekspresna pisma se dostavljajo dostikrat z navadno pošto, tako da je plačana pristojbina takorekoč zastonj. Pri brzojavkah na deželo v kraje, kjer ni pošte, je treba založiti znesek 100 Din kot kavcijo za dostavitev, ker dobi uslužbenec kilometrino. Ostanek se vrne oddajatelju brzojavke po pošti. Seveda traja več dni, predno dobi oddajatelj svoj denar nazaj. To nepraktično uradovanje je občinstvu v nadlego ter naj bi se odpravilo. Zakaj se ne sestavijo seznami ali karte, po katerih bi se mogla kilometrina že vnaprej izračunati? Prosveta. f REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama (začetek ob 8. zvečer): Torek, 9. junija: »Kar hočete«. Produkcija I dramatične šole. Sreda, 10. junija: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — Red B. Četrtek, 11. junija: »Kamela skozi uho šivan-| ke«. — Izven. Opera (začetek ob pol 8. zvečer): Torek, 9. junija: »Pikova dama«. — Red E. Sreda, 10. junija: »Bagdadski brivec«. — Red D. Četrtek, 11. junija: »Bohčme«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. DRAMSKA ŠOLA »UDRUŽENJA GLEDALIŠKIH IGRALCEV« vprizori v torek, 9. t. m. ob 8. uri zvečer kot drugo produkcijo gojencev Shakespearjevo komedijo »Na sv. tri kralje«, ki je. znana ob-. činstvu iz preteklih sezon in bo zanimala tem bolj v zasedbi mladih entuziasticuik l>u-* di. Cene prostorom so znatno zilžane, da se 1 omogoči dostop vsakomur in da krije »Pdru-ženje- svoje velike stroške, ki jih nosi z vziir-žavanjem šole. Ker se je goje.iec šole g. Piroa' v Ptuju smrtno ponesrečil, mora \pri-j- zoritev Ilauptmannove »Hanice; odpasti, v kateri je igral imenovani eno glavnih vlog. — V nedeljo, 14. t. m. pa se vrši zaključna matineja, ki bo zanimala predvsem ra it lit-, i miČnin s udij prof. V. Vlčka. ja. Aristophanes - dr. Fran Bradač: Aeharnja-ni. Fran Trček: Potreba kmetijskega kredita in država. M. Maleš: Tine Debeljak. (Lesorez). Pero Horn: Družinski mir — podlaga pri vzgoji otrok. Jan Dec: Poljski kmet. t dr. Klement Jug: O človeški vesti. Razgledi: Organizacija. Prosveta. »Planinski Vestnik«. Te dni je izšla 6. številka »Planinskega Vestnika« s sledečo vsebino: Dr. Jos. Ciril Oblak: Risnjak. — Dr. M.: Navodilo za planince iz 18. stoletja (Haquetovo). — f Vladimir Topolovec: Zgode in nezgode v planinah. — Kotiček: Planinski utrinki. — Če« hrib in dol: Po bližnjicah iz Celja v Kranj, dr. Milko Hrašovec. — Društvene vesti: Redni občni zbor Osrednjega Slovenskega Planinskega društva. Iz zapisnika O. O. S. P. D. v aprilu 1925. Otvoritev planinskih hotelov jn koč. Izletnikom v Bohinj. O tujih markacijah po našem ozemlju. Potrebne markacije. K imenoslovju v Triglavskem p ogorju. — Naše slike: Motiv iz Zgornje Radovine. Gospodarstvo. Z LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Prijavni termin za udeležbo na letošnjem ljubljanskem velesejmu se bliža svojem« koncu in se zaključi s 1. julijem. Nekaj lanskih razstavljalcev je letos izostalo, zato pa j* prišlo mnogo novih. Ko smo vprašali nekega veletrgovca, zakaj se ne misli letos udeležiti velesejma, nam je odgovoril: Lani nisem napravil skoro nikakih zaključkov in zakaj bi zastonj stal na velesejmu in razstavil! Taki pojmi so dokaz pomanjkanja socialnega čuta in gospodarske ideje. Kdor zamenjava velesejme z navadno trgovino, ta ima kriva pojme. Kdor čaka in zahteva od velesejma samo to, da takoj na licu mesta napravi trgovske posle, ta dokazuje svoj egoizem in čisto ozki krog svojih materijalnih interesov. Velesejmi se nikjer ne prirejajo radi samih momentanih zaključkov, temveč radi bodočnosti in napredka gospodarstva v obče. Velesejmi dajejo mnogim trgovcem in industrijaleem nove pobude za napredovanja njihovih podjetij. Koliko jih je, ki radi žrtvujejo čas in denar za obisk raznih velesejmov in za razstavo svojih proizvodov ha velesejmih. Taki pridobitniki čisto gotovo napredujejo. Za to je dovolj dokazov po vseh državah. Še nikdo ni utrpel škode vsled zanimanja za velesejme. Pridobitniki, trgovci in industrijalci, katere neprestano spremlja zanimanje za vsak napredek na gospodarskem polju, dokazujejo, da niso navadni branjevci, ampak da so ljudje, ki nekaj razumejo, ki nimajo smisla samo za žep in želodec ampak tudi za višje socialne cilje. Taki pridobitniki sodelujejo navadno tudi v delu na kulturnem in prosvetnem polju svojega naroda. Za tak« se ne sme reči, da so navadni materijalisti, ki se ne brigajo za nič drugega kot za svoj telesni užitek. Pridobitnike moramo po tem deliti v dv* vrsti: nižje in višje. Na velesejmih se lahko spoznajo in ločijo eni od drugih. Pridobitniki nižje vrste v obče ne morejo pojmiti koristi velesejmov in njihovo vrednost pa vsled tega ne samo, da na njih ne sodelujejo, ampak celo govore proti njim. Taki privredniki — egoisti, materialisti — naravnost škodujejo v socialnem pogledu in bi jih ne bilo treba podpirati. Ce so že egoisti in nasprotniki socialne solidarnosti, naj potem tudi žive sami zase in sami od sebe. Droga vrsta pridobitnikov pa so oni, ki se vedno radi oddolžujejo na korist poedinea, na korist privrednikov skupno in na korist celega naroda. Ti zaslužijo podporo od javne in privatne strani. Vabimo vse naše pridobitne kroge, da Če tega še niso storili, takoj pošljejo prijavnice za udeležbo na letošnjem ljubljanskem velesejmu in se tako priključijo oni drugi, višji vrsti pridobitnikov. IZVOZNIKOM HRASTOVIH PLOHOV. V zadnjem času se je dogajalo, da so ea-riniki po nepravilnem tolmačenju izraza »specijalna gradja« smatrali tudi kot tako ne-obrobljene hrastove plohe v debelini 10 do 13 cm. Ta novost je povzročila med našimi izvozniki lesa naravnost veliko razburjenje, ker je bilo to tolmačenje v protislovju z dosedanjo prakso in tudi v protislovju z vsakim, strokovnim pojmovanjem »speci jalne gradje«. Kakor čujemo, se je na ponovni poziv intere-siranih krogov uradno ugotovilo, da je smatrati kot »specijalno gradjo«, katera je ob izvozu zavezana plačati carino, samo one hrastove plohe, iz katerih bi bilo mogoče izdelati železniške prage uzuelnih dimenzij, t. }• od 13 cm debeline naprej. »GRUDA«. Izšla je 5. številka mesečnika »Gruda«, ki ima sledečo vsebino: Fran l ' n J Matjaž. Gustav. Strniša: Limb«'- Iv^£?F: nik: Nejkova smrt. N- Lem#- vrni ^reht-Ana. Miloš Štibler: V Macedomjo. Rudyard Kiniinff-dr. Matej Šmalc: Od morja do mor- LJUBLJANSKA BORZA, dne 8. junija 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 den. 61, bi. 62.50; loter. 1%% drž. renta za vojno škodo den. 193, bi. 195; Celjska pos. den. 200, bi. 205; Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 265; Merkantilna banka den. 100, bi. 108; Prva hrv. šted. den. 800, bi. 808; Kred. za v. za trg in ind. den. 185, bi. 195; Strojne tov. in liv. bi. 185; Trboveljska prem. družba den 360, bL 370; Združ. papir. Vevče den. 100; Stavbna družba den. 265, bi. 280 ; 4 Y>% zastav, listi Kranjske dež. banke den. 20; 4J49« kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20. Blago: Smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr., fco nakl. postaja den. 250; hrastove vozovne deščice 44 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.85 m, I. in II. vrste, fco meja den. 1450; bukovo oglje, eksportno blago, fco meja, 1 vag., den. 100, bi. 100; čreslo, suho, v ovojih, fco nakl. postaja bi. 40; pšenica Rosafš, par. Postojna trans. bi. 465; pšenica avstralska, par. Postojna tranz. bi. 455; otrobi pšenični, juta vreče, fco Ljubljana bi. 200; oves maked. par. Ljubljana bi. 355; koruza defektna, par. Ljubija«« den. 200; ko ruta, fco Vinkovei I. kasa, 2 vag., den. 200. bi. 800. BORZE. — E«greh, 8. junija. Devize: Curih 11.555 — 11.655, Praga 176.30—178.70, Pariz 282.50 —£87.50, Newyork 59.54—60.14, London 389.65—292.65, Trst 236.30—239.30, Berlin 14.205—14.355, Dunaj 0.0837 —0.0849. — Curih, 8. junija. Beograd 8.60, Pariz >4.90, London 25.075, Newyork 516.70, Milan 30.525, Praga 15.275, Dunaj 0.00727. X Trgovanje z lesom. Lično izdelane »Obče ia splošne uzance za trgovanje z lesoma je založila Yougoslave Express Reclame Com-pan), d. z o. z. v Ljubljani. Dobe se istotam. Cen* 20 dinarjev. Preprodajalci 20 odstotkov popusta. To in ono. Dve irtvi ljubezni. Med komunisti, ki se jim očita, da so zakrivili atentat v Sofiji, se nahaja tudi znani bolgarski odvetnik Georgi j Georgi je v, ki je Jrtev boljševiške špionke. Špionka je igrala pri komunističnem gibanju vodilno vlogo. Mlada, lepa, elegantna Rusinja je, ki je izšla k bednih razmer. Posrečilo se ji je, da je vlekla ta nos vso Sofijo. Natvezila je ljudem, da je oddaljena sorodnica ruske carske rodbine. Pred približno letom dni se je pojavila nenadoma v bolgarski prestolici, kjer je vzbudila kmalu splošno pozornost najboljših krogov. Razširila je bajko, da so umorili in ieropali boljševiki vso njeno rodbino, tako da se ji je komaj posrečilo rešiti življenje in ■ekaj dragocenosti, s katerimi je pobegnila. Mlada krasna »kneginja« je imela v kratkem iasu distingviran krog znancev, med katerimi jo bilo tudi več inozemskih diplomatov. Zelo so ji dvorili, ona pa je koketirala z vsemi, tako da ni vedel nihče, pri čem da je. Sicer je pa znala svoje znance tudi primerno^ izkoriščati na ta način, da je izvedela od časa do časa od gospodov diplomatov kako rezer-vatno zadevo, ki jo je sporočila na tihem ruski vladi. Mlad ataše se zaljubil smrtno v knjegi-njo ter ji ponudil roko in srce. Ponudba je bila sprejeta in kmalu nato je bil določen daii poroke. Atašejevi roditelji so seveda zahtevali, da jim napravi nevesta vizito, ker so se hoteli ž njo seznaniti pred poroko. Nevesta in ženin sta se peljala v glavno mesto neke sosedne države, kjer so živeli atašejevi roditelji. Komaj pa je dospel ataše na lice mesta, je prišel za njim telegram, v katerem mu je sporočilo poslaništvo, da so izginili razni dokumenti, ki so bili N njegovem varstvu. Diplomat je bil suspendiran. Kmalu nato se je izkazalo, da je dokumente ukradla njegova' nevesta. Seveda je šla poroka po vodi, toda tudi diplomatova karijera je bila končana. Lepa Rusinja, ki so ji postala beograjska tla končno vendarle prevroča, se je preselila na Dunaj. Toda tudi tukaj se ni čutila dolgo časa varno. Zato je odšla v Berlin, iz Berlina v Pariz, končno pa se je pojavila nenadoma v Sofiji. Tu je postal njena žrtev odvetnik Georgij Georgijev, član nacionalnoliberalne stranke. Odvetnik je stal kmalu popolnoma pod vplivom lepe »kneginje«, in ženska ga je pregovorila, da je vstopil v komunistično stranko. Stopil je pa po njenem naročilu tudi v stike s komunistično internacionalo ter se je izjavil pripravljenim, da dela proti plačilu 15.000 levov na Bolgarskem propagando za Sovjete. Ko pa je postala po zadnjih dogodkih situacija za bolgarske komuniste kritična, je sklenila pseudokneginja, da se preseli zopet na Dunaj. Georgij je spremil lepo pustolov- ko, in živela sta nekaj časa skupaj. Ko se je vrnil nato sam v Sofijo, so ga aretirali... Sedaj ga čaka smrt. Georgijev ne taji, da je bil prijatelj pseudokneginje, ne taji, da je vedel, da je bila agentinja komunistične internacionale, priznava, da je bil v službi ko- i minterne ter, da je dobival od iste plačo. Za- i govarja pa se s tem, da ni mogel živeti brez 1 te ženske, bil je v njenih rokah orodje brez lastne volje. Če se nahaja psevdokneginja še na Dunaju, mu ni znano... Slučaj odvetnika Georgijeva vzbuja v Sofiji veliko senzacijo. Vse pomiluje ubogega moža, ki je postal žrtev lepe špionke in vse upa, da bo upoštevala bolgarska vlada izjemoma enkrat olajševalne okoliščine. KONKUBINAT SVAKA IN SVAKINJE. Te dni je bil odkrit v Nevesinju’ strahovit zločin, ki je bil zakrit s kopreno tajnosti cele dve leti. Devojka Anča, polna mladostne sile, se je poročila pred nekaj leti z M. Čuhilom, ki je bil bolj rahlega zdravja in slabotne konstitucije. Možiček je hiral od dne do dne bolj in bolj. Končno, leta 1920 je izdihnil. Zapustil . je mlado vdovico brez otrok. Vdovica je oblekla črno obleko ter žalovala za svojim možičkom, kakor se spodobi dostojni zakonski ženi. Kmalu pa se je začel smukati okrog nje brat njenega pokojnega moža, njen svak Ilija Čuhilo. Z zgovornim jezičkom in sladkimi besedami je tolažil zapuščeno Ančko, in kmalu si je pridobil njeno srce. Toda udala se mu Ančka kljub temu ni takoj. Opominjala ga je, naj pomisli na svojo zakonsko ženo in deco. Na take opomine je odgovarjal Ilija stereotipno, da se niti najmanje ne briga zanje ter zamahnil zaničljivo z roko. »Samo za tebe živim, ljubica moja«, je bil refren vsake njegove ljubezenske pesmi. Ančka mu je slonela pri tem na prsih, on pa ji je gladil lepe lase. Končno je prišlo, kar je mora- lo priti: postala 3ta intimna. čez nekoliko mesecev pa je prišlo neprijetno presenečenje. Ančka je ugotovila, da se nahaja v blagoslovljenem stanu. Nekega zimskega večera je zaupala skrivnost svojemu ljubemu. Ilija je odgovoril z brezbrižno gesto in zopet je ob- SQ>J0K^nck0 ter j.i gledal JJibesni pijan v Skrbelo pa ga je vendarle, tako da ni mogel ne jesti, ne spati. Bal se je svoje že ne ker je bila doslej mnenja, da gre za neaoizno idealno razmerje ter se je tolažila s tem, da na svetu vse mine. Po daljšem razmišljanju in oklevanju se je napotil Ilija v ■ arajevo. Tam je naletel na nekega Žida, in “"P* niu je svojo nesrečo. Žid mu je obljubil svojo pomoč. Za 30 dinarjev mu je pri-nesel dozo strupa ter mu dal potrebna navodila ... Sedemmesečni plod zimske ljubezni je vrgel Ilija v gozdu svinjam, ki so ga požrle. Medtem je zvedela njegova žena, da razmerje vendarle ni tako idealno, kakor je domnevala. Toda Ilija je znal dobro govoriti, prepričal je svojo ženo, da' se moti in zaljubljenca sta začela zopet veselo, brezskrbno ljubezensko življenje. To je trajalo dve leti m pol. šestega maja letošnjega leta je po-rodila Anča zdravo, za življenje sposobno dete. Štorklja ga je prinesla v gozdu, kamor sta se zaljubljenca podala nalašč v ta namen. Ilija je vrgel novorojenčka v bližnji prepad. T° pa ni ostalo dolgo prikrito. Budno oko Ilijine zene je opazilo, da je dobila ljubica njenega moža sumljivo hitro deviško ozek obseg. Ni mogla več trpeti in ovadila je stvar orožnikom. Zaljubljenca sta sprva tajila, končno pa sta priznala, in danes sedita za zamreženimi okni okrožnega sodišča v Mostarju, ki vodi preiskavo s polno paro. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (2.) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Stari Deacon ni bil tak športnik kakor njegov sin, ki }e govoril najraje o motornih čolnih in avtomobilih, vendar pat je moral potrditi, da je čoln, ki je plaval preko Hudsona, prav res čuden. »Kaj pa delajo?!« zavpije Artur. »Čoln drči proti bregu, takoj bo trčil vanj.. .< Ne, čoln ni trčil ob breg, temveč je lepo pristal, da in še več, splezal je po poševnem bregu navzgor, iz-premenil se je v avtomobil, ki ima spodaj kolesa, dospel je na cesto in se med hišami izgubil gledalcem izpred oči. »Avtomobil, kombiniran z motornim čolnom!!« zavpije Artur ves osupel. >To je najnovejša iznajdba na tem polju!« »Faktično zelo interesantno, prav dobra iznajdba, ta bo nesla!« potrdi oče. »Sedaj pa-se pogovoriva o sibirskih premogokopih in kako naj odvzamemo Rusiji še petrolejske vrelce.« Prisilil je sina poslušati njegova izvajanja, dokler m hišni zvonec naznanil prihoda njegovega sluge. Prinesel je na srebrnem krožniku vizitko. »Ah, Leonor Morris! Dama naj vstopi!« Ona vstopi. A to ni bila ona mis Leonor Morris, ki jo je spoznal master Artur v Parizu. Ta tu ni imela •ne rame višje, tudi ni šepala, in izžeta tudi ni bila. Preprosta črna žalna obleka ni zmanjševala njene elegance in cvetoče mladostne svežosti, imela je postavo Diane, in kakor to', je tudi njo obdajal duh devištva, imela pa je plemenit, duhovit obraz klasične lepote. Master Artur, ki je imel še vedno pred očmi podobo šepajoče pariške demimondke je bil docela osupel, njegov oče manj. »Mis Leonor Morris?« vpraša slednji, ter previdno opazuje njeni nogi, na katerih pa ne more najti najmanjše napake; izpod krila je bilo videti dve najpri-kupnejši nožiči. »Da« »Dobro torej, kupčija se lahko prične n sicer kolikor mogoče na kratko.« »No, ali morete plačati?« »Ne.« »Kaj pa hočete potem imeti?« »Sto milijonov dolarjev.« Mr. L. P. Deacon se nagne nekoliko, naprej in položi roko na uho. »Koliko?« »Sto milijonov dolarjev.«' Mr. Deacon nagne zgornji del telesa še nekoliko nižje. »Sto ... česa?« »Sto milijonov dolarjev,« je rezko zadonelo tretjič. Sedaj prične stari Deacon iztegovati še svoj kratki vrat kakor želva. »Sto milijonov... česa?« začne zopet. »Dolarjev!« dopolni ona. Deacon je torej le prav slišal, potegnil je vrat nazaj in se vzravnal. »Sto milijonov dolarjev zahtevate?« »Da, zadovoljila se bom z njimi.« »Vi ste pač...« »Jaz sem mis Leonor Morris, hči mistra Maksi-musa Morrisa, ki je iznašel nekaj, kar napravi nepotreben ves premog in ves petrolej na zemlji.« Deacon je gotovo vsako reč hitro razumel, saj so mu poverili vodstvo delniške družbe, o‘d katere je bilo odvisno vse človeštvo. Kar je tu slišal, niu je moralo zadostovati. In L. P. Deacon je vtaknil roke v žepa, pomaknil trebuh naprej, poškilil najprej proti svojemu sinu, nato proti mladi dami in potem se je premeteno na-smehljal. »Pa vendar ne!« »Povem kratko, kakor občujete vi z menoj. Napravim vam poizkus. Prosim, dajte mi steklenico vode! Drugega ne rabim nič.« Stari gospod gre k stranski mizici, vzame mehanično steklenico vode, kar razodeva, da se v njem godi vseeno nekaj posebnega. _ Leonor ima s seboj ročno torbico, iz te vzame steklenico posebne konštrukcije, dalje iz male škat-ljice žico, ki ima na sredi krogljico. »Poglejta sem, cenjena gospoda!« Tudi master Artur ogleduje nezaupno ponudeno žico. »Kaj je to?« »Prosim, nikar se ne dotaknite! Stvar ue Pr‘~ haja iz mojih rok. Gre za to milo srebrno se blišceco krogljico, ki jo vidite na sredi žice. Ta snov je uiorriMt. imenovan tako po svojem iznajditelju, mojem očetu. Voda sestoji, kakor znano iz dveh delov vodika in enega dela kisika; morrisit ima lastnost razkrajati s samim dotikljajem vodo v tej svoji sestavini in sicer v nedoločeni meri. Zmes obeh plinov bi bila nevarni pokalni plin, ki je neraben za kurjavo in razsvetljavo. Zato je zalotan morrisit med bakreno in pocinkano jekleno žico. Na koncu bakrene žice se razvija kisik, na koncu pocinkane pa vodik, teko lahko vjamemo oba plina, ločena drug od drugega s to preprosto pripravo. Poglejte sem!« . . Razloži steklenico natančneje. Sestavljena je i* dveh delov, ki sta vdelana drug v drugega. Spodnji ima pripravo, da trdno drži žico, zgoraj so napeljane skozi plutovino tri steklene cevi, srednja z lijem, drugi dve opremljeni z gumijastimi cevmi, vse z vijaki. Ko pritrdi Leonor spodaj krogljico, napelje po eno žico v vnanje steklene cevi, potem zapre vso steklenico. če bi oba gospoda ne bila polna drugih občutkom bi bila gotovo občudovala, » kako veliko spretnostjo so te fine, ozke roke naprav^e vse to. :^ALI OGLASI O d 7 tri s-.-'■sed Dii S* 50 para. . 'v vsaka nadaTJna beseda Za 7001Din Mesečno gre vpokojenec, bivši skla-diičnik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali etično. Cenjene ponudbe prosi na »pravo lista pod: »Zanesljiv 700«. Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-ient i dolgoletno prakso iše primer-mega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo liata. Revirni gozdar ■ državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi a-premeniti svojo neodpovedano alui-bt. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. Službo blagajnKarke Mfte gospodična, vešSa tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na apnrvo liata pod: »Blagajmitarka«. Gospodična poučuje citre proti nizkemu honorarju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Trgovski pomočnik izvežban v manufakturi, išče službe. — Najraje gre na deželo. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Trgovski pomočnik«. Iščem mladega gospoda, kateri bi me spremljal na nedeljskih izletih. — Ponudbe na upravo lista ped: »Junij, julij, avgust«. Kupim jugoslovanske znamke. Ponudbe z navedbo množine, cene in kakovosti na upravo lista pod: »Znamke«. Absolventinia dverazredne trgovske Sole iSSe primernega meti ta v pisarni. Gre tudi na deželo in eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo liata pod: »Pridna*.. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravno-kar došli! Oblike damske od DlikTO'— do Din 150--, otroške od/Din 50--do Din 70-- nakiteni od Din 100--naprej — dokler Iraja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA H0RVDT, Ljubljana, Stari trg Ste«. 21 _ Najbolj KI ilvalnl »troji lit kola*« so odino !• Josip Peteline, tjubij^® mm veUk*] ' (bUn M*"”*** Ol> v°dl ** ***** ° ni, potrebščin* *“ MvUJ«. kroj«««.blaao. -»*• Mag*, pl.l.rtf**’ »e«**®' toal®» Telefon MS MS ' 1_____________________ Josip Petelinc-a K SEZIJI Brusila za kose **»amke „Swatyn« iz najboljšega brusnega materij ala ponuja v preprodajo: FRANC swaty tovarna um*tnih brusnih in ostrilnih kamnov " Maribor, JugoalnvlJ®- GRITZHER, PH8NIX in ADLER m rodbtao, obrt h luhuMJ« j LjubUana^^S4 GDMAUFOVO umetno gnojilo za cvetljg |e Izborno učinkovito aredatvo. katero omogoči rastllini do bujnega razvoja In nb«U v cvetu mnogo ^eiaivnejšo nUmaob Cena z«vo|čku Din 3-. RazpoJIH* < n. -vrtnarska Sola- v kranJ^ uloga: Hanaianakf, KoraUra, Adria, Bajc. Urban