Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo.
Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Ne samo dolžnosti, nego tudi
pravice.
Dasi smo v dvajsetem stoletju, dasi se povsod govori o kulturnem razvoju, dasi vsak, ki je pogledal v ! univerzo in celo samo v srednje šole, ! sam sebe šteje za kulturnega človeka ' na debelo, humanega, socialnega in ne vemo kakšnega še od vseh tistih lepo donečih značajev, v praktičnem življenju, tam, kjer bi se naj to v resnici pokazalo, če že ne manifestiralo, je ravno obratno.
Človeka, ki ni imel prilike, da bi se izobrazil — o vzrokih in razlogih ne bomo razpravljali sedaj — in je moral prodati svoje delovne, produktivne sile, da se vsaj za silo nasiti, za silo obleče, da za silo nekako živi, kakor človek, se smatra kot neke vrste vprežno živino.
Ni to fraza, ni to demagogija, nego praktičen rezultat lažnjivega govoričenja o kulturnosti, humanosti, socialnosti intakodalje naše današnje javnosti.
Človek je človeku volk, še bolj danes, kakor v preteklih dobah. Močnejši slabejšega izkorišča. In da povemo z besedo, ki je dokazana vsak dan in z vsakim dnem: človek delodajalec izmozgava do skrajnosti in kolikor pač le more človeka delojemalca. Vseeno, ali je ta delodajalec privatnik, ali je javna ustanova. Povsod, bodisi v privatnem, bodisi v državnem podjetju upravlja podjetje človek. In ta človek je izdal zakone, uredbe in naredbe, kako se ima vršiti služba, kako se ima postopati s človekom, ki je v službi in dela za vsakdanji kruh.
In teh naredb, uredb in zakonov se trdno, odločno, do pike poslužuje in jih uveljavlja.
Dani so tudi zakoni o zaščiti delojemalca, kako se mora ravnati z njim, da bi ne bil preutrujen, da bi si lahko oddahnil, da bi lahko bil tudi državljan, ko gre za izvrševanjč državljanskih pravic in dolžnosti.
In teh zakonov se delodajalec zg,-lo malo poslužuje. Samo toliko, kolikor ga delojemalec sam s svojimi zahtevami k temu ne primora, kolikor ga delojemalec, organiziran v strokovni organizaciji s svojo organizirano močjo k izpolnjevanju zaščitnih zakonov ne prisili.
In čim močnejša je strokovna organizacija, tem strožje se uvažujejo zaščitni zakoni delojemalca.
Če pa to ni, ali če je slaba, če ji delojemalci sami delajo težave in ji mečejo polena pod noge, temi bolj se uveljavljajo samo dolžnosti delavca in tem manj se upoštevajo njegove pravice.
Kako je pri železnici s pravicami in dolžnostmi?
Le poglejmo. Sama suha dejstva.
V oktobru mesecu je bilo mnogo železniških nesreč. Kriv teh nesreč je — uslužbenec, osobje. Tako vsaj pišejo časopisi (slovenski so se zadnje čase tega nekoliko odvadili), posebno tisti v Beogradu.
»Osobje je krivo,« se ponavlja zlasti tudi v nepoučeni javnosti.
Akademično izobraženi zastopniki delodajalca, v tem slučaju državne železnice, so študirali vsaj toliko filo-zofije, da vedo, da se greh lahko na-redi le, če je še kdo, s katerim se j naredi ali nekaj, radi česa se ga na- j redi. y slučaju železniških nesreč j tako vzamemo, da je osobje krivo), ' Pac mora biti krivda in vzrok še tudi drugje, ne samo pri osebju. Ker samo osobje ne bo delalo" železniških nesreč kar tako, ko ie pa s tem v smrtni nevarnosti.
Zato hočemo tukaj navesti nekatere dokaze, ki bodo jasno povedali, da osobje ni krivo kar meni nič tebi nič, nego je tu krivda in to v vse večji meri drugje.
Na primer:
V Brezovici ima kretnik vršiti svoj posel v turnusu 16/24. Če je eden bolan, če bi rad šel na dopust (zakon mu ga določa, socialnost, humanost itd., to zahteva), se ne določi namestnika, da bi vršil njegove posle, nego mora njegovo delo poleg svojega dela prevzeti drugi kretnik in delati s tem 24/24. Ali veste, kaj je to 24/24? Zato se boje delavgi železničarji prositi za dopust, ker se vsak boji, da ne bo mogel vršiti poleg svoje še službo svojega kolega, in bo — nesreča. A če je bolan? Potem je 90% sigurnosti, da se mora zgoditi nesreča. A ne po krivdi osob-ja, nego po krivdi tistih, ki tako službo odločajo.
Hrastnik leži na glavni progi. Mesto turnusa 12/24, je pa 1 mož na postaji celo leto manj, a turnus 18 '24.
Rezultat? ... Osobje je krivo... Ali res, gospoda?
Ponikva-Poljčane. Vlakojavnica 4, 5, 6, normalni turnus 12/24. Če kdo zboli ali gre na dopust, pa 24/24. V naporni in odgovorni službi sme zboleti šele tik pred smrtjo, a dopusta sploh ne prositi, če se zaveda odgovornosti za varnost prometa. O, socialnost, o, humanost, o, kultura ...
Progovni čuvaji v Dalmaciji pa vrše službo v turnusu celo 24/12. Nekaj nemogočega, da bi človek v današnjem veku dopustil 16 urni delavnik v odgovorni službi. A vendar, res je!
Povsod pri nas so prosti dnevi ukinjeni. Dopust je omejen. Če je kdo bolan, ni nadomestnika. Ostali ga morajo nadomeščati.
Sistem kazni ni vzgojen. 3 do 5 dnevnih plač se odtegne; pri poškodbah in iztirjenjih so ogromna povračila predpisana. Do 1000 in 2000 Din. Izguba službe in penzije!
In osobje je nesreč, poškodb samo krivo?...
Če se pri tem še nekoliko poglobimo, če pogledamo, da je tak železničar družinski oče, da ga čaka doma žena, da otročiči pričakujejo očeta, da so njih otroške, drobne ročice, njih očke, njih otroški, sicer skromen, redek smeh, pripravljeni objeti očka, ko se vrne iz službe, potem pač nikdo, ki je duševno inteii-genten, ki ni samo na zunanje civj-liziran, ne more reči, da je osobje krivo.
Poglejmo drugo stran.
5. oktobra je zapeljal tovorni vlak v postaji Zagorje v tovorni vlak. Več vagonov je bilo popolnoma zdrobljenih. Slučajno, res slučajno ni bilo človeških žrtev. Škoda pa ogromna.
In kdo je kriv? Osobje? Bilo je res obdolženo, zato suspendirano, dasi ni na njem najmanjše krivde.
10. oktobra bi se v Zagorju lahko zgodila še strašnejša nesreča. Brzo-vlak bi lahko z vsemi potniki iztiril. Ker je nevihta izruvala drevo in ga vrgla na progo. Po naključju je čuvaj to pravočasno zapazil in tako prihranil ne samo materijelno škodo, I nego obvaroval tudi mnogo člove- j ških življenj. Tega pa seveda niso I suspendirali — če se mu pa bo to j priznalo v povišanje, se nič ne sliši, j Storil je svojo dolžnost in ...
In tretja stran, kaj pravi?
■ V Zidanem mostu je pomožni pre- ! mikač Franc Škofič 23. oktobra spe- l
njal vozove. Vsled slabega kavlja pri j čelnih vratih voza so se ta odprla in ga je premog podrl in vrgel pod ko- ; lesa. Razmesarilo mu je nogo ter je ; nato izkrvavel.	j
Kdo je kriv? Osobje? Ta nesreč- • ni pomožni premikač? Ali je on kriv, ' da je bil slab kavelj pri čelnih vratih? ; Moral je v grob. Oče in mati nesrečneža, starčka, ki sta v sinu imela po- : moč, neke vrste penzijo, da se tako i izrazimo, sta prepuščena samemu i sebi. In suspendiran, kaznovan, kdo je v tem slučaju? Komu je predpi- j sana povrnitev škode — življenja mladega človeka, delavca? Satirično se sliši, ali res je: očetu in materi, starčkoma, ker sta bila tako drzna, 1 da sta ga rodila, je predpisana povrnitev, t. j. z izgubo sina pomočnika jima je odvzeta pomoč. Ker delodajalec ne priznava nobene odškodnine — čeravno odgovarja za vozovni , park.
Na zagrebškem kolodvoru je 22. oktobra t. 1. strojni ključavničar de- , lal ob 10. uri zvečer na savskem kolodvoru in zašel pod lokomotivo, ki ' je razvrščala vagone. Lokomotiva ga | je zgrabila za glavo in ga vrgla ob stran, tako, da je dobil težje poškod- i be. Prepeljali so ga nezavestnega v zelo nevarnem stanju v bolnico. Tako j poroča »Jutro«.
Ali se je po njegovi krivdi to zgodilo?
23.	septembra je bil v Lazah na progi od vlaka ubit pomožni delavec-železničar Karl Jančar.
24.	oktobra v Šiški razmesarjen od vlaka vlakovodja Dobrovoljec.
24. oktobra blizu Rakeka iztirje-nje tovornega vlaka — brez človeških žrtev.
Ali naj še naštevamo?
Kjer so smrtni slučaji, je »ugotovitev« delodajalca: Vsled lastne neprevidnosti ali nesrečen slučaj.« Ce je materijelna škoda pa: Osobje je krivo. Predpiše se kazen in povračilo škode. Samo uprava, samo delodajalec, samo sistem ni nikdar in nikjer kriv.
Tako je danes, v letu 1929 po Kristu, v dobi socialnih domišljij, humanih fraz in kulturnega bahanja, ki obvladujejo cel svet.
Železničarji, premislite in poglobite se v to in se organizirajte.
Organizacija je protiutež vsem krivicam, ki se vam gode in ki vam jih delajo.
Organizacija stavi parolo:
Ne samo dolžnosti, nego tudi pravice.
In parola se bo uveljavila po moči vaše zavednosti in organiziranosti.
Grganizovana samopomoč.®
Pitanje pravnog položaja želez-ničkog osoblja za nas ima skroz praktičan značaj. Naša je zadaća da propovedamo i pripremamo organi-zovanu samopomoč kod svih radnika i nameštenika. Teren za takav rad nije jednak kod osoblja čiji je položaj javnopravan i kod osoblja čiji je položaj privatnopravnog karaktera.
Kod osoblja sa javnopravnim karakterom smatra se da oni nemaju pravo na upotrebu koalicione slobode, do mere da kolektivno napuste rad, kao što, n. pr., mogu to da učine radnici i nameštenici privatnopravnog karaktera.
To pravo traže za sebe danas javni činovnici u Nemačkoj, Austriji, Francuskoj i t. d. Mi u njega, međutim, nećemo da ulazimo. To je stvar državnih činovnika, oni neka o njemu vode računa, kao neposredno zainteresovani, ako to nađu za shodno.
Mi tražimo samo punu slobodu organizovanja za železničko osoblje regulisano in neregulisano.
Razume se da mi pri tome imamo u vidu da upotreba koalicione slobode u svojim krajnjim konzekven-cijama, kao na pr. u kolektivnoj obustavi rada, nije isto što i upotreba koalicione slobode u jednoj opančar-skoj radionici ili u krojačkom salonu. Ali upravo zato jer to nije isto, i nameće se potreba da se stvore zakonski forumi koji bi imali dužnost da, tretirajući poslodavca i namešte-nike i radnike javnih preduzeća kao ravnopravne faktore, posreduju u svima sporovima iz radnih odnosa u cilju da se na vreme nađe pravilno rešenje i izbegnu svi veći i teži sukobi koji potresaju društvo kao celinu.
A kad nam se na takav zahtev odgovori: da su železničari državni činovnici, pa da zato ne mogu uživati slobode koalicije kao radnici- i nameštenici u drugim privrednim preduzećima, mi moramo da postavimo pitanje pravnog položaja osoblja u službi državnih železnica, da
* B. Krekić: dio referata na anketi u Beogradu.
bismo utvrdili granice njihovog pra-I va na organizovanu samopomoč. Ing. Stefanovič, u knjizi »Naše železnice«, veli o tome:
»U ovom redu ideja neće biti od 1 malog interesa ako kažemo da lični j izdaci u našim železnicama dostižu jedva 45% od svekolikih izdataka, ! na suprot svima železnicama na sve-I tu, gde se oni kreću od 60% ka 70% ! i više. Jedan kočničar zajedno sa ki-lometražom teško da pretera 800, a retki su mlađi saobraćajni činovnici koji imaju 1200 dinara mesečno.«
Za oko jednu trećinu, dakle, do-: maći budžeti našeg železničkog osob-: lja podbačaju već godinama. Život i sveden na takvu normalu znači tra-, gediju. U tome još nije izraženo svo i zlo. Napori koje naše železničko i osoblje izdržava iz dana u dan daleko su veći. Kratka ilustracija kao j dokaz: Na jedan kilometar pruge i dolazi železničkog osoblja u
Belgiji	17.6
Austriji	15.3
Španiji	10.3
Engleskoj	8.1
Danskoj	7.6
Cehoslovačkoj	14.9
Jugoslaviji	7.2
Bugarskoj	6.1
1 ■ Izvesno je da gustoća i veličina stanica i broj osoblja po njima za-I visi od gustoće stanovništva pojedi-j nih država. Ali je, ipak, neosporno da naše železničko osoblje, pored toga što ima za Vs manje plate nego što bi trebalo da ima, izdržava daleko veće napore na radu i savlađuje I teže i veće poslove nego što to čini železničko osoblje drugih država.
Pored ta dva krupna momenta gde bi organizovana samopomoč železničkog osoblja aktivnošću svojom trebala da pripomogne da se stvore bolji i normalniji odnosi ne samo ža njih već i za privredu kojoj oni služe, ima čitava masa pitanja koja po-svednevno treba regulisavati u odnosima izmedju područnog i pretpostavljenog osoblja.
Formalno, železničko osoblje uživa slobodu sindikalnog organizovanja i danas. Ponavljam: formalno; jer je zakonski propisan i tzv. »službeni put«, i odredba da će biti kaž-
Sodrugi m Sodražice
ko prejemate knjige Cankarjeve družbe, plačajte istočasno 20 Din kot članarino za prihodnje leto. Poverjeniki
naberite nove člane in dosedanjih ne izpustite.
njeno svako ono lice koje bi ovaj pni htelo da mimoiđe; a intervencije drugim putem da se neće uvažavati.
Na čemu smo onda, dakle? Postoji li sloboda koalicije železničkog osoblja ili ona ne postoji?
Pre svega, i iznad svega, organizacija je osoblju potrebna radi njihove zaštite u njihovom najneposred-nijem životu, a to je na radu. Ja tvrdim da dve trećine zla koje osoblje kao moru oseća na sebi, dolazi od nepoštovanja ili nepoznavanja postojećih odredaba i propisa od strane pretpostavljenih, i od sitnih šikanaci-ja koje mogu biti svojstvene ljudima koji nisu dorasli za svoj poziv.'Ako organizacija nema mogućnosti da se sa svojom intervencijom pojavi na tim pozicijama, pa da, gde god ustreba, uspostavlja harmoniju i red u radnim odnosima, onda ona proma-šava svoje najhitnije zadatke.
Kaže se: Organizacija može da brani interese osoblja kao celine, da u tom pogledu izrađuje predloge i kod merodavnih interveniše.
Ali sad dolazi ovo: ima direkcija koje na prestavke organizacije uopšte neće da odgovaraju!
Mi smo pravna država. Svaki građanin ima pravo da se obrati kojoj bilo vlasti sa prestavkom. Zakon o taksama propisuje u tome pogledu izvesne takse. Vlasti su obavezne da svakom pojedinom građaninu, ako on izvrši odredbe iz zakona o taksama, dadnu pismen odgovor na njegovu prestavku.
Šta je organizacija? Valda: skup pojedinaca koji, svaki za sebe, čine pravne ličnosti, dakle: mnoštvo pravnih ličnosti na čije propisano taksirane prestavke je vlast dužna da
daje odgovor. Moderno društvo upravo zato i daje toliki značaj organizacijama, jer one su znak da se društveni život iz kaotičnog individualizma penje na viši, kolektivistički, stepen. Svuda organizacije uživaju prednost, jer se autoritet njihov meri prema broju pravnih ličnosti, jedinica, koje one skupljaju u se kao svoje članove. Organizacija je kolektivna volja mnogobrojnih pravnih jedinica.
A šta biva u praksi naših nekih železničkih direkcija? Biva to: da : one ni na propisno taksirane prestavke organizacija železničkih radnika : i službenika — neće da odgovaraju, j sem to, da po zakonu nisu dužne da i odgovaraju na prestavke organiza-I čije.
Ja lično imao sam prilike da doživim ovo: predvodio sam jednu deputaciju Saveza Železničara g. Ministru Saobraćaja. On nas je Ijubez-no primio, pažljivo saslušao, i poslao načelniku, da mu, kao stručnom licu, stvar izložimo i konferišemo o re-šenju. G. načelnik je, međutim, prisutne železničare, članove deputacije, najpre uzeo na popis, da ih službene jedinice kazne zbog toga što i su prekoračili službeni put! Posle objašnjenja sa njim o pravu osoblja da i ovim putem interveniše, gospodin je bacio napravljeni spisak. Ali još uvek ima, nažalost, visokih železničkih funkcionera koji onako misle i koji onako postupaju prema organi-: zaciji i organizovanima.
Nespojivi su ovakvi postupci sa . pojmom pravne države.
A kako mi, pored svih takvih po-j stupaka prema železničkim organi-! zacijama, ipak jesmo i ostajemo , pravna država, jedini je onda za-’ ključak da se postupci izvesnih železničkih direkcija prema železnič-; kim organizacijama nesmiju da tu-j mače kao postupci državnih vlasti, i jer železničke direkcije stvarno nisu državna vlast, već su to postupci poslodavca železničkog osobija, koji su istovetni sa tolikim postupcima drugih poslodavaca staroga kova itcji ne vole radničke organizacije.
izwlecek ii ¥ažneiši^ đolelfe ¥oIaškega
Ker je nedavno izšel nov vojaški zakon, prinašamo v naslednjem izvleček iz tega zakona, da se vedo starši radi svojih sinov ravnati, zlasti kar se tiče oprostitve ali skrajšanja služb, roka:
1.	Službovanje v stalnem kadru (kaderski rok) pričenja z 21. letom in traja normalno 18 mesecev v vojski, a 2 leti pri mornarici in pri zrakoplovstvu.
2.	Do devetmesečnega dijaškega roka imajo pravico za vojaško službo sposobni rekruti, ki so dovršili univerzo, srednjo ali odgovarjajočo strokovno šolo ali najmanj šest razredov gimnazije ali realke, vsi ti pod pogojem, da v devetmesečnem roku uspešno končajo šolo za rezervne oficirje.
3.	Skrajšani kaderski rok je predviden za dijake, za.katere znaša 9 mesecev, in za rekrute zrakoplovnih čet, katerim se skraiša rok na 12 mesecev, če se izkažejo s spričevalom kake domače ali inozemske šole o dovršeni pilotaži in pokažejo po enoletnem službovanju dovoljno znanja.
Skrajšani devetmesečni rok je predviden tudi za rekrute-hranitelje, to je za one, katerih oče je že star in za pridobitno delo nesposoben in
niso dobili pavšala in pozivamo načelnika gradbenega oddelka, da se vendar enkrat zanima za to kategorijo in pavšal za obe leti izplača.
Kako kunštni so gospodje na direkciji je dokaz drugi slučaj: Premikač, ki je bil nastavljen 20. marca 1929, je tedaj dobil pavšal za nabavo obleke v znesku 600 Din in sedaj 1. oktobra zopet redno pomoč 600 dinarjjev. Tukaj je postopanje direkcije pravilno in odgovarja zakonu. Drugi premikač pa je bil nastavljen 1. aprila 1929, torej 10 dni kasneje, on pa letos ni dobil pavšala v znesku 600 Din. Gospodje baje motivirajo to svojo pametno odločitev z utemeljitvijo, da ne more nikdo dobiti tekom’ enega bud-žetnega leta izplačan pavšal za nabavo obleke in redno pomoč. Ne vemo, kje so gospodje to pogruntali, vemo le to, da je prva pomoč določena za nabavo obleke, nadaljna redna pomoč pa za vzdrževanje, popravo in spopo'lnitev službene obleke. Pravilnik in tozadevna okrožnica direkcije jasno odrejata, da se ob nastavitvi izplača prva pomoč in prihodnjega 1. oktobra pa redna pomoč. Ne vemo, kaj je tu tolmačiti, ker je besedilo jasno in pozivamo direkcijo, ki je okrožnico z gornjim besedilom izdala, da jo tudi drži.
In tretja kategorija. To so vozopisci, ki so že po zakonu najbolj udarjeni, ker ne spadajo med eksekutivno osobje. Tudi pri njih je samo naša direkcija v Ljubljani naredila izjemo. Razdelila jih je v vozopisce in manualiste (kako lepo doneč naslov, in ti ljudje se še pritožujejo? Op. uredn.). Vozopiscem je podelila pavšal, manualistom pa ne, češ. Vi ste pisarniško osobje, Vam ne pripada. Da se godi temu osobju očita krivica, je jasno vsakemu, saj večkrat pride slučaj, ko mora nadomeščati vozopisca v zunanji službi, tekati po postaji, vršiti del službe vozopiscev, ker je pač tako razdeljena in ker je naša direkcija temu delu vozopiscev dala »lepo doneči naslov«, si hoče prištediti pri vsakem 690 D. Vozopisci. se za naslov lepo zahvaljujejo ter zahtevajo svoj pavšal.
Ne bomo apelirali na socialni čut, humanost gospodov na direkciji, ker to nima smisla, opozorili bi jih le na eno': Bodite takrat, ko gre za pravice osobja vsaj toliko točni, kakor kadar gre za dolžnosti osobja. Vi znate poiskati vse even-tuelne izjeme, znate kršiti osemurni delavnik v interesu prometne naprave, znate občutno kaznovati, znajte istočasno vsaj osob-jg dati to, kar pravilniki predpisujejo, saj je itak malenkostno.
Z® odpuščene ieieiiničarje.
ni drugega nad 17 let starega moškega, ki bi skrbel za rodbino.
4. V smislu člena 50. so oproščeni vojaške službe: a) stalno nesposobni; b) začasno nesposobni, če do
25.	leta starosti niso postali zopet sposobni; c) rekruti, ki so do 25. leta starosti edini hranitelji svoje rodbine in žive od poljedelskega posestva ali osebnega dela in ne plačajo nad 12Ö Din neposrednega davka.
11. Odgoditev kaderskega roka se dovoli rekrutom-dijakom, če jih odsluženje kaderskega roka zadene v študijski dobi, toda najdalje do 27. leta starosti. Odgoditev roka je dalje dopustna rekrutu,' čegar brat služi istočasno kaderski rok, tako dolgo, da se vrne brat. In končno je predvidena odgoditev kaderskega roka rekrutu, ki vzdržuje sodno zaporno kazen, če traja kazen preko 27. leta starosti, se rekrut ne pozove več v kadersko službo, marveč mora plačati vojnico, a se istočasno vpiše v operativno vojsko. Posebne določbe vsebuje zakon glede kaderskega roka izseljencev. Izseljencem, ki žive v kaki evropski državi, je dopustna odgoditev roka do 23. leta. izseljencem v prekomorskih državah pa do 27. leta starosti.
Že neštetokrat in povodom nastopa vsa- j kega ministra saobraćaja smo se obrnili na ministra s predstavkami radi po stavki leta 1920 odpuščenih železničarjev. Tudi na sedanjega ministra saobraćaja smo potom centralnega sekretarijata Delavskih zbornic vložili predstavko, v kateri smo opozorili g. ministra zlasti na one žalostne slučaje, ko so železničarji, ki so bili odpuščeni po 20 in večletni službi, že umrli in so ostale njihove družine, ki niso nič zagrešile, v največji bedi.
Vprašanje odpuščenih naj se reši na sledeči način:
1. Nastavljeno osobje, ki z dnevom odpusta ni imelo še 10 let priznanih za pokojnino, naj se sprejme za gotov čas v poizkusno službo in če se izkaže sposobno, naj
se prizna za stalno in se vštejejo prejšnja službena leta.
2.	Ono osobje, ki je ob času odpusta iz službe že imelo pravico do penzije, naj se vpokoji z onimi leti, kolikor jih je imelo v času odpusta.
3.	Vdovam,, odnosno družinam uslužbencev, ki so po odpustu iz službe umrli in so že imeli pravico do penzije po tedanjih predpisih, naj se prizna penzija.
Upamo, da je po devetih letih trpljenja in bede že zadoščeno pravici, ki je leta 1920 marsikatere popolnoma nedolžne pahnila na cesto le zato, ker so bili solidarni v borbi za kos kruha in niso zagrešili nič več kakor vsi ostali tisoči in tisoči železničarjev, ki so enako stavkali.
Vijesti obi. sekretarijata Zagreb
Podelitev službene obleke»
Prvi oktober je minil, pavšal za službeno obleko je bil izplačan in tekom oktobra so se vrstile pritožba za pritožbo. Sistem štedenja se danes izvaja že v takem pravcu. da je ponekod naravnost smešno. Od uslužbencev se zahteva, odkar se plačuje j nekaterim kategorijam borih 600 Din, dru- . gim pa niti pare, lepa službena obleka, grozi j se s kaznimi, z odtegnitvijo od vlakosprem- > ne službe in slično. Za vedno je pokopan nekdanji princip, ki je v slučaju nejasnosti : posameznih predpisov odrejal, da naj se predpis tolmači v korist osobju.
Že lansko leto je naš savez vložil na direkcijo vlogo radi izplačila pavšala čistilcem baterij, to je onim nesrečnežem’, ki jim , j,e\ naša ljubljanska direkcija podelila ta !
naslov, na drugi strani pa jim’ odvzela 600 dinarjev za obleko z motivacijo: Vi ne pridete v dotik z občinstvom. In vendar je zadnjemu progovnemu delavcu znano, da se čistilec baterij vozi z osebnimi vlaki, v slučaju potrebe tudi z brzovlakom in inozemci dobe res lep utis, ko se skozi voz III. razreda drenjajo, ko gredo v jedilni voz, mimo zašpehanega in raztrganega železničarja. Tu je sigurno štedenje na pravem mestu in obilo koristi ugledu naše železnice. Na vlogo čakamo rešitve že eno leto in slavni gradbeni oddelek še ni imel časa nanjo odgovoriti, nekemu čistilcu pa je organ direkcije celo nasvetoval, naj naredi vlogo preko organizacije, vendar je bolje, če ne naredi preko saveza. Letos čistilci baterij zopet
Zagreb.
U utorak 22. oktobra održala je podružnica Zagreb kol. Sava vanred-no uspjeli sastanak željezničara u prostorijama gostione Halapir na Selskoj cesti. Sastanku je predsjedao drug Uštar. Pozdravivši sakupljene naglasio je, da sastanak ima da raspravi 3 točke: izvještaj sa intervencije kod Ministra Saobraćaja u Beogradu, đalnji zadatci organizacije i popunjenje odbora. Po prvoj točci dao je riječ drugu Brliću, delegatu Saveza u intervenciji kod g. Ministra Saobraćaja.
Drug Brlić podnio je iscrpan izvještaj o svima predstavkama, koje su g. Ministru Saobraćaja podneše-ne. te cijeli tok razgovora, koji je delegacija sa g. Ministrom izvršila. Mišljenja je, da će intervencija imati uspjeha, jer je g. Ministar u tome smjeru delegaciji dao obećanja i naglasio, da smatra popravku moralnog položaja željezničkog osoblja kao svoj prvi i najvažniji zadatak. Drug Brlić preporučuje, da se u radu na dizanju organizacije i izvodje-nju njenih akcija mora istrajati, jer je mečan Savez najsigurnije jamstvo, da će data nam obećanja biti iskupljena i da uspijemo u našoj borbi.
Izlaganja druga Brlića bila su od j sviju prisutnih živo odobravana. Po drugoj točci govorio je opširno drug Pongračić. Kratkim govorom pojas-. nio je moralno i materijalno stanje u i kojem se željezničari nalaze. Osvrnuo se na plaće, koje su za 30 do 40% manje od predratnih, te na dužnosti. koje su za toliki procenat veće. Manje plaćeni, a više iscrpljeni na radu, željezničari danas predstavljaju ne samo materijalno najslabije stojeći dio naših radnika, već su i najviše izrabljeni dio nacije. Kao u drugim zemljama, gdje je položaj željezničara bolji, a takav se postigao samo živim radom kroz organizaciju, i mi moramo ići istim’ stopama. Kroz organizaciju i kroz svagdanju borbu moramo kročiti napred.
Time je glavni dio sastanka bio završen. Svi prisutni saglasili su se potpuno sa govornicima. Prišlo se izboru novih članova odbora, pa je odbor sastavljen kako slijedi: Uštar Franjo, predsjednik; Požun Mijo, I tajnik; Podkubeušek Ivan, blagajnik i kao odbornici: Serežin Franjo, FAstelec Josip, Praznik Antun, Hanin Franjo, Jež Ludvig, Antončič Franjo i Gorjan Adolf.
!	Sunja.
U nedelju dne 6. oktobra održali ! smo vanredno dobro posjećen sa-i stanak željezničara. Na njem je drug Ivančič podnio izvještaj o pred-j lozima našeg Saveza za novi Zakon, i za radnički Pravilnik, za Pravilnik a ’ odijelu, o kilometraži itd. Ujedno je protumačio predstavke, koje su pod-I nešene g. Ministru Saobraćaja pu-■ tem delegacije našeg Saveza. Izvje-I stio je o obećanju g. Miinistra za sa-I ziv ankete, na kojoj bi se raspravili j po Savezu in po Ministarstvu izra-1 djeni predloži. Saziv ankete biti će jedan od velikih uspjeha našeg Saveza, pa da bi pomoću nje postigli i korisne rezultate, potrebno, da našu organizaciju još više učvrstimo. Na tome, da se Savez ojača, treba svi da radimo.
Posle govora druga Ivančica raz-: vila se slobodna rasprava po raznim pitanjima. U raspravi je najviše iz-; nešeno žalba na postupak nekih : predradnika, koji sa radnicima, na-! ročito prema organizovanim, postu-! paju brutalno i izazivački. Za naj-, manju malenkost prostački ih kunu, a za zakašnjenje od jedne minute i tjeraju ih kući za čitavog pol dana.
I Istovremeno, dok se sa radnicima o-: vako postupa, zakašnjuju predradni-ci po pol i više sata, a da ih zato nitko ne kori niti im oduzima nadnicu. Sastanak je zaključio, da se na takav postupak predradnika prema radnicima upozori nadležne ovim putem, pa ako se ne poprave i ako { prema radnicima neće postupati bo-I lje i kulturnije, to će se naredna žalba učiniti drugim putem i na druge faktore.
Šibenik.
U sredu dne 16. oktobra održali j smo veliku željezničarsku skupštinu-; Skupštini je predsjedao drug Krnić, j a ujedno je podnio i glavni referat o ! izvršenoj intervenciji kod Ministra Saobraćaja u Beogradu, razjasnio je podnešene predstavke i predloge,_ a istovremeno je pročitao i rezoluciju i od 8. X. o. g.. koja je bila podnešena j ispred Obi. Sekr. Direkciji u Zagre-i bu. Dalje se je opširno osvrnuo na ; prilike u bolesničkom fondu, iznjevši i ujedno mnoge žalbe i prigovore, ko-j je članstvo prema fondu čini. U Si-j beniku i bližoj okolici o fondu se go-I veri samo kao o jednoj izrabljivačkol i instituciji, koja od željezničara mno-j go uzima, a ništa im ne daje. Nagla-; šuje, da su takvom stanju bolesni-1 čkog fonda najveći krivci ljudi iz na-
cionalnih organizacija, koji su u fondove došli na jedan nesolidan način. Fond će odgovoriti svojoj svrsi^ i šnjime će biti željezničari zadovoljni tek tada, kad će im biti omogućeno, da i oni u fondu dodju do izražaja preko svoje strukovne organizacije i preko vlastite snage.
Sa ovim razlaganjima druga Krnica suglasila se sva skupština. Iza toga razvila se rasprava po raznim lokalnim pitanjima. Ložionički radnici apelirali su, da se i o njihovim pitanjima vodi briga, a oni će svi pristupiti u članstvo Saveza, jer je Savez jedina organizacija, koja korisno za željezničare radi. Kao velika nepravda prema ložioničkim radnicima iznjeto je, što ih se sili da svakodnevno rade prekovremeno, a da im se prekovremeni rad ne naplaćuje. Zaključeno je zatražiti, da se prekovremeni rad naplaćuje u smislu postojećih propisa, a ne da se propisi krše na štetu radnika. Velika nepravda čini se i pružnim radnicima, koji stanuju po 30 kilometara udaljeni i kojima se prijeći, da večernjim vlakom podju svojoj kući. Time ih se sili da noće u Šibeniku, što za njih predstavlja fizičko i materijalno šikaniranje, a to je u toliko nepotreb-nije, jer radnici imaju mogućnosti, da se jutarnjim vlakom pravovremeno na poslu nadju, a ako bi vlak kasnio, oni pristaju, da irn se radni dan produlji. Glede predugog i prena-pornog radnog dana pružnih straža-ra još uvijek nije ništa izmijenjeno na bolje. Zaključeno je poduzeti odlučne korake, da im se radni dan snizi na izdržljivu mjeru. Dalje je zaključeno poraditi na tome, da se osobnim vlakovima Šibenik—Perkovič dodijeli još jedan zavirač, jer je samo jedan previše opterećen manevrom u stanici Perkovič. On mora skidati i skapćati kola sa zagrebačkog i splitskog vlaka te ih kapćati na šibenički, postavljati zaglavne signale na zagrebački vlak itd. Za jednoga čovjeka je to previše naporno, uslijed čega trpi i sama služba, jer uslijed pravovremenog nesvrša-vanja tih dužnosti moraju i vlakovi kasniti. Pod konac još je zaključeno, da se poduzme sve mjere, da bi mogla podružnica za svoje članove urediti prostoriju za sastajanje i za čitaonicu. Mjesto da se sastajemo po birtijama i gostionama, sastali bi u svojim prostorijama.
Sastanak je zaključen sa apelom na sve drugove, da živo saradjuju u Savezu, da budemo močni i čvrsti, što je bezuvjetno potrebno, ako želimo imati uspjeha.
Osijek.
Posle duge stanke izvješćujemo Vas, da nastaju sve bolji izgledi za razvitak naše organizacije u Osijeku. Velika anketa u Beogradu, konferencije saveznih sekcija i brojni zborovi, koje je Savez u zadnje vrijeme održao diljem zemlje, povoljno je utjecalo na oživljavanje simpatija za Ujedinjeni Savez, pa se nadamo, da će u naše redove pristupiti poveći broj osoblja iz radionice i ložionice, pa i imenovanog, koje se osjeća radnički. Kod staničnog i vlakopratnog osoblja stojimo u tom pogledu najslabije, jer je večina toga osoblja još poluseljak, vlasnik kučića i zemlje, uslijed čega nema u njemu osjećaja solidarnosti. Neki od njih osjeća se sretnim samo time, što se oblači u uniformu i što smije da nosi svetle pertle, a budući da uz to dobije još i nešto plačice, to mu je toliko manja potreba za organizacijom. Toga radi očekujemo za sada najbolje uspjehe medju radničkim i pomoč-nim osobljem, te medju strojevodjama, koji sa svojim udruženjem nisu nikako zadovoljni, niti im ono šta vrijedi. Slično je i sa ložačima, i njihovo udruženje je na rasapu.
Nadamo se, da ćemo narednim dopisom već moći, da Vam najavimo održanje javne željezničarske skupštine, na koju nam neodložno Pošaljite govornika. — Drugarski Vas pozdravljamo I. K. G. 2. R.
Dugoselo.
Kao u Križevcima, tako i kod Pas osjeća se već dulje vremena živa potreba medjusobne sloge i or-
—
Bili
VELIKI LJUDSKI
KONCERT
priredi orkester delavskega glasbenega društva „Zarja“ v Ljubljana v dvorani da3. zbornica 9. novembra 1929. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina: sedeži po 15, 10, 8 Din, stojišča 5 Din. — Predprodaja vstopnic v pisarni Strokovne komisije in „Svobode“, Miklošičeva cesta (Delavska zbornica)_
Delavke in deiavci, preskrbite si vstopnice pravočasno. Koncert bo dal najlepše skladbe. — Nastopilo bo 29 godcev ter delavsko pevsko društvo ..Cankar"- Naši delavski koncerti morajo biti dobro obiskani.


Si obl. sekretarijata Beograd.
>Keue3Hnvapn! Han u Gojiobh cy Bejmiai h
ganizovanosti. Na našoj stanici ima ' vrlo malo željezničara, koji su sa svojim stanjem zadovoljni. Male plaće, dug radni dan i naporna služba teško nas pritišću. Pogotovo smo u bijednom položaju mi, koji smo ovamo premješteni iz raznih drugih stanica, te osim kukavne plaće nemamo nikakve druge zarade ni egzistencije. Sve to dalo nam je povoda, da održimo jedan uži sastanak, na kojem smo riješili, da se ponovno . organizujemo u naš stari Savez. Učiniti ćemo to putem jedne I opće željezničarske skupštine, na i- koju nam izašaljite delegata. O toč-I nom danu skupštine obavjestiti će-; mo Vas pravovremeno. — Sa pozdravom Lj. Š.
Stečaj bolesničkog fonda.
Pod tim naslovom piše nam jedan željezničar iz Dalmacije slije-i deće pismo:
Prije par dana, osjetivši se bolestan, pošao sam saobraćajnome li-i ječniku. Posle kratkog pregleda li-; ječnik je ustanovio da sam bolestan, j ali mi nije propisao nikakav lijek, j Začudjen, da ne dobijem lijeka, do-j bio sam odgovor: »Vi ste ozbiljno bolesni, ali Vam nikakav lijek ne mogu propisati, jer sam danas već propisao lijekova za 15 dinara, a smijem propisati najviše 10, kao što mi je uprava bolesničkog fonda naredila.« Na moje inzistiranje, da mi lijek ipak propiše, napisao je konačno recept i pružio mi ga sa napomenom, da si lijek moram sam platiti. »Ako Vam je to nemoguće, tada morate čekati 8 dana, jer prije Vam nebi mogao propisati lijek na račun fonda, jer sam drugim to isto obećao.« Budući da nisam imao novaca, da si sam plaćam lijek, a jer radi karaktera bolesti nisam želio da čekam još 8 dana, tražio sam, da me se uputi u bolnicu. »To je nemoguće. U bolnicu smijem uputiti samo teško ozlijedjene i teško boles-I ne, a to kod Vas ipak nije slučaj.«
Ne našavši drugog izlaza, sed-nem narednog dana u vlak i uputim se upravi bolesničkog fonda u Zagrebu. Ispričao sam slučaj i molio, da me se ipak pošalje u bolnicu, jer će to biti za fond jeftinije, a za mene u toliko bolje što ću prije o-zdraviti. Ali sam i tu bio odbijen. »To je nemoguće, jer Vas nijedna bolnica neće primiti, budući da smo svagdje dužni.« Zapanjen takvim odgovorom pitao sam: Pa gospodo, da ii sam ja što bolesničkom fondu dužan? »Ne, A/ama se prinos službeno usteže i ne možete biti-dužni.« »Pa dobro, kad je tako, od kuda ja, koji vršim sve moje dužnosti prema fondu, moram ispaštati prije svega ; to, što mi fond ne daje moja prava, ! a drugo i to, što je fond nesolidan | platac?« Argumentisao sam. to ti- | me, da, ako članstvo nije fondu ni- | šta dužno, nebi ni fond prema čla- ; novima smio biti dužnik. Ali nisam , dobio odgovora. Konačno me otpre- ; miše receptom, sa kojim sam podi- ! gao lijek na teret fonda.
Vraćajući se kući, mnogo sam razmišljao o svemu, što sam za kratko vrijeme u našem bolesničkom fondu doživio. Stekao sam uvjerenje, da je stanje u fondu toliko na slabim nogama, da je pitanje, da li se ono uopće može sanirati. Ako se j takvim gospodarstvom izvjesno vrijeme još nastavi, posledica će biti stečaj bolesničkog fonda, jer je jasno, da će bolnice i razni drugi vjerovnici inzistirati na tome, da im I se dugovanja namire. A čim to duž-I nik više ne može, po postojećim : gradjanskim zakonima on je sam j dužan, da najavi stečaj. Bilo mi je : teško kod pomisli, da se takva šta i može desiti toj našoj toliko važnoj ' instituciji, koja je nama potrebna koliko i nasušni hljeb i u koju smo I već toliko mnogo materijalno pridonijeli. Pa ipak, to nebi smjelo da se dogodi. Fond treba spasiti od ste-I čaja. Njegovom katastrofalnom sta-; nju najveći su krivci njegovi uprav-I ljaći, koji već godinama u fondu ne-; odgovorno gospodare. Njih treba j fondu skinuti sa vrata. U tome smje-i ru treba da se ističe naš zahtjev, a ■ ako se tome ne udovolji, onda je j stečaj fonda neminovan. — Sa pozdravom Š. D.
CBecTpaHM. iLiaTe cy Majiaue, Kasne nejiane, CJiyiiKüe MHoro, oa-'iopa fc.iao, avÄBOcx BejiüKa h oaroBopna, n ašo Mö.ieno e joiu to ospaeno.
Kaaa he öin-n öoJte, s nKTavsajy ce cTaxHO ÄpyroBH lir:xaja! To je oOii'jaH oaroBop mio ra ao^Hiaxe pasroBapajyhit ca ».esesiKmapaMa. 3ry-f>0jm cy obe nek cay naay Y opraHnsanajy se nepyjy Burne, jep cy nx jkjth h KaTtropnjcKe oprauusaume ayro aapaxe, noxETHTOHx nsprnja Heina, na k.-i HOMOrny, jiEqno ne Mary aa cm nonpaBe o cTaae, jep cy HeiatH H raKo «leKajy upuramieHE. aa Jtctje oho ihto hm. je cyi)2H0 A.te MH Bawa bekhcmo, iieMa cyÄÖEHe! j He Bepyjxe omima, Koja Bac noKymaBsjy yena- | BaTIl ca TCKBHM HpaSHtlM pCMUMa Mh caMH CH KpojuMo cBoje cTaiae He Deifajie, jep qeKame h OKiieBa&e jeere aieuck-a ocoönaa, Koja kp aomu-Kyje mväv, Be'h yhHTe y opraHESa-Hjy xe neKH-keM oöpaiiiixe Banty öy^ymiocT, aa öyae mxo 6oiba; xprHHxe ce homkhtc mhcjihth. Ba hexe CBojy 3X0 h HSxeqHTH.
HiwaaeMO MHoro h npeMHoro HExa&a npen coöom aa peuiaBa.Mo, a sa Koje cmo aoeaaa noiia-sajiH Maao imxepeca. 3a naray BxacxHxy exsap xpeSaMO BHme BO.t.e behib ycxpaj'iocTH. EHine coiinaapHocih h nemo yenexu Mh Bac ynosopauaMO Ha xo, jep cmo ch cbcchh esoje
Nova kategorija uslužbencev v Ljubljani gl. kol.
Prisotnost novega »prometnega šefa« v Ljubljani se vsestrano opa-i ža. Ugotovili smo najprvo, da mož I nima dobrega spanja ali morda kaj i drugega nanj vpliva, ker v »jasnih, mesečnih nočeh« ga vidimo, kako bega po tirih v poznih nočnih urah. Njegova parola je: Kakor sem v Mariboru napravil red, ga bom tudi j v Ljubljani. (G. Vrhovec, ali slišite? ! če boste imeli protokol o neredu v Ljubljani, že veste, komu se imate zahvaliti.) Če ne bo po noči vse delo dokončano, bodo morali po nočni turi delati kar zjutraj naprej. Zajtrk bo osobju ljubljanska megla, za nezgode ali iztirjenja bo pa odgovarjal »ljubi bog«, kazni in škodo pa bodo plačah »malomarni, neredni uslužbenci«, saj ima poštaj.a dosti kazenskih odlokov v naprej natiskanih. Tam je treba vstaviti le ime grešnika, drugo je pa že v naprej ugotovljeno, kako je malomaren, neroden, no in g. šarfrihter vstavi le še vsoto dnevnic — in gotovo! Svetovali bi g. »prometnemu šefu«, da odredi, da zaslišanje v bodoče sploh odpade, ker je brez pomena, ker formular za kazenske odloke itak predvideva besede: »Vašega zagovora ne moremo pripo-znati.« Naredi naj se turnus za ka-
oxxoBopHocxH npex Bajia. 3a nocTnrr,»l-e 6ojbhx •>B;sxa na psay, V nsahn noxpeono je, xa cmo ■s aimsoraiTH y CEojoj caHzuiKaimoj oprarasauBja. IIpeKO ite MopaMO saxpaacHTH nama n. aaa. xe keMO hx h ciirypHO xoöhth Kao opraHHSosaHH QjaKTop. To je Haina npsa npeKa n xptßa, äoic je Bpe.Me Ham cases naM noKasyje cxaxHO nyx, Koju« t‘ e6a na ncBMo CsaKH npvrn nyxn cbskh apyrn ;:axnH &op6e liehe umara yenex «, jep EHje p}KOBoi)en pea-.HH.M HOTpeöawa nac acxesKmapa ■ie npey.a n' aBHJiy ne inoaie HMaxH he peaxan yenox. Gases hhhii ese mro mos, e, aaa je H exo-6<uai na Ha: n xa, Hac kije cmo ncSBaHH na My cneoBODHMO: ,,111x3 exe Bn no cana yqHHHXH, na esoje nojioiKaje nonnaBHxe?. ■PoSosaxH cmo nyrn hm i o.Ti'na asyxoj opr.iinisi mijiT, Koja Bac je cnenuna re saBapapana on npabor nyxa h HH.i>a xe cmo rame camo sanpacaBai.E pan namer csBesa BanExe npyroB«, xaKaß je (jiio Ham pan i nocana, aim cbb ce naae namo» boihom e myÄe-BHOM onxyquocTii nonpaBEXH Tprimmo ce es nynießHe MOHBai e y Kojy cmo sana/itt, öynnMO EHOHEpu h (Sodhh cBoj»x npaaa, jep manocHO ■ je rnenaxH nac. koih hhhhmo BenaKa noßpa napon-j noj non-ppenii, KaKO cmo mh, npeHocHOHH thx I noöapa, xaKo janno sanymxeHH. Hama enara neara I jeaano y namoM Gpojy. 3axo npn^iiMo y esoje j pennBe Kyn cnanaMo n thmb hemo ch ctbophte yrnen h Goibe khbot.	hk.
, zni, da bo osobje vedelo, kdaj pride na vrsto in da bo premikač in j kretnik, blokovnik, vozopisec itd. j začetkom meseca ženi lahko odre-! dil, kak znesek plače odpade na j kazni, da z njim ne bo računala.
Na postaji se sedaj osobje prenavlja. Pojavila se je pošast, ki teka po’ postaji ob vozovih s papen-deklom, svinčnikom, šopom časov-nic, kangelco in čopičem, sedaj v slabem vremenu še z dežnikom, ponoči z lučjo in to je — vozopisec. Na drugi strani enaka pošast ce-I peta, ki poleg gornjega orožja sti-i ska pod pazduho še kup računov i od celega vlaka in to je — vlako-! prejemnik. In vrši se tekma za živ-i ljenje in smrt in koncem vlaka se I vname besna dirka, kdo bo prvi, ker I »drugi« je že malomaren, uganja I pasivno rezistenco, nad njim visi i disciplinska preiskava, suspendacija, j odpust iz službe, če to »uradno« u-I gotovi kak višji.
Da res! Vremena Kranjcem bo-! do se zjasnila! Gospod, ki bo nare-I dil red, kot ga hoče oni od zgoraj, j bo sigurno tudi naredil red napram j onimi, ki so spodaj! Da pa na to ne i bo pozabil, mu naštejemo najnujnej-I še preureditve, ki so v »interesu I službe same« potrebne:
Proste dneve dobe le uradniki; i kaj pa je s prostimi dnevi premi-
Ob8. sekretarijat Sarajevo.
Drvar.
’ U nedjelju1 13. oktobra održata je u Rad- | ničkomi Domu u Drvaru skupština željez- : ničara, na kojoj je osnovana podružnica našega Saveza. Skupštinu je otvorio i istom rukovodio drug Mihajlo Grubor. 0 značaju i potrebi organizacije govorio je drug Tomo Zima iz Sarajeva. Govor druga Zime prisutni su pažljivo saslušali i sva njegova izlaganja odobrili. Poslije govora druga Zime prešlo se na izbor podružničkog odbo- i ra, u koji su izabrani slijedeći drugovi: ; Pretsjednik: Gjuro Petraković, vozovoda; ■ potpredsjednik: Franjo Manek, strojovođa; i tajnik: Marko Radujko, vozovoda; blagaj- | nik; Stevan Šobat, strojovođa i bez funk- : čije: Simo Malbašić, kočničar. Nadzorni od- I bor:	Krsto Milivojević, revizor; Franjo '
Odak, strojovođa i Pero Letić, vozovoda. |
Sarajevo.
9. oktobra sazvala je sarajevska podružnica u Radničkom Domu konferenciju, koja je bila dobro posjećena. Konferenciji je pretsjedavao drug Milan Tupajić, pretsjednik podružnice Sarajevo 1, a o dnevnom redu govorili su drugovi Tomo Zima i Gjorgje Gjurić.
Drug Zima govorio je o radu saveza i njegovom nastojanju na poboljšanju položaja željezničara. Da savez u svojim nastojanjima nije imao željenog uspjeha, krivi
su sami željezničari, jer su oni još uvijek u velikom broju neorganizovani i ne vode računa o svom životnom pitanju. Da bi savez u svojim nastojanjima uspjevao, treba sami željezničari u tome da ga pomognu. Pomoći ga mogu, pak, samo tako, ako se svi bez razlike na struke nađu u njegovoj sredini. Svakom željezničaru je slobodno da se organizuje i da bude član naše organizacije, jer savez je legalna sindikalna organizacija.
Drug Gjurić, koji je kao delegat pri intervenciji kod g. Ministra Saobraćaja sudjelovao, opširno je izvijestio o svima pred-lO'Zima, koje je delegacija ministru podnijela. Ministar je obećao, da će sve naše predloge proučiti i sravniti sa predlozima Generalne direkcije, pa ako bude bitnih razlika, da će sazvati anketu, na kojoj će se sva sporna pitanja raspraviti. Po ostalim molbama obećao je posvetiti naročitu pažnju. Tako je na našu molbu odobreno za radnike 25 miliona dinara. Sa ovom intervencijom kod ministra možemo biti zadovoljni, samo se' ne smijemo odati pretjeranim nadama i obećanjima, nego moramo naš rad nastaviti. Moramo stalno mjerodavne upozoravati da o nama vode računa, a željezničare upućivati u organizaciju, ko-• ja je jedina u stanju da njihov položaj po-! pravi. ’
Posle govora druga Gjurića pretsjednik je zaključio ovu uspjelu konferenciju.
IZ SLOVENIJE.
kalnega, kretniškega in ostalega osobja? Ali velja predpis le za u-radnika?
Dopust se ne daje po potrebi, ampak po nekem čudovitem, »vrstnem redu«; gotovi gospodje dobe skupaj po mesec dni, ubogi premi-kač pa dobi po par dni, pa še vedno mora biti v bojazni, da pride o polnoči avizer in mu ga ukine.
Četrta rezerva naj se vpelje v turnus 12-24, ker le tako se bo dalo delo izvršiti v nočnih urah.
Sedaj pa zaključimo in upamo, da se bo res naredil red na obe strani, kar osobje ravno hoče, ne pa, da bi zakon veljal le tam, kjer so dolžnosti, ampak naj velja tudi tam, kjer so pravice osobja.
Ljubljana.
Pravičnost železniškega odbora, ki podeljuje stanovanje, je res vzgledna. Na Resljevi cesti v Ljubljani je bilo za oddati stanovanje dveh sob in kuhinje ter je bilo seveda mnogo prosilcev. Nešteto je prošenj delavcev in nastavljencev, ki jim grozi deložacija ali pa so v skrajno slabih stanovanjih, posamezni z družinami po treh do šestih oseb in vsakdo je pričakoval, da bo to stanovanje dobil eden teh revežev. Vendar železničarji obračajo, železniški odbor pa prevrne, ker najbrže v bližini direkcijske palače na Resljevi cesti ne mara videti preveč raztrganih železničarskih otrok ter je nakazal to stanovanje nekemu činovniku III. kat., katerega družina sestoji iz žene. Pa pravite, da ni pravice na svetu. Saj železniški odbor ni kriv, da imajo nekateri železničarji kopico otrok, to je pač njihova privatna stvar, misli g. direktor, ko sodi po svojih lastnih razmerah. Prinašamo ta slučaj v javnost, ker hočemo, da se partizanstvo iztrebi in dobe stanovanja najprej potrebni z velikimi družinami in ko teh ne bo, pa ostali brez otrok.
Kotiček v razvedrilo in
poduk.
V našem težkem življenskem položaju in nepretrganih skrbeh in borbah je potrebno, da se članstvo »Ujedinjenega Saveza Železničarjev« tudi vsaj nekoliko razvedri in nasmeje, pri tem pa vendar nekaj profitira in spozna kam spada.
So taki trenutki sicer redki, ali hvala bogu, da se vsekakor najdejo od časa do časa prijatelji, ki za to poskrbe.
Naš prijazen prijatelj »Jugoslovanski Železničar«, ki izhaja po potrebi v zabavo »Ujedinjenemu Železničarju«, je poskrbel za prav prijetne urice.
Da se bodo vsi naši člani in tudi še neorganizirani železničarji malo razvedrili, in istočasno spoznali velike prijatelje železničarjev, »Zve-zarje«, hočemo v tem kotičku nekaj izrazitejših dovtipov navesti.
Zadnja intervencija pri ministru prometa gospodom višjim uradnikom. roji po glavi. Pravijo, da je »intervencija internacijonalcev« izgledala sledeče:
Predstavil jo je Dragiša Lapčevič, bivši socialdemokratski poslanec, ki je bil pozneje izključen iz stranke, ter je sedaj takozvani »kulturni delavec«-novi-nar in po zatrdilu beograjskih socialdemokratov upravni svetnik pri raznih kapitalističnih podjetjih. »Ujedinjeni Železničar« ga imenuje »sodruga«! (Podčrtal člankar sam.)
Takoj v prihodnjem odstavku pa stoji:
»... ker je baje v prijateljskih od-nošajih s sedanjim predsednikom vlade in raznimi drugimi ministri. Mogoče je tudi to vzrok, da ga ne imenuje sodruga ...« (Podčrtali mi, ker člankar ni imel korajže.)
Kaj pravite, železničarji? Najprej je člankar jezen, ker imenujemo Lapčeviča sodruga, točno 8 in Ve cm nižje pa je zopet jezen, zakaj ga ne imenujemo sodruga.
Zanimanja vredni možganski preobrati!
Potem pa piše prav debelo:
»Slovenski železničarji naj si sami izračunajo, koliko je bilo v deputaciji železničarjev.«
In navaja:
»Sodruga Jernejčiča iz Ljubljane poznamo, sodrug Ojorgje Djurič je sedaj I 3 leta izučen profesijonist v sarajevski I delavnici, Gjuro Brlič je po zatrdilu so- I drugov novi sekretar v Zagrebu, a so- ; drug Bogdan Krekič je tajnik beograjske | delavske zbornice.«
Po .mnenju člankarja torej ni nihče od teh železničar. Ker Jernej- | čič je skladiščni delavec na postaji | Ljubljana; kako pač more biti on železničar. Djurič je profesijonist v sarajevski žel. delavnici, torej to ni
železničar. Brlič je tudi delavec v * zagrebški železn. delavnici in kajpa- j da — po mnenju člankarja — noben I železničar. Krekič je odpuščen že- j lezhičar in to odpuščen vsled delovanja za zboljšanje položaja železničarskega proletarijata (delavcev in nastavljencev), kar seve ne prinaša povišanja v I. kategorijo uradnika a la Deržič, nego odpust iz službe.
Železničarji, ali sedaj veste, kdo se pri Zvezarjih smatra za železničarja in kdo po njihovih metodah sme iti k ministru?
Pri Zvezarjih se namreč železničar začne šele pri »zlatem ovratniku«, to je uradniku, delavec, profesijonist, služitelj, zvaničnik ne eksistira, on ima pri njih edino pravico plačati članarino, intervenirati v Beogradu pa smejo pri ministru le višji uradniki. Pač težko gosposkim zvezarskim možganom, ko naš savez postavlja delavce in profesi-joniste na čelo organizacije ter jih pošlje k ministru v intervencijo! Pri j nas namreč nimamo pred delavci nič zakrivati in jih smatramo za zmožne vršiti vse funkcije. Značilno za Zvezarje pa je, da so tudi oni šli k ministru in se v svojem1 časopisu niti ne upajo povedati, kateri »železničarji« so sestavljali njih deputacijo. To pa se boje vsled tega, ker v deputaciji ni bilo niü enega delavca, služitelja ali zvaničnika, dasi je šlo za delavski pravilnik! Delavci, kaj pravite na to? Ali naj o Vašem pravilniku res odloča le višji uradnik? Ali boste še plačevali kuluk svojim tlačiteljem?
Sedaj pa zabrenkajo gg. Zvezani v svojem članku na »drugo struno«.
Med drugimi je značilna pripomba o nekakem krilu komunistov. Je že res. To je danes moda. če kakemu gospodu kaj ne ugaja, vidi takoj komunizem. Le poglejte zagrebškega advokata dr. Kulčera, ki je sedaj zaprt ravno zato, ker je nekega natakarja denunciral kot komunista in delal to več let — ker je bil njegovi sestri dolžan stanovanje.
Člankarju se zdi pojasnilo internacijonalcev netočno, ker je po intervenciji sodruga Djuriča bil obljubljen tudi kredit poleg drugih tudi izrecno za progovno delavstvo. To člankarju ne ugaja, ker —- kaj bo progovno delavstvo^ s kreditom, plačo ima itak lepo. In zato se jezi na našo »netočno« pojasnilo. Fakt pa je, da smo ravno mi prvi opozorili ministra, da manjka kredit za progovne delavce, da preskrbi naknadni kredit.
Da smo zahtevali tudi anketo, jezi člankarja zelo. Verjamemo, ali naši delegati so šli intervenirat v korist železniškega delavstva in ne v korist uradnika I. kategorije. Mi delamo pod kontrolo našega članstva, iij zato je člankarju anketa neprijetna, ker on kontrole svojega članstva (če ga sploh ima kaj) ne mara.
Imenitno pa je to:
Za nastavljeno osobje je Savez predložil 4 točke.........Predložili so g.
ministru celoten načrt o drž. prometnem osobju. O tem svojem načrtu sodrugi j molčijo kot ribe (podčrtali mi).
Da smo imeli nešteto konferenc, 1 da smo ta načrt razmnožili in ga , imajo vsi naši zaupniki, kajpada ne j pomeni nič. Morali bi prositi za njih | »žegen«, da bi bilo prav.
Naša intervencija je seveda dala »inicijativo« raznim gospodom višjim uradnikom in inženerjem, Čau-darevičem, Deržičem, Ponikvarjem etc. etc. Mahnili so jo v Beograd in intervenirali. O intervenciji za delavce ravno Zvezarji molče kot ribe.
Mi smo zahtevali eksistenčni minimum, personalno komisijo in druge dosegljive pravice — povdar-jamo — pa smo zato baje škodljivci in neke vrste izdajalci železničarskega stanu. Mogoče? Predlagali j smo, da mora pač tudi nižji nastav-lienec dobiti pošteno plačo, eksistenčni minimum — a če je to v škodo gospodom višjim uradnikom in | raznim Deržičem, se res nismo bri- | gali. Iz tabel, ki jih misli baje priob- i
čiti ob priliki (škoda, da jih že ni), bo to dokazal. Naši zaupniki in po njih vse naše članstvo pa je to že vse preštudiralo, sklenilo, da je tako prav in ... zato pometajo z ljudmi in metodami »Udruženja nacionalnih železničarjev«.
*
Škoda, da nas prostor sili, da ne moremo vseh »vicov« v tistem veselem članku zapisati. Pa bo, mislimo, zadostovalo to, da razvedrimo v težkih dneh naše člane, da vidijo, kako skušajo Zvezarji z vsemi silami preprečiti vsako akcijo za zboljšanje položaja delavstva in nižjih nameščencev.
Iz okrožnic.
Naročitev listnih ličnih legitimacij.
Glasom okrožnice štev. 142/1 od 16. oktobra 1929, morajo vse službene jedinice predložiti direkciji sezname s slikami, in sicer za provizioniste, vdove in sirote od 10. decembra dalje, za aktivno osobje, delavce in njih rodbine pa v času od 15. novembra do 10. decembra. Delavci morajo dati za vsako legitimacijo znesek po 1 Din in za vsak vložek znesek 1 Din. Pravico do legitimacije imajo vsi delavci, ki niso izrečno sprejeti za začasna dela pogodbeno, ako imajo eno leto službe, so stari 21 let in so vojaščine prosti. Njih družine imajo pravico do legitimacij. Za družino se smatra žena ter sinovi največ do 16. leta starosti, hčerke pa do 20. leta starosti. Ako ne hodijo več v šolo, morajo priložiti potrdilo občine, da žive otroci doma s starši v skupnem gospodinjstvu, in S0‘ od njih popolnoma vzdržani.
' Pravico do legitimacij imajo tudi mi-loščinarji in rentniki, ki so služili najmanj 5 let; rentniki poleg tega še, če so 100% delanezmožni odnosno ako imajo potrdilo od zdravnika, da so nesposobni za delo. Proviziijonisti morajo oddati ob enem s sliko tudi zadnji odrezek poštnega čeka o nakazilu provizije.
Odvzetje vozne ugodnosti za prevoz živil delavcem.
Ministarstvo saobraćaja je z odlokom od 17. septembra izdalo tolmačenje pravilnika o voznih ugodnostih, s katerim odreja, da delavci sploh nimajo pravice na brezplačen prevoz življenskih potrebščin v teži 500 kg za zimsko potrebo.
Sprememba zdravniškega okrožja Grosuplje
Z veljavnostjo od 1. novem1. 1929 spada pod zdravnika dr. Lapajne v Ljubljani vse železniško osobje, ki stanuje na progi do km 16.220 in sicer s postajami Lavrica, Škofljica, čuvajnica štev. 1 do 4.
Zakon o praznikih (izvleček).
§ L
Ob državnih praznikih, ob nedeljah, ob svojih verskih praznikih, označenih v § 3., in na praznik svoje krstne slave državnim
uslužbencem ni treba biti v službi, razen v primerih, ki so izvzeti z zakonom.
§ 2.
Državna praznika sta rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in dan ujedinjenja.
§ 3.	'
Verski prazniki državnih službencev so po § 1. ti-le:
1.	za pravoslavne: badnji dan, božič (dva dni), bogojavljenje, sv. Sava, veliki petek, uskrs (drugi dan), Djurdjev dan, Spasov dan, sv. Cirilo i Melodije, Duhovi (drugi dan), uspenje presvete Bogorodice (velika Gospojna) in sv. Nikola;
2.	za rimske katoličane: božič (dva dni), novo leto, sv. Trije Kralji, sv. Jožef, vnebohod, velika noč (drugi dan), Telovo, sv. Peter in Pavel, sv. Ciril in Metod, veliki Šmaren, Vsi sveti in Brezmadežno spočetje blažene Device Marije;
3.	za grške katoličane: badnji dan, božič (dva dni), sv. Trije. Kralji, veliki petek, velika noč (drugi dan), vnebohod, sv. Ciril in Metod, binkošti (drugi dan) in Brezmadežno spočetje blažene Device Marije;
4.	za evangelijce: božič, veliki petek, vnebohod in praznik reformacije;
5.	za muslimane: ramazanski bajram (tri dni), kurbanski bajram (tri dni), mev-lud in 1. muharema (novo leto, en dan);
6.	za Žide: pasha (prva dva in poslednja dva dni), roš-ašana (dva dni), jon-kipur (poldrugi dan) in ševuot (dva dni).
§ 4.
Ob državnih praznikih in ob nedeljah se v državnih uradih, zavodih in napravah praviloma ne vrši redno delo. Od 9. do 11. ure opravljajo dežurni uslužbenci nujne in neodložljive posle.
Ob verskih praznikih, naštetih v § 3., vrše državni uradi, zavodi in naprave praviloma svoje redno delo z uslužbenci, ki nimajo na ta dan svojega verskega praznika. Če v sestavu urada ni uslužbencev druge vere ali jih ni v zadostnem številu, da bi se vzdržavalo redno delo, je postopati tako, kakor je predpisano za državne praznike in za nedelje.
Starejšina razporeja po vrsti državne uslužbence na nedelje in praznike.
V nujnih in neodložnih primerih morajo vršiti državni uslužbenci svojo dolžnost ob
vsakem času, ne glede na nedelje in praznike.
Dopisna šola za Esperanto«
(2. nadaljevanje.)
Odprimo stran 16. Kvara leciono (ga-) Četrta naloga.
Slovnica: Predpoga ge- označuje moški in ženski spol skupno; dodaje se samostalniku, ki znači moški spol v množini: patro oče, gepatroj starši; sinjoro gospod, gesinjoroj gospoda (gospodje in dame) itd.
Označimo esperantske stavke s 1 do 8. Prevod; 1. Ona stanuje pri dedu (starem očetu). 2. Njen oče je mlad. 3. Njeni starši so bili mladi. 4. Stara babica (stara mati).
5. Stari ded in babica. 6. Da, jaz sem tekel skozi salon. 7. Kdo sedi na onem stolu?
8. Včeraj so oni marširali.
Tolmačenje: V 3. stavku pomeni besedica estis pretekli čas, radi tega prevajamo' s »so bili mladi«. V 6. stavku istotako »ni kuriš smo tekli« itd. Pomena novih besed ne bomo več navajali, ker je že razviden iz prevoda samega. Preidimo1 na peto nalogo.
Kvina leciono. Na strani 17 se nahaja veliko število esperantskih besed. Numerirajmo iste po vrsti ter zapišimo njih prevod in sicer (esperantskih besed ne bomo navajali, ker ni potrebno):
1. nečak — 2. bratranec — 3. sin —
4.	soprog — 5. gospod — 6. gospod (samec) — 7. gospodična — 8. otrok — 9. deček — 10. sorodnik — 11. predpona (vidi nižje razlago) — 12. tast — 13. tašča — 14. prijatelj — 15. zelo — 16. še — 17. pogostokrat — 18. redko — 19. vedno — 20. mnogo — 21. mnogi — 22. drugi — 23. tudi — 24. prijazen, vljuden — 25. vesel, radosten — 26. človek — 27. ljudje — 28. okrog, okoli — 29. spoštovati, ceniti — 30. šaliti se — 31. jesti — 32. jedilo — 33. večer — 34. govoriti — 35. toda — 36. skrbeti, brigati se — 37. O1, glede na — 38. hiša — 39. pes — 40. kletka — 41. ptič — 42. truden — 43. priti — 44. k, h — 45. zadovoljen — 46. skoraj, kmalu — 47. po, za (časovno) — 48. ali —
Še nekaj neznanih besed: dormi spati, lito postelja, familio familija, družina, šego stol, logi stanovati, fenestro okno.
Tolmačenje: V prvem stolpcu pod 11 stoji predpona bo-. Ona pomeni svaštvo pri ljudeh (ki so si v sorodu po ženitvi). Primer, besede pod 12 in 13. V drugem i stolpcu stoji besedica multe, ki ima1 kon- j čnico -e (je torej prislov na vprašanje ka- 1 ko?). N. pr.: li bele kantas on lepo poje, | bone laboras dobro dela.
Ko' smo se naučili te besede, preide- : mo na povest. Čitajmo vse glasno in jas- | no. Naglas naj leži vedno na predzadnjem ; zlogu. Prevajajmo vse stavke ter pazimo na sestavljene besede, n. pr.: dormočambro spalnica itd. Ko smo to povest dobro predelali. začnemo z odgovori in sicer:
A) Respondu per jes! Odgovori z da! Na vsa vprašanja pod tem naslovom moramo odgovoriti z »da«. Ta vprašanja naj bodo naša prva konverzacija v Esperantu ter od teh vežb je mnogo odvisna hitrost, s katero se bomo naučili govoriti. Pazite! Besedica per pod A) se prevaja isto kakor kun, razlika je samo ta, da pomeni per s, z (orodje, s pomočjo), kun pa s, z (spremstvo). N. pr. Mi trančas per trančilo režem z nožem, mi venas kun la patro pridem z očetom (v spremstvu).
Potem sledijo vprašanja s per ne! z ne!; per notno de persono! z imenom osebe (o kateri mislimo govoriti); per notno de objekto! z imenom predmeta ter per notno de loko! z imenom kraja. Na ta vprašanja si moramo sami sestaviti primerne odgovore. S tem nam je dano polno svobode, da si namreč prikrojimo odgovore po že pri dobij enem znanju Esperanta.
Opozarjamo Vas na važnost takega učenja, to je hišne konverzacije s pomočjo teh vprašanj. Čitajte večkrat in to' glasno, da se priuči ne samo jezik, ampak tudi uho1. Dobro bi tudi bilo, če bi se dva sestala, od katerih eden vpraša, drugi pa odgovarja. Posebno težje stvari je dobro tako vežbati.	(Nadaljevanje sledi.)
Železničarski koledar za leto 1930 ie izšel.
Te dni smo razposlali vsem podružnicam v Sloveniji slovenski železničarski koledar za leto 1930, kolikor so ga naročile. Cena koledarju je le 10 Din. Nadaljna naročila koledarčka naj se pošiljajo na naslov: Ljubljana, poštni predal 280.
Priporočamo vsem železničarjem, da si ta koledar nabavijo, ker jim bo služil kot važen pripomoček ob vršenju službe. Potrudili smo se, da sestavimo izvleček vseh važnejših predpisov, ki urejajo pravice železničarjev. Važno je za vsakega, da koledarček prebere, da bo znal varovati svoje iinterese, da pride pravočasno doi svojih pravic.
Sto strani strokovnega vestnika obravnava vse važne predpise o provizijskem fondu za delavce, vračunanju let delavcem, odmeri penzije, bolniški blagajni, voznih ugodnostih, sporednih prinadležnostih, napredovanju, dokladah, predpisih o izpitih osobja, signalnih predpisih itd. Za vsako zadevo so spisani vzorci prošenj.
V koledarčku so tabeje za turnuse, konzulati, vozni odhodi in prihodi vlakov za Ljubljano in Maribor. kilometersKe razdalje postaj, tabele za vijake itd. Vsak kupec koledarja je za slučaj smrtne nezgode zavarovan za Din 250
1 Uprava koledarčka bo, ako se tekom leta spremene razni predpisi, izdala še »dodatek h koledarju«, ki ga bo vsak kupec koledarja dobil brezplačno.
Železničarji! Kupite svoj koledarček!
Centrala USŽJ.
[liska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Ujedinjeni
Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru.