GLAS
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravuiku in sov redniku Antonu Lakner-ju, v roagistrat-ni ulici (Contraila del Municipio), h, št. .">8. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi sc ne vnu-ajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za narodno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, H sold., če dvakrat. 12 s. če trikrat. 15 s.: za kolek vsakrat 30 s.

program, s kteri m letajo prav po šarlatan-sko po kmetih in nasprotnike tega početja pri malo mislečih za sovražnike »omike" in »svobode" deimneujejo (ovajajo).
Na ta način sè silo priti ra ni (provocirani) prepir zastran programa ima nekako principilo podlogo, ker nameravajo oni z novim programom nasproti pravemu narodnemu programu povzdigniti in proglasiti sovraštvo proti cerkvi — za novo politiško vero.
Kor pa ves zalog teh slovenskih «liberalcev", kteri imajo o pravi nalogi časnikarstva komaj nekako predčutje. skoraj le v nektorih dobro glasečih se besedah (SchhigwOrtern) obstoji, poslužujejo so ti predboritelji za ..omiko" in »svobodo" sploh, sosebno pa nasproti odličnim rodoljubom, diktatòrnega in zaničljivega govorjenja, kte-rega je težko v družili listih najti. Cel«'» telesne slabosti upotrebavajo za napadno orožje.
Vsemu se dela vpov. da so le vpira jo. zmešnjavo delajo in izraz ujejo osebne antipatije. Kar so izmislili naj odličniši in razsvetljeni rodoljubi za blagor naroda, to postavljajo «mladi** tje kot obče škodljivo. Ti patentirani rodoljubi, ki sami prestrh-ljujejo blagostanje domovini, omota vajo v-sak dan skoraj ves koristni iu spoštovanja vredni duhovski stan z blatom, hujskajo en «lei ljudstva proti drugemu, stan proti stanu; oni napadajo vero narodovo ter iz-rekavajo javno, da so pripravljeni vsak hip združiti se z ustavoverno stranko za borbo proti cerkvi.
Vsa sredstva, ki jih ponuja liberalizem, pritirajo oni, da motijo narod in ga odvračajo od svojih voditeljev. Sedaj jim
podtikajo, da hočejo oživiti zopet desetino in tlako, sedaj jih predstavljajo kot nazadnjaške mračnjake in sebične izdajalce. Na kak neizgovorljiv način se oni z narodom igrajo, temu bodi v dokaz, da postavljajo vsem od izvirne prave stranke (Mut-ierpartei) postavljenim kandidatom druge kandidate nasproti, in sicer navadno le ničle in tudi tam, kjer nimajo nikakega upanja, da zmagajo.
Za narod kot tak, kot celot . ni že davnej nič mar našim neučakalceui ; oni ga imajo le še za sredstvo, da bi svoje namene dosegli..
Vendar pa se ne more trditi, da bi bili ti ljudje sami mogli požar zanetiti na vseh štirih voglih Slovenije, ako ne bi jim bil pred pota gladil (občni) liberalizem in jim dela olajšal. iu da ne bi drugi, od tuje strani, v ogenj pihali.
Vse, kar želi prevrata, kar nima jasnili pojmov; vse, kar je politiško nezrelo, vname se ob frazah : vse, kar vidi v tem, da bi se narod ojačil, da bi se bremena ljudstvu zlajšala. da bi se utrdila nravnost, spodobno.M in red, (vse. kar vidi v tem, pravimo) nevarnost za svoj način življenja in prid bivanja, vse to teka in kriči in pomaga širiti „omiko** in «svobodo**. Evo uiladoslovenska liberalna kri pri nas, h kteri se šteje veliko njih, ki so narodu za-grizneni sovražniki !
Pravična jeza rodoljubov je splošna, in razkačenost v narodnem razdvojenem taluni prišla je do stopinje, da se je resno bati še hujega razponi.
Poravnava je nemogoča, pišejo od une strani, boj mora nehati z vničenjem ene, ali druge stranke.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 golti. 50 s., za četrt leta <S0 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. druitva ..Gorica" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naše razmere.
,Politik" je prinesla v št. 240. „iz Slovenije, 20. avg." dopis, kteri si blezo tako glasi :	„(i\aše razmere). Bili smo
nekdaj zedinjeno bratovsko ljudstvo. Kakor punčico svojega očesa so varovali naši voditelji narodni biser, in, če si tudi nismo priborili vidnih politiških vspehov, zabil ježiti smo mogli vendar vsled složnega delovanja moralno ojačenje našega ljudstva. Po okrepenji zavednosti rasle su nam moči in nade, in celò posamezni poboji, ne da bi bili v nas rodili nbup, bili so nam v spodbudim, da smo si iskali novih sredstev za v por.
Ali, po noči prišel je sovražnik in posejal ljuljko med pšenico. Prišel je (vulgarni) laži-liberalizein. Čeravno je postal sam sebi v posmeh, tako, da se že sramuje svojega imena, povzdiguje so pri nas na enkrat njegov prapor, in se pod njim bojuje hoj proti vsemu, kar je ljudstvu sveto, iu kar ono čisla iu spoštuje. Sl urjen je nemir in vrinil se je razpor.
Kodo pri nas oni liberalizem posebno na debelo prodaja, to vemo vsi.
Nekateri mladi možje, pa ne da bi imeli za to potrebno politično, rečno in moralno sposobnost, zajahali so konja visoke politike, oziroma agitovanja in intrige, češ, da so oni predboritelji za »svobodo" in «napredek" proti »črnim močem", a v resnici za to, da si dušo hladijo ob zavidanih resničnih (realnih) zaslugah, ob moralni neomadežvanosti in duševni prednosti družili.
Da bi zgotovili konfuzijo (zmešnjavo), naredili so svojovlastno poseben, iz golih liberalnih fraz obstoječ navidezno naroden
0 pravem izrekanji latinščine.
(Dalje in konec).
Morebiti, da tudi sv. Auguštin to posebno izreko móni, kedar tako le piše: *Ako rečem, da bi se li (móni svojo mater Moniko) lahko navadila pravilno izrekali in govorili, gotovo lažem. Sc celo meni, ki sem moral se tega učiti, oponašajo Italijani, da Deklevih glasov pravilno ne izgovarjam ; pa tudi jaz njim oponašam, da ta ali oni glas drugače izrekajo, kakor gre. *) Opomniti treba, da materni jezik sv. Angustimi je latinski. In glejte ! drugače je latinski izrekal on, kot Afrikancc, drugače Italijane!, ki so v četertem in petem stoletji še la-
*) Si ilicam to (niinivuni matroni Monicam allo-quitur) facile ad oum sermonem porvonturani, qui ln-cutionis et linguao viti o careat, profeeto mentiar. M v ritim ip.suhi, mi magna ncccssitas fuit ista perdiscoro, intime m wnllis vavli iu n m soni s Unii c.ruijitont ; vi n inv virissim, i/nn i ml i/nuim sonimi nllincl, rvprvhvuduiitin'. (S. Aiigust.. De ordinò lih. H. c. 17.)
tinski jezik govorili.
Da so nekdanji Rimljani C izrekali ! vselej kakor K, pričajo tudi mnogoštevilna latinska imena, ktera so v prestarih časih Nemci od Latincev sprejeli, n. pr. Keller, (celiariani), Kisle (cista), KKsche (cerasti*), Kicher (ricer), Kaisar (caesar), Kc.rker(carcer), mager (maccr) itd Imena pa: Zelle (cella). Kan zel (canee/! um), Zcpter fsrep trum), Prt n z (princeps) itd. kažejo vse novejšo dobo, v kteri so bila od Nemcev sprejefa, namreč dobo, ko so uže C pred c in i omečeno, kakor c ali c izgovarjali.
Da so stari Latinci C vselej kakor /v izrekali, kaže tudi jezik Albancev ali Ski-petarov. Šteje se blizo 650 starolatiuskih besed v albanskem ali epirotskem jeziku, med kteri mi hočemo nekaj meni znanih tu sem postaviti: kikere (ciccr), kiiitet (ri-mtas), (jini (gens), kerlon (certo), fkin (ricini ts\ kepe (cepa), faìne (facies), prilik (prin-reps), kersi (crrosus), kieiì (codimi), kini (cen tu m), hira (cera) itd. itd. Lahko hi iz
epirotskega slovarja tu navedel sila veliko ! takih besed, kar pa, mislim, treba ui, ker uže to malo stvar dovolje spričuje, ktero dokazati hočemo.
Aplunder, die Sprache Jer Albanesen oder Schkipetaren. Fraukf. a. Moia. IS35. And reli. S. 290. piše med drugimi tudi to le :	«Da so Albanci potomci nekdanjih
Ilircev, spričuje, zoper Adelimgov Mitri-dates, razen d nizih Thunmannovili histo-riskili dokazov, tudi to, da latinske besede, k ter ih se blizo 650 v albanskem jeziku nahaja, se tako izrekajo, kakor so se izrekale za časa cesarja Avgusta, n. pr. kikere, kersi, jaške, (lascia), makelli (macellimi), šoke (sodus), itd. 0 teh besedah je tedaj soditi tako, kakor o nemških Kirsche, Keller, Kaiser, Kerker, kfere so bile gotovo takrat med Nemci udomačene, kedar so Latinci svoj C še vselej kakor K izrekali" itd. Kdo tedaj izreka sedaj latinščino prav tako, kakor hi se imela izrekati? Morebiti ItalijaniAli izreka latinskega med Itali-
Prvega menjenja smo tudi mi; z razdirajočo liberalno vrtoglavnostjo je pogajanje nemogoče. Šla j«? konservativna stranka do skrajue meje zatajenj& same sebe gledé jako resnega trenutka, in prišla je slednjič do prepričanja, da bi bilo vsako pomirjen je s takimi ljudmi le gnjilo pomirje.
Ali. prišel bo dan. da bo tirjal narod račun od listih, kteri imajo odgovor dati za njegov moralni in materialni razvoj.
Obleci.
Avstrija. Nemški časniki tožijo, da je volilno gibanje vse premalo živahno, ako ravno ni moč reči, da bi bil njihov prepir med »starimi", »mladimi* in »demokrati* potihnil.
Kar nas federalee zadene, smo že enkrat povedali, zakaj nas nemški domači prepir mika in nam koristi, prav iz tistega vzroka, kakor naš (slov.) prepir ustavoverne Nemce. Ce nas naša nesloga tlači, tudi njih njihova gotovo ne jači. Ker st* bode sosebno o času volitev veliko govorilo in pisarilo o omeujenih nemških strankah, naj jih tukaj za naše čitatelje oznamimo. » >7</ri“, to so zdaj vladajoča stranka, izsred ktere je ministerstvo ; oni hočejo biti glede na sedanjo »ustavo* nekako konservativni, hočejo v liberalnem zmislu le stopiljema, premišljeno napredovati; imenujejo se tudi radi »avstrijske* liberalce, da si jim ni za Avstrijo in njene narode veliko mar in bi se menda ne jokali, ko bi jutre ali poju-tranjem Bismark vso Čislajta ni jo pogoltnil ; oni so tako dolgo Avstrija nei, dokler nemški element, ali prav za prav oni v Cislajtaniji vladajo. — vMladiu so v ustavoverskem taboru hlizo to, kar naši mladi pri nas. Oni se ne imenujejo »Avstrijane*, ampak naravnost »deutsch-liberal* (nemško - liberalne); oni povdarjajo nemško narodnost v zmislu velike nemške države, kteri bi se raji danes, ko jutre pridružili ; oni so le faktično še v Cislajtaniji, a vsa njih politika je véliko-nemška, prusko-nemška. Tega tudi vsaj v dejanjih ne tajé.
Y tem, ko je starim liberalcem geslo: »Počasi in previdno*, hočejo ti mladi brez-
je odveč omečena, ni več prava izreka sta-rolatinskega jezika, kakor tudi novogerška izreka ni več podobna nekdanji stari izreki, ko so še Homer, Hesiod, Sokrat, Platon itd. živeli in pisali; kakor sedanja izreka-francoskega in angležkega ni več prvotna stara izreka teh jezikov za časa, ko sta se pisati začenjala; kakor sedanja slovenska, hrvaška, srbska itd. izreka ni več taka, kakoršua je bila za časa sv. Bonifacija itd.
Pa tudi Francozi, Španjci, Angleži itd. nimajo prave nekdanje izreke latinskega, kakor lahko posnamemo iz tega, kar smo tu zgorej povedali. Naša izreka latinskega bi bila še med vsemi naj boljša, samo da bi še C vselej, tudi pred e) ?, ae, o e, en kakor K izgovarjali. Gotovo je namreč uaš rnagnus, kakor ga izreka Nemec ali Slovenec, bliži starolatinskemu ma caos (maknos), kakor pa manj us, kakor to besedo sedanji Italijani izgovarjajo. Tudi scire, po staro-latinskem prav za prav skire, je bolje iz-
ozirno v Berlin »marširati*, in ker jim sedanja dunajska vlada k temu ne pripomaga, bi jo v prihodnjem drž. zboru radi prekucnili, ter si drugo ministerstvo izbrali, ki bi jim na potu v Bismarkijo takt tolklo. Memo »starih* so »mladi* vsaj odkritosrčni.— »Demokrati* so skrajni svobodnjaki in naprednjaki ; njim je vse le pripomoček za dosego njihovih radikalnih namenov. Oni so kosmopoliti ; za Cislajtanijo jim je le toliko mar, kolikor ona njih namenom ustreza. Od »mladih* se ločijo poglavitno v tem, da povdarjajo bolj » svobodujaštvo* in »naprednjaštvo*, uni pa stavijo »narodnjaštvo* (nemško) nad vse. Naj bolj znani organi (časniki) teh o strank na Dunaji so: »Neue freie Presse* (org. »starih*), »Deutsche Zeitung* (org. »mladih*), in »Wiener Tagblatt* (org. »demokr.*) Toliko našim bralcem v pojasnilo, da nas bodo v prihodnje umeli, če ob kratkem porečemo : Pri volitvah je zmagal ta ali ta. Šlo je misliti, da se v sili »demokrati* z »mladimi* proti ,starim* zedinijo, ali dosedaj se kaže, da hočejo hoditi demokrati svojo pot; vstopajo se krepko proti mladim, kjer gre za postavljanje kandidatov. — Pustimo jih in glejmo, da mi več ko mogoče svojih izvolimo — naj že gredo ali ne gredo) v novi zbor. Če bode imela vsa opposicija 144 svojih poslancev, bode osoda nov. drž. zbora v njihovih rokah in ustavoverci so začeli s tem faktorjem, že racuničiti.
Razstava še zmeraj nima sreče; obiskovalcev malo in tisti pomoček, ki so se ga hoteli spet poslužiti, da bi privlekli spodobno število ljudi v razstavne prostore — veselica, namreč, ki je imela biti 3-1. ni., je prepovedana. Da so bili prisiljeni prepovedati jo oni, kterim je šlo nar več za to, da bi se bila napravila in da bi se bila prazni razstavni denarnici čeva pomazala, tega vzrok tiči v kóleri. V tem, ko procesije in cerkvene shode prepovedujejo, ni skor mogoče, da bi pripuščali gnječo itd. pri razstavi. — Vendar dojde razstavo še vélika čast, predno se konča. Nemški cesar Vilhelm, ki se je bil poleti skujal in ni hotel priti v Beč, pride vendar zdaj jeseni, zuabiti še ta, ali pa prihodnji mesec. Tako je neki obečal te dni v Gasteinu
rekano tako, da se s in c slišita, kakor pa po italijanskem sire ; v tem me uterja tudi valaški ali rumunski jezik, ki se je neposredno iz nekdaujega latinskega izcimil, in piše in izreka scire (scire), desčinrj (discin-go, aufghrten) itd.
Naj bolj smešno je, kedar naši možje, ki so se v latinskih šolah latinsko izgovarjati učili bolje po nemškem načinu, potem pa, pastirovaje v Gorici ali v okolici, začenjajo v izgovarjanji latinščine Lahe posnemati, ter zdaj po laško, zdaj po nemško eno in isto besedo izrekajo, ker se ne morejo tako hitro stare navade izrekanja znebiti. Tako nestalno, mešano izgovarjanje je pravo pačenje jezika. Ostanimo pri tem, kar smo se v šolah navadili; nobenega Laha ne dobite, da bi svojo, da si manje pravilno, izreko latinščine zavoljo Slovencev ali Nemcev popustil, in izrekati začel tako, kakor mi ; Slovenec pa, ki je bil vselej v to zaljubljen, kar ni domače, kar je tuje, koj hlasti po tuji izreki latinščine, češ, da
(avstr, toplicah). Če prav pa se dunajskim začasnim Avstrijancem sline cedé po Vil-helmu, da ga bodo videli obličje v obličje, mika jih menda še bolj to, da pride tudi italijanski kralj, Viktor Emanuel, okoli 20. t. m/ na Dunaj. To je za liberalce sama mast. Viki. Em., zaveznik prusk. Vilhelma, in, kar je še več, načelnik one vlade, ktera cerkvi in papežu toliko nasprotuje ! Vikt. Em., ki se je oni dan, ko je po letu 1866 v prvo spet zagledal avstrijski grb na dvornih železničnih vozovih, (ki so bili prišli v Italijo po šaha), zaničljivo izpod brk muzal; Vikt. Em., gospodar nekdaj nase Lombardije in Benečije, — pa kaj to ! — gospodar papeževega Rimal — kteremu »avstrijskemu* liberalcu ne bi srcé v prsih poskakovalo, ko sliši to »sladko* iuié in vidi kralja, — čigar vladarsko geslo — liberalcem tako ljubo — kakor se kaže, je: »Delajte, kar hočete, iu pustite me, da hodim na lov*?! Mnogi pripisujejo prihodu ital. kralja politišk pomen, da namreč naša vlada ne misli podpirati »reakcije* francoske, španjske itd. ampak, da misli napredovati na potu liberalizma. Mi pa smo tega menjenja, da »ital. kralj na Dunaji* ne pomeni ni več, ni manj, ko »šah* ali »knez srbski, Milan, na Dunaji*. Vikt. Em. bo cesarjev gost, kakor vsak drugi. Sramotno bi pa vsakako bilo, da bi se Vilh. in V. Em. h kratu sesia v Beči in tam Bog si ga vedi kaj sklepala, zna-biti nam na škodo. *) Kajti, da ste si Nemčija in Italija prijatlici, kaže med drugim to, da pojde en prusk general v Rim, ital. armado po prusko uravnavat. — Prišla je pretekli teden na Dunaj tudi kraljica grška, Olga. Knez Milan se vsem močno priku-puje.
Vnanje države. A1« Španjske m jè zmešnjava velika. Gledé Karlistov moramo reči, da telegraf laže, kakor telegraf. To je že smešno, kar madridska vlada Nikolaj Sal-meronova poroča po telegrafu. Karlisti so postali — petroljci! Pa kaj to! Vpeljali so (oh, groza!) — inkvisicijo! Važniše, ko te madridske smešnice, je to, da so Kar-
________________________ *
*) Po novejših sporočilih pojde ital. kralj tudi
v Berlin.
se mu Lahi ne bodo posmehovali.
Té in tem enake misli so me večkrat obhajale, ko sem slišal (in to se pri nas v Gorici mnogokrat godi), da kdo začenja latinsko tako izgovarjati, kakor imajo Italijani in Lahi navado, kakor da bila naša izreka manj pravilu a. Iz tega, kar sem tu dokazal, mislim bo vsakdo lahko sam spoznal, kdo ima vece pravo v tem. Pa tudi to sem mislil, da je naj bolj pripraven čas, kaj takega omeniti ob konci, ali pa ob začetku šolskega leta. Naj gre tedaj tudi ta sestavek ven na beli svet, da ga more vsak, kdor hoče, brati, in če je treba, tudi presojevati in nad njim svoj jezik brusiti. Ako me more kdo česa druzega prepričati, pa naj se oglasi. Jaz za zdaj sklenem.
Stefan Kociaiicic.
listi vzeli trdnjavo Estolla, vjeli 600 republikancev in zasačili 1400 pušk; kralj sam je bil svojim na čelu v tej bitvi.
Nemčija. V Li p s k e m so se godile 23. avg. zvečer in naslednje dni grde reči. Ljudstvo in vojaki so podirali neke »krčme* (sramotne hiše ?), ker je bil lastnik neke take »krčme* enega častnika otepel (a*/8). Oj, Musterstaat!
Domače novice.
(Goriške javne šole) so zdaj že vso končane. Ljudske so se imele končati še le 13. t. m., ali zarad kozic, ki so spet enmalo huje, ko prej, so se končale 1. sept. — Srednji šoli, gimnazij in realka, ste že zaprti, — ta od 22., oni od 27. avg. — Gimnazij je štel o začetku leta 268, konec leta 253 učencev ; Slovencev med njimi 137. Preskušnjo zrelosti je opravilo 10 uč., med njimi 4 izvrstno (Slovenec Šorli Iv. iz Podmelcev). Letos se je izdalo na gor. gimn. najsijajniše maturitatno spričevalo, odkar je presk. zrelosti vpeljana. Odličnik je Herm. Lovisoni. — V realko je bilo sprejetih 276, ostalo je do konca leta 230 učencev. Slovencev je 66.
(K vcerašnjemu učiteljskemu zboru) v vadničnih prostorih se je zbralo kakih 17—20 učiteljev. Za predsednika so si izvolili g. Avg. Leban-n (uč. gor. vadnice).
(Vredništvo „Glas''l-a) (Anton Lakner r. Lužovee) je zdaj v magistratni ulici (Contrada del Municipio) h. štev. 38.
Razne vesti.
— Na sveti Gori je bila 2. sept. t. 1. (na obletnico lanske procesije) v prvo tista slovesna sv. maša, ki se bo opravljala vsako leto (tisti dan) za vse, ki so kaj podarili za nove zvonove. To je prav, da se je v ta namen odločil 2. sept., ker se bo ob enem obhajal spomin nepozabljivega lanskega shoda. Sicer se pa v poslednji namen tudi še drug spomin napravlja: popraviti in olepšati se ima, ako se ne motimo, obhajilni aitar sred cerkve. Kes, potrebno delo.
— Iz Komna (na Krasu) se nani poroča, da je imel biti o priložnosti ondašujega «omenja sv. Tiliha 1. t. m. v drugo volilen zbor, pa ni ga bilo, pač pa so se veljavni možje privatno pogovarjali o prihodnji volitvi. Sploh pristopajo ljudje sklepom občnega zbora »Gorice* (25. avg.). Med duhovniki je zbudila ne-voljo nazočost onega župnika, ki je oni dan Velikodolske zgodbe — se ve da, spačene — v Cahejevo mavho spraviJL To se res pravi gostoljubnost zlorabiti !
— Tristo starosrbskih denarjev je izročil na Cetinji profesorju Bogisió-u nekdo iz Albanije. Našli so ta denar blizo Kosovega polja. Zastopani so skor vsi srbski cesarji. Napisi so vsi srbski razen enega, kije latinsk (Urosius) ; podobe so dobro narejene. Vrednost imajo ne-kteri teh penezov veliko. Jako važni so glede na starinoslovje srbsko in jugoslovansko nu-mismatiko, ktera se po teh denarjih v marsičem pojasni.
— G. sodnik Tom. Grafia po svoji želji prestavljen iz Kanala v Karmin. Veseli nas, da so vendar enkrat pravo zadeli. Sodnijski okraj šteje v Brdih veliko Slovencev: kaj bi bil delal ž njimi slov. jezika nezmožen mož? G. Graf je po rodu Nemec, pa zna dobro slovenski.
— G. Fr. Vodopivec, goriško-okolični in sežanski okrajni šolski nadzornik, je napravil
—	kakor je iz obravnav posl. sessije našega dež. zbora znano — zemljevid goriško-gradi-ščanske grofije za na steno v prid ljudskim šolam. Po nasvetu strokovnjakov v Beču je prišel ta zemljevid v razstavo in dobil zdaj častni diplom. Kaj pravite k temu visokoučeni gosp. poslanec dr. Lavrič? Vi, ki ste v zboru z ne-kterimi Lahi v isti rog trobili, češ, da je zemljevid pomanjkljiv in kaj vem, kaj!? In patisti širokoustni veleum, ki je v »Narodu* enkrat zabavljal novemu nadzorniku?! I)a, nar bolje je, da se nekterih »veleumov" nesramnost „o-mejiu •— s fakti.
— Učitelja imenovana. G. Blaž Sedevčič, podile, v Kamnjah., gre za učitelja v Žablje; g. Josip Copi, poduč, v Mirnu, pa za učitelja v Št. Martin (v Brdih.)
— Razpisani ste službi učitelja v jetni.š-nioi v Gradišči se slov. in ital. učnim jezikom: služba profesorja za tizi ko in mathematiko na izobraževal išči v Gorici sè slov. učnim jezikom. (Ostalo glej v »Osserv. Triestino.")
— V Kviškem so napravili 31. avg. t. 1. ondašnji »luštni* godci, ali ne vem, kdo, »besedo* v čitalnici. To je imela biti beseda ad hoc (to je, prav zato). Prisopihali so gori iz Gorice (mesta, nota bene !) mladosloveuski prvaki in ž njimi tudi «stari fant*, kandidat. Da se je pelo in pilo, to že mora biti: — pa tudi govorilo se je. Prekosil pa je deklamato-rja — kandidata nek negorišk študent - (brez -„ač* !), menda tisti, ki je se svojimi dolgimi lasmi že vse lastovke spodil iz dežele. Tako »debelo* in »debele* je neki govoril, da so ga za skricc vlekli z odra. *)— Ljudi — radovednih
—	se je bilo še dosti sešlo. Kaj pa menite, kakšen vti» so nesli »gospodje* «Sočani* v Gorico? Briški svet je za trto, — za to je o-poka dobra, — a da bi Soča kedaj tekla po Brdih — ne bo dal ! En brisk »Sočan* je neki sam z glavo majal rekoč: Bojim se, da ne bo nič z Lavričem, pri nas »vajde* (zmore) Tonkli. Nazaj grede je izmed dveh parov prvi (prt i z ozirom na prvaštvo) po vojskni šegi pozno po noči rekvirirati dal v Snežatnem »furšpan* za trudne svoje ude. «Tako je bilo* !
— Treščilo je 31. avgusta ob 4V2 popold. v Iderskem v Mih. Sovdatov hlev, v katerem so bili 3 konji. Enega je ubilo, druga dva so rešili.
— Banka „Slovenija*, oddelek za ogenj. Dnevni izkaz omenjenega oddelka od dne 31. avgusta 1.1. nam dokazuje: število polic 11046, zavarovanega kapitala 36,730,098 gld. in premije od tega 339,916 gl. 19. kr.
Glede pa na to, da od tega odpade za pozavarovanje : kapitala 8,133,909 gl. in pre-
*) Moil drugimi oslarijami jo kmetom rekel po-pred, da ..hudiča niu, čez nekoliko časa pa je zatrdil neko modro frazo z trivialnim rekom: »Zlodej naj ga vzame, če mi kdo tega ne verjame*. Oh »omika44 ! Ta pa, ta ! — Malo je manjkalo, da ga Brici niso potepli.
raije v gotovem 41,352 gl. 95 in v menjioaà 66747 gl. 98 kr., ostaja tedaj premije na letni račun še vedno 231,815 gl. 26 kr.
Ravno isti izkaz od dne 31. julija t. L je pa obsegal : število polic 8000 ; zavarovanega kapitala 30,941,297 gl. in na lastni račun ostale premije 200,799 gl. 02 kr.
Iz vsega tega se razvidi tedaj, da je meseca avgusta t. 1. imenovani oddelek na novo dobil : 3046 polic, kapitala zavarovanega 57x8,801 gl. in premije na lastni račun 31.016 gl. 24 kr.
Te številke nam kažejo delovanje v preteklem mesecu, katerega ne bodo prezirali bankini delničarji in tudi ne oni, ki so že zavarovali svoje premoženje zoper ogenj ali ga mislijo zavarovati pri banki »Sloveniji".
— V deškem (malem) semenišči se je vršila 24. avg. lepa svečanost, kakor prejšnjih let konec šolsk. leta. Pričujoč je bil tudi kn.-nadškof, ustanovitelj tega zavoda. O izidu besede smo slišali, da je petje vse prekosilo; pelo se je tudi med večerjo. Pevovodja je gosp. vadnični učitelj, Mih. Komelj (iz Solkana). (Tudi od drugod se nam poroča, da je Komelovo petje posebno gladko, neprisiljeno in melodično. Ur. *)
— « Vesoljno znanstvo" je naslov litografije^ knjižici, ki jo je spisal goriškega deželnega odbora uradnik g. Jož. Kregal.
Naslov razlaga pisatelj sam tako-le: „Raz-grnitev korenine, v kateri se vse znanstvene vejice zedinijo, in dokaz, kako vejica vejico podpira in razjasnuje*.— Izhajalo ho po več tacih knjižic (vsaka po 16 lit. strani). Vsak zvezek bo veljal 15 novcev, 12 zvezkov zaporedoma gld. 1:50. Vsak mesec izidejo 4 knjižiče. Naročila in plačila prejema g. pisatelj v pisaruici dež. odbora v Gorici. Kogar mika poznati ob-širniši obseg Kr.-lovih spisov, naj si jih naroči.
— Tržaški okoličani so imeli 31. avg. volilen shod v Rojanu. Nabergoj je za kandidata (za drž. zbor) postavljen. Stari domoljub Nabergoj je postal, odkar gospojsko suknjo nosi, nekakšen poiuliberalec. Dokaz temu njegov od družili mu vdihneni govor in pa — nazočnost (v vol. zboru) štajarsko-ljubljanskega
dohtarja Nebodigatreba (vulgo Vošnjaka).
»
— Novi politiški časnik naše stranke (v Ljubljani) je gotov. Izhajal bo za zdaj po 3 krat v tednu. Slava ustanoviteljem njegovim. Potrebujemo ga, kakor vsakdanjega kruha.
— V Pragi so ta mesec sijajne cerkvene svečanosti. Obhaja se dei et stoletnica pr alke nadškofije. Yèlika cerkev sv. Vida se je že več let v ta namen popravljala. Tisti dan pred začetkom slavnosti (30/8) se je vnovič za službo božjo odprla, potem ko je bil kardinal-nadškof, knez Schwarzen-berg, veliki in še en drug nov aitar posvetil. Med vnanjimi pemskimi in nemškimi škofi, ki so prišli poveličevat pražko in obče-pemsko 9001etno obhajilo, odlikuje se sosebno mogunški škof Ketteler, ki je tudi pri Št. Vidu pridigo val. — V poslav-ljeuje 9001etnice je prišlo na svetlo tudi mnogo svečani okolinosti primerjenih zgodovinskih knjig in spisov.
*) V zadnjem listu nani je primanjkalo prostora za to vest.
S '. v ' ' K|
PL ■■
1r
-,
'
mI . s
B& " ,

|v

§7 7

t
*	e
Alton Lésar,
profesor verstva in slovenščine na c. kr. viši realki v Ljubljani, tajnik »Slor. Matice*, slov. pisatelj in eden glavnih stebrov prave slovenske stranke, je po dolgem bo-lehauji' za želodečnem rakom umrl 31, avgusta, še le 49 let star. Delavnost njegova pri »Matici* je bila taka, da ga smemo dušo Matično imenovati. V miru naj počiva!
i
— „Kanibalska surovostu. Popolnoma so vjemamo z »Novicami** glede na to, kako jo rSl. Narod** v štev 201. Lesar-jevo smrt oznanil. Gnjusi so nam ponatisniti besede, s ktorimi izraža »Nar.** prav cinično svoje veselje, da se je iznebil krepkega nasprotnika L.. — in to v trenutku, ko je bil rajnki dušo izdihnil, ko se ni bilo truplo še pohladilo! — Resnično je : Naši novi raznašalci ..omike** in »svobode* so si postavili surovost za princip.— Tudi druga novica, da si je dr. Vlaga, u redu. »Sl. Gosp.,* (28. avg.) v Ljubljani nogo zlomil (kolenno jabolko razbil), jo ..Narodovcem** blago (!) dušico ohladila. Prosit!
— Na Pruskem in po Nemčiji sploh so obhajali 2. t. m. spomin Sedanske bit ve 1. 1870. — V Berlinu so postavili doticeli spominek. Cesar Vilhelm je imel o tej priliki več ogovorov, v ktere je spet ljubega Boga vpletal, kar pa ne brani, da njegova vlada kat. škofe in duhovne preganja in obsojuje. Nadškof Ledohovski je obsojen na 200, škof Kott v Fuldi pa na 400 tolarjev.
dar.jih listih, kot neka vrst živali po gnoju živeža iskaje) očita, nedoslednost, upljiv in pritisk od zgorej itd., na to se najde odgovor že v 11. listu »Gl.*, na kteri list č. čitatelje tudi zavračam. **
Zraven tega naj za danes še to dostavim, da globokejšega vzroka »našega prepira* moramo še drugde iskati, ter ga bomo našli hote ali nehote tudi v starem, pri Slovencih še vedno navadnem prigovoru: »Z Bogom (ne »bogom*) začni vsako delo,
3P o s 1 a n o.
Iz Renč, S. septembra. [Lazaronsltemu listu *) v mojo obrambo.] Ker se me znani goriški časnik, časnik slovenskih Lazaronov v svojem 35. 1. že zopet ljubezujivo spominja ter ob enem željo izrekuje, da bi mu posebno zdaj s kakim pojasnilom u-stregel, hočem tudi njegovi želji ustreči ter mu na bojno polje slediti, čeiavnopre-videvam, da se bodo moji tu navedeni novi dokazi ob njegovi trdovratnosti in olikaški oholosti razbili. — Menil sem »S.* nasproti za vselej molčati, ker vem, da sem svoj račun ž njo v pozimskem času dovolj jasno napravil, in to tem bolj, ker nima drugih protidokazov, nego pobalinske psovke, kakor je med drugimi tudi ona, v kteri me (v listu 3. apr. t.l.) prav ljubezujivo »poluljudem* prilikuje itd. Z mirno vestjo bi jez toraj lehko molčal in tudi č. ^Glasovi* čitatelji bi mi molčanja ne zamerili, ker je zrak med nami in njimi, t. j. J)la-tovci*, dovolj sčiščen. Kar mi namreč lju-beznjiva »sneha*, (ki stiku j e po mojih nek-
*) ..Pazaronr so v \eapolju posebna niža kasta ljudi, ki težaška dela opravljajo; znani so bili do 1*560 kot zvesti privrženci neapeljskih (bourbonskili) kraljev, zato so se tudi imenovali .guardia del rèu; ravno tako .sc mi dozdeva, da se tudi Sočani za edine, prave in zveste stražnike novošegne '»olike* smatrajo; le oni so pravi rodoljubi, vsi drugi pa »reakcijonarska drhal* itd.
in bo dober tek imelo* itd. »Soča* ni hfcela in tudi zdaj neče tega prigovora od nje tolikanj ljubljenega naroda (kdo se smeje?) vvaževati, in odtod nje zlobno prhanje na vse tiste, ki si nočejo njenega gesla in pojma »vse za narod, omiko in napredek*, prisvojiti, ter se po njem, kakor se ona sè svojim tastom »Sl. Nar.*, ravnati. Gosp. R., bivšemu » Primorce vemu* uredniku, pa se je dal on, ki je v svojem žaloslno poginolem poslednjem (20.) listu 1871, nad »Sočo*, (listom, odborom in društvom.) posebno pa nad Ivi. in D. svojo olikaško debelo batino vihtil *), za težaško službo porabiti, hočem reči, da jim je iz mojega tedanjega, njemu 1871. v maju ali juniju pisanega privatnega lista moje stališče in nazore tistega časa pojasnil. (Ta ravno omenjeni g. R. je meseca avgusta t. h po goriški okolici potoval kot agent banke »Slovenije*. Kdor hoče ob oliki tega bivšega zagrebškega jurista, vrednika »Primorca*, slavnega pisatelja »Pomladanskega cvetja* (kdor ga ni še bral, dam mu ga jaz, da se bode iz njega, posebno iz neke novele, »Solnce in senca*, olikaške omike nasrkal), potem zastopnika madžarske banke »Viktorije* in sedaj agenta b. »Slovenije*, zvedeti, naj popraša vrlega rodoljuba g. V. Gr., posestnika in zastopnika »Slavije* v Prvačini, v kterega hiši je med 3. in 4. avgustom t. 1. sled svoje slavne olike zapustil; kar bodi le memo-gredé omenjeno o hvaležnosti g. R. do mene, ker sem jaz njegov list »Pr.“ 1871 duševno podpiral). Če sem bil tedaj tudi res menjenja v onem mojem listu izraženega, se tega kar nič ne sramujem, ker takemu mišljenju me je večidel gadji jezik »Sočine-ga“, povsod pričujočega »tambour-majorja* dovedel, a kasneje sem polagoma spoznaval, da »Sočin* »tambour* in njegovi pajdaši niso nezmotljivi, marveč v mnogih zadevah bolj zmotljivi, nego nezmotljivi, ter da znajo kot dobri kramarji svojo liberalno kramo tudi dobro prodajati in ljudem »far-bati* (lagati). Kdaj sem vam, dragi mi »Sočini* patroni in Lazaroni, dal neki (mož-ko) besedo, da bodem z Vami v vseh, celò načelnih vprašanjih hodil čez rov in kov? Tedaj in dokler ni bilo še vprašanja, jeli se ima »S.* na versko stališče postaviti, sem se (pa le v polit, narodnih vprašanjih) sè »Sočo* vjemal, pa nikar ne mislite, da sem s tem odobraval »S.* versko indiferentno podlago, marveč znano Vam mora biti, da sem brž, kakor hitro so nekteri družbeniki izrečno to versko podlago zahtevali, tudi jaz ustmeno in pismeno versko stališče povdarjal, in sicer iz lastnega na-
giba in boljšega prepričanja in z zanesljivo nado, da bi se na tej vsemu vernemu narodu ustrezajoči podlagi naj ložje vse rodoljubne moči združile. Od tistega trenutka, ko se je med družbeniki ta želja, »S.“ na verska, oziroma katoliška tla postaviti, izrazila, sem jaz to potrebo v svojih dopisih sem ter tje povdarjal, ker bi to kar nič ne delalo nobenih ovir pri rodoljubih, ki imajo dobro voljo in poznajo ter spoštujejo verski značaj slov. naroda, marveč bi še pospeševalo družbene namene, t. j., hrambo in dosego narodnih pravic. Versko, t. j. katoliško stališče sem povdarjal že 1. 1871 v »Sl. Nar.* pred občnim zborom 30. nov. istega leta, pa tudi v zboru sem nekaj besed spregovoril, ki so bile, kakor one g. Fiegelj-na brezvspešne.
(Konec prih.)
*) Čitatelji naj blagovoli pogledati 20. ali poslednji „Pr.u list, posebno zanimivi članek z napisom: r V redniku »Soče*, kjer imenuje Sočine uredniku ..politične otroke*.........Sočo11 pa drž. zbor, kjer KI. in D.
esodo narodov odločujeta.* Dop.
Borsni kurzi na Dunaji 4. septembra.	
	gl. kr.
Enotni drž. dolg. v papirju .	.	(59.95
»	„	,,	» si obiti	73.35
Drž. posojilo leta 1800	.	. .	100.50
Akcije narodne banke .	.	.	.	971.—
Kreditne akcije		241.—
London 		111.50
Napoleon d’ or		8.91
Cekini		•
Adžjo srebra		100.—
Tržna cena.	
/ 1 1	gl. kr.
Pšenica		,	.	. 3.50
Rež		. 4.42
Ječmen		. 3.78
Oves			. 1.20
Koruza			. 2.10
Fižol 		
Krompir		. 2.60
Seno 		. L—
Slama	 t	. 1.05
Oznanilnik.	
Na znanje!	r‘l
Opravilnih banke	»Slo-
VCnije“ za Gorico	in nje-
no okolico sem jez podpisani.	
Prosim za prijazno zaupanje.	
Janez Lapajne,	
(stanujem v goriški	
čitalnici.)	
Naznanja se slavnemu občinstvu, da vsled odloka c. k. namestništva v Trstu 12. avgusta 1873 št. 8G07/III je semenj v Nabrežini na dan IS. septembra t. 1. (kva-terni četrtek) preložen. —
Županstvo Nabrežini, 1. sept 1873.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER recto LUŽOVEC — Tiskar: SEITZ v Gorici.